OLIMPIJSKA VAS V BERLINU Olimpijska vas v Berlinu, bivališče tekmovalcev za časa Olim-pijade V znamenju olimpijskih simbolov: ognja, zastave s petimi krogi, ki predstavlja vseh pet kontinentov, zvona, ki kliče mladino vsega sveta, so Nemci zgradili celo vas, ki je namenjena tekmovalcem za letošnje poletne igre v Berlinu. Zamisel, dati tekmovalcem čim več možnosti, da lahko zberejo vse svoje sile in jih odtegniti od vsega ostalega, je stara prav tako, kot olimpijske igre. Že pri prvi Olimpiji so morali atleti, ki so nastopali, mesec dni prej v posvečen okraj, ki je bil od ostalih popolnoma ločen in so se tam pripravljali sikupno za končno horbo. Prvi, ki so po Grkih to zamisel obnovili, so bili Američani, ki so leta 1932. v Los Angelesu zgradili skupna stanovanja za vse tekmovalce. Ta udobnost, ki so jo imeli tekmovalci, je brez dvoma mnogo pripomogla k sijajnim uspehom, ki so bili doseženi na zadnjih olimpijskih igrah. Za ogromno število tekmovalcev — do sedaj je pri-javljenh 5500, torej 2000 več kot v Los Angelesu — so morali Nemci tudi poskrbeti na nek način. Zgradili so 14 km od olimpijskega stadiona velikansko olimpijsko vas; ves pozidan del meri 550.000 kvadratnih metrov. Ta čudovito lepa zaključena arhitektonska enota, ki spaja na eni strani ves komfort, 'ki, bo zadovoljil še tako razvajene tekmovalce in na drugi strani vso naravno pri-prostost živjenja na deželi, bo torej stanovanje za olimpijske tekmovalce, kjer se bodo v največjem miru, oddaljeni komaj 15 minut vožnje od 4 milijonskega mestnega hrupa, pripravljali na velike borbe. Z niti1 eno neokusno malenkostjo ni izgubila lepota same pokrajine: ostalo je 6000 kvadratnih metrov veliko jezero, 150.000 kvadratnih metrov divjega gozda, stranišča in skrbno negovane zelene livade, vse ljubke majhne vzpetine, ki s svojo raznoLičnostjo naravnost opajajo. Z isto skrbnostjo pa so graditelji pazili na slednjo od tisočih tehničnih fines, ki služijo komfortu. Izpeljane poti, kanalizacija, elektrika, telefon, kurjava, voda, skrb proti ognju, vse dokazuje izredno skrbnost. V tem naravnem parku je sedaj že dograjenih 140 stanovanjskih hišic s približno 1750 sobami z vso notranjo opremo. Poleg teh hišic, ki so namenjene tekmovalcem, pa je postavljenih tudi več večjih stavb, ki bodo služila pošti, prodajalnam, upravnim prostorom, zdravnikom, brivcem in sploh vsem, ki so potrebni, da bodo imeli tekmovalci vse ugodje. Veliko gospodarsko poslopje ima 38 obcdnic in ravno toliko kuhinj. tako da se bo za vsako narodnost posebej kuhala hrana, ki jim odgovarja. Dalje je zgrajena velika Hindenburgova stavba, kjer so dvorane za trening in velika dvorana, ki bo lahko služila za gledališče, filmske in varijetejske predstave. Da se bo pa mogoče ined vsemi hišicami znajti, nosi vsaka hišica ime kakega nemškega mesta. Taka je torej ta olimpijska vas, ki pa je zelo značilna tudi po tem, da v tej vasi ne bo smela stanovati nobena ženska tekmovalka, ampak samo moški. Vas seveda ni mišljena samo kot provizo-rična zgradba, ampak jo bo po olimpijskih igrah zasedla narodna obramba Most čez umetno jezero v olimpijskem naselju -H RADIO LJUBLJANA VIII 14. JUNIJA 1936 25 O rnise Inosti v radi »Naš val« že dolgo, odkar nima več tako neposrednih zvez z ljubljansko postajo, nastopa kot edini reševalec slovenskih radijskih, pa tudi kulturnih problemov. Za človeka, ki spremlja boj za našo postajo in boj za pravično razdelitev kulturnih vplivov na njen program, so vsa ta njegova prizadevanja ter njihovo ozadje zelo prozorna in razumljiva. Ta stremljenja podpira predvsem z uničujočo (vsaj po njihovih mislili) kritiko sedanja dela pri ljubljanskem radiu. Previdno se pa izogiblje finančne strani in denarnih vzrokov za to, da danes ne more biti pri našem radiu tako, kakor bi moralo biti. Na uradne ugotovitve o razlikah v proračunu postaje pod komisariatom in vodstvom, ki še danes botruje »Našemu valu«, ni pa nič odgovoril. Zaletava se samo v to, da »neka« miselnost uničuje program našega oddajnika. Katera je ta miselnost, ki je Slovencem, državi in narodu (?) tako škodljiva, je jasno. V našem radiu bi po njegovem morala odločati hrezniiselnost. Kakšna je ta, vemo izpred nedavnega. To hrezniiselnost bi rad »Naš val« in tisti, ki IU so mu blizu, zavil v nacionalne, radijske, kulturne, naročniške in podobne interese. Sklicuje se celo na našo zaveznico Francijo in zahteva, naj imajo vodstvo postaje naročniki. Glavno zasloinbo mu tvori glasov ita predstav ka »slovenskih« »kulturnih« organizacij a la »Narodna odbrana«, »Jadranska straža«, »Sokol kraljevine Jugoslavije« ter raznih drugih, katerih miselnost ni nič manj pogojena kakor v tistih, katerih miselnost je miselnost vsega slovenskega ljudstva. Ta bi torej ne smela na program Radio Ljubljane imeti nobenega vpliva, naš radio naj bi bil zmes »slovenstva« < kake »Narodne odbrane«, sve-tovnonazorno pa konglomerat judovskega kiča, katerega bi nekateri ljudje na vsak način placirali in spravili v denar pri nas. Lepo. K sreči so taka prizadevanja pri nas nesodobna, odkar je zletela iz postaje demokracija znanega triumvira-ta. Od tedaj se polagoma spet vrača tako v poslovanje kakor v program postaje miselnost, ki je po našem mnenju če že ne uspešna, pa vsaj poštena. Lilije, junijske rože Radio sveta i'1000 sprejemnikov na italijanskih šolah. Število radijskih aparatov, ki jih imajo na italijanskih osnovnih šolah, znaša 8.284. Radijske oddaje posluša 1,800.000 učencev osnovnih šol. Prenos v sedmih jezikih. V svečano okrašeni dvorani Krollove opere so svečano otvorili šesti mednarodni kongres mednarodne zveze občin. Otvoritvi so med drugimi prisostvovali pruski notranji minister dr. Frick in predsednik te zveze. Na podiju in pred predsedniško mizo je tvrdka Siemens instalirala radijsko postajo, ki omogoča, da se vsalk govor takoj sliši v sedmih jezikih. vanju dr. Debeljaka v ponedeljek 15. VI. K škofjeloškemu večeru v soboto 20. junija ob 22.30: Škofja Loka Prosvetni del 1 «r itika POLETNI PROGRAM Ko se v juniju šolarji velikih in malih šol odpravljajo na počitnice, si tudi radio skuša vsaj nekoliko olajšati breme svojih vsakdanjih obveznosti. Seveda se poima počitnic, ki si jih morejo privoščiti srečni izbranci, in pa počitnic, katerih medlo senco in oddaljeni odsev si radio sme privoščiti, ne skladati. Več ko imaš časa na razpolago, bolj iščeš, kako bi ga pametno izrabil. Da ima tudi radio svoje posebno mesto pri tem, ni potreba posebej poudarjati. Naš večerni program pred osmo uro se je občutno skrčil. Doslej se je začenjal ob delavnikih redno ob šestih in smo ga poslušali tja do enajstih. Po novem pa se oglaša kukavica ob sedmih s poročili in obvestili. Odpadejo torej za predavanja, ki so bila na sporedu pred poročili in nacionalnim predavanjem, ki seveda ostaja še vedno le predavanje in si zanj menda brezuspešno želimo sodobnejše, zanimivejše in zlasti učinkovitejše oblike. Kakor se da iz programa razvideti, so se nekatera predavanja le rešila in našla pribežališče v času ob osmih pred začetkom pravega večernega, večinoma glasbenega sporeda. Samo sobota je ostala neokrnjena s svojim delopustom in predprazničnostjo. V pravem poletju je taka razvrstitev programa brez nadaljnjega na mestu, zakaj v lepih dneh pred osmo zvečer ne bo nihče tičal doma pri aparatu. V naši letošnji mokri poletni jeseni se nam pa le stoži po kukavici že pred sedmo uro. PRENOS IZ TRŽIČA Pomembno slovesnost so praznovali v nedeljo 7. junija v gorenjskem Tržiču. Proslavljali so stoletnico posvetitve svoje župne cerkve. Na široko so zasnovali svojo župnijsko proslavo in so tudi po radiu pokazli, kdo so in kaj znajo. Dopoldne je bilo slišati iz Tržiča prenos cerkvene glasbe, popoldne pa so prenašali obširno in zanimivo akademijo. Seveda je bila ta akademija razen nekaj pozdravnih govorov sestavljena iz glasbenih točk, in to kaj raznoličnih. Sprejem prenosa je bil dober. Nekoliko je motilo le to, da se napoved in izvajani del sporeda nista vedno ujemala, Guslarji. K šolski uri v petek 19. junija ob 11. uri kar pa je seveda razumljivo, ker je bil napovedovalec v Ljubljani v studiu, akademija je bila pa v Tržiču in so prireditelji iz tega ali onega razloga v zadnjem hipu spremenili v sporedu vrstni red, oziroma so vpletli nove točke, kakor n. pr. pozdrav novo došlih odličnih gostov, govor ministra dr. Kreka i. dr. S prenosom iz Tržiča smo lahko zadovoljni, ker so stvari, ki smo jih slišali, lepo izpolnjevale župnijsko proslavo, pa tudi na zanimiv način osvetlile življenje v tem gorenjskem kotu. ALI JE RES TAKO TEŽKO Ali je res tako težko in nemogoče v radiu govoriti lepo in neprisiljeno slovensko? V obvestilih pa tudi sicer nam neprijetno bije velelnik: pojdite, pojdimo! O tem smo že pisali in grajali tako barbarstvo, a videti je, da zaman. Zakaj se nihče ne zmoti in ne pove: idite, idimo? Popolnoma gotovo je, da tisti, ki tako neslovensko naglašajo, ko govore knjižno, nikdar ne rečejo v vsakdanjem govoru: pojdite. Danes je čas, ko radio zahteva od svojih ljudi, da znajo nemško, francosko, angleško itd., ni pa tako natančen s slovenščino. Znanje tujih jezikov je potrebno, najmanj tako pa je potrebno tudi temeljito in ne samo približno znanje slovenščine. Dr. Fr. T. Glasbeni del NEUPOŠTEVANJE KRITIČNIH MISLI, kakršnihkoli že, in čeprav še tako blagohotnih, je pri nas reden in zato prav nič presenetljiv pojav. Toda vendar bomo znova ponovili, da je prenašanje oper iz ljubljanskega gledališča celo ne-povoljno in sicer predvsem vsled že omenjene pogreške, da se mikrofon nahaja tik nad tolkali, ki so v naši operi že itak rada premočna. S tem nastaja vsakokrat, kadar se oglase pavke in podobni inštrumenti, v radiu hrušč in trušč, ki uduši zvok orkestra in marsikdaj zastre celo pevca. Ta res neestet-ski pojav pa bi se mogel odstraniti s premestitvijo mikrofona (morda na zgornjo stran scene) in bi se na ta način z majhnim trudom zvenenje orkestra neprimerno izboljšalo. Ob zadnjem prenosu Lucie di Lammerinoor je namreč ta pogreška še vedno obstojala in zelo neugodno motila sicer lepo podajanje, ki je zlasti s pevske strani vsebovalo mnogo odlik in ki bi utegnilo tudi z ozirom na radijskemu prenosu naklonjen stil bel cauta radijskemu poslušalcu dati dosti užitka. Mar ni škoda? KLAVIRSKI KONCERT, ki ga je podal v radiu pianist Marjan Lipovšek, je bil za naš radio ugoden glasbeni pojav, ker je upošteval po eni strani domačo klavirsko literaturo, pa istočasno tudi umetniško segel visoko. Pianist ima namreč izredno plemenit okus za klavirski ton, pa tudi za umetniško interpretacijo, v kateri se prelivajo finese oblikovanja prav v podrobnosti. Taki koncerti so zelo ugodni, saj posredujejo poslušalcu res visoko piani-stično umetnost. ČEŠKA SODOBNA GLASBA je bila za radijskega poslušalca svojevrsten pojav, ob katerem se je najbrž marsikdo zdrznil, ali pa celo razburil Anton Martin Slomšek, k predavanju dr. Kovačiča v soboto 20. junija ob 18.40 in z jezo obrnil gumb na aparatu v drugo smer. In to ne vsled izvedbe, ki je bila v splošnem na lepi višini, temveč predvsem vsled izvajane umetniške snovi. In deloma ne brez vzroka. Kajti vedeti moramo, da se pod pojmom moderne glasbe, ki pomenja v glasbenem razvoju nekako revolucijo in ki si po drugi strani išče novih poti v bodočnost — da se med to moderno glasbo skriva mnogo nonpossumizma. Prav gotovo so bila v sporedu prava umetnost skladbe Viteslava Novaka, ki se giblje še deloma v romantični smeri, ki je povprečnemu poslušalcu zelo dostopna in je v njih le deloma glasbena snov nekoliko bolj komplicirana po harmonični barvitosti. Tudi Jirakov »Epitaf«, ki je izrazno sicer že bolj drzen, ima še vedno toliko jasnosti, da je dostopen in je poleg tega tudi vsebinsko bogat. Drugače pa je pri sledečih skladateljih, med kateremi se Reiner uvršča med najbolj predrzne revolucionarje. Brez dvoma pa je v njegovih delih v ospredju gola špekulacija, ki si išče uspeha s svojeglavno saimoniklostjo, ki je odvisna le od skladateljeve kapricioznosti in tako negira čisto lepoto, da je že izgubila zvezo z umetnostjo. To so poskusi, ki so le mi-mobežnega značaja in le »zanimive« tvorbe, odvisne od preračunljivosti in tako delo za bodočnost ni plodno. Pač pa se že pri Schulhofu, ki je sicer tudi zelo drzen, občuti več umetniškega ognja, če že ne po vsebini, pa vsaj v pogledu lepote čistega zvoka, za katerega ima skladatelj gotovo mnogo občutka. Moisesove violinske skladbe so tudi le bolj revni modernistični poskusi brez prave vrednosti. Habo.vih 7 rekov nima nobene vrednosti, čeprav skuša skladatelj v njih drastiko dovtipa kar moč napeti. Umetniško mnogo boljše pa so njegove klavirske skladbe (zlasti zad-nja), ki imajo kljub drznejšemu zunanjemu izrazu mnogo vsebine. — Tako vidimo, da mora biti človek ob »moderni« glasbi danes precej skeptičen in pač počakati, kaj bo iz vsega tega plodno izluščil bodoči čas. • . POMNITE! Ako postanete naši naročniki, ste zavarovani za slučaj smrtne nezgode in za primer defekta v vašem radijskem aparatu llajvečja ladja na svefu in radio Najvažnejša in najzanimivejša oddaja se je pa vršila dva dni po odhodu iz Anglije, ko je bila »Queen Mary« že sredi oceana. Poslušalci so sledili re-porterjem po vsej ladji od strojnih prostorov do poveljniškega mosta, od shramb za sidra vrh jambora, kjer so napete antenske žice za ladijski oddajnik. Lahko so slišali v besedi in šumu vse skrivnosti tega silnega parnika in se seznanili z njegovim življenjem, kakršno je sredi morja. Radio je prenašal raz- govore poročevalcev z znamenitimi potniki, katerih na prvi vožnji ni manjkalo, z inženjerji, z mornarji, ,s filmskimi zvezdami. Tehnično vodstvo prenosov so imeli štirje inženjerji B. B. C. družbe, režijski vodja programa in oddaj je pa bil prvi režiser te družbe, Iioger Eckersley, ki je imel s seboj cel štab napovedovalcev in napovedovalk, ki so skupno s tehniki ustvarili največjo radijsko reportažo v zgodovini brezzičnih prenosov. Sidro največjega parnika na svetu je podobno senci slonovega rilca. Igra narave Dimnik na »Queen Mary« med gradnjo »Queen Mary«, s katero so Angleži hoteli doseči rekord pred Francozi in njihovo »Normandie«, ni dobila sinjega traku ne na vožnji v Ameriko in ne nazaj. Kakšen udarec je to za njene lastnike, si lahko mislimo. Angleži so bili trdno prepričani, da si bo njihov brod priboril največjo trofejo oceana in hoteli so to borbo za sinji trak tudi v vseh podrobnostih pokazati svetu. Radijske naprave, ki so jih v ta namen instalirali na krovu pomorskega orjaka, prekašajo vse, kar imamo do zdaj znanega. Inženjerji angleške državne radiofonske družbe »Britisch Broad-casting Company« so razpeli in razpredli po ladji in vseh njenih prostorih nič manj kakor štiri in pol kilometre žice, ki veže različne prostore, koder so razporejeni mikrofoni z oddajnim prostorom vrh ladje. Vseh oddaj z vožnje »Queen Mary« je bilo v petih dneh 53. Bile so tako sijajno organizirane, da moramo dobiti veliko spoštovanje pred angleško tehniko in angleško organizacijo. Vsi strokovnjaki trdijo, da bi česa takega ne zmogli niti Nemci. Pri odhodu parniika iz Southamptona, kateremu je prisostvovalo čez pol milijona ljudi iz vse Anglije, so napovedovalci s krova in z obale podajali po mikrofonih vse podrobnosti odhoda in manevriranja pri odhodu. Vsem je igral glasoviti plesni orkester Henrya Halla. Kakor prikazen v megli se odrazu iz ozadja silhueta pomorskega orjaka v slilu H S ® £ 2 JI a g M a «. H Z Normalni anodni 1 tok : Strmina maksim. 1 Strmina normalna 1 Presežek ! Faktor ojačanja j Notranji upor Uporaba Cena i 03 00 i > Tipa Volt Amp Volt Volt Volt mA j mA/V mA/V % - Ohm Din Opomba Ef if Ea Esg Eg Ia | Sm S D g Ki M 0 • H fl >o ■H S 1 V a N • PH rt N TAK 2 4 0-65 250 | 70 1-5 1-6 1 — 1 — - — 1,000.000 0 M. 250 oktoda TAF 3 4 0-65 250 100 3—55 8 | 2-8 | 1-9 0-045 2200 1,200.000 H. I. 200 visfr. eksp. pentoda TAF 7 4 0-65 250 100 2 3 2-4 2-1 0-025 4000 2,000.000 H I. D. 200 vf. pentoda TAH 1 1 4 0-65 250 80 2-50 1-8 3 2 — — 1 2,000.000 M. 250 beksoda TAB 2 4 0-65 200 — — •8# — — — — i — D 100 dvojna dioda TAC 2 4 0-65 250 — 5.5 6 3-5 2-5 3-3 301 12.000 D.L.R. 150 tri oda TABC 1 4 0-65 200 — 7 4 3-6 2 3-7 27 13.500 D. L. 200 dvojna dioda-triodaj TAL 1 4 1-1 250 250 15 j 36 | 3-5 3 0-77 130 43.000 P. 200 končna pentoda TAL 2 4 1 250 250 25 36 4-5 2-5 0-63 160 64.000 P. 250 n n TAZ 1 4 1 2X500 2X300 — 60 # 120 f — — — — — — 140 dvostranska usmerjevalka O 465 4 0-75 250 70 | 1-5—20 1 — — |. — ■ — 2,000.000 OM. 250 oktoda H P 4101 4 1-1 200 100 2 3-5 3 5 2-8 0-018 5600 2,000.000 H. D. 200 vf. pentoda HP 4106 4 1-1 200 100 2—35 5 3 5 2'8 0-029 3400 1,200.000 H. I. 200 vf. exp. pentoda HP 4115 4 11 200 100 2—20 — — 2-5 0-029 3500 1,500.000 H. I. 200 n w « AS 4125 4 1-2 200 100 1-5—24 3 3 2 0-14 700 350.000 H I. 200 eks. 7. zaščitno mrežo AS 4120 4 1-2 200 100 2 3 3 2 2 0'1 1000 450.000 H. I. 200 2 zaščitno mrežo AS 494 4 1 200 100 1-5 1-2 1-5 1-2 o-i 1000 800.000 H. D. I. 200 " .n. » AS 495 4 1 200 100 1-5 1-5 35 2 0-067 1500 750.000 H.D.l. 200 M M M AS 4100 4 1 200 60 | 2 4 1-1 1 0-25 400 400.000 H. D. I. 200 n w M DS 4100 4 1-4 200 33—45 2 0-3-0-9 3 0'8 0-05 2000 2,500.000 D. L. 200 dioda trioda AR 4101 4 1 200 — | 2 4 2-5 2 2-5 40 20.000 D. R. 190 trioda AG 495 4 1 200 - 1 6 35 2-4 3-3 30 8 500 D. R. 150 n DG 4101 4 1 50—100 — — 1-7 | — 1-2 -- — — M. 150 dvomrežna APP4120 4 1-2 200—250 200—250 12-5—18 21—24| 3-5 2"5 0-67 150 60.000 P. 225 končna pentoda D D 465 4 n-65 r\,ioo — — 0-8#t - | - — — — D. 100 dvojna dioda Za oba toka TCK 1 i3 U'2 I 250 | 70 1-5 1-6 — — —■■ 1,000.000 OM. 275 oktoda TCF 3 13 0-2 200 100 3—55 8 2'8 1-8 0-065 1600 900.000 H. I. 220 vf. eksp. pentoda TCF 7 13 0-2 200 100 2 3 2-4 2-1 0025 4000 2,000.000 H. I. D. 200 vf. pentoda TCH 1 13 0-2 250 8" 2—50 1-8 3 2 — 2,000.000 M. 260 heksoda TCB 2 13 0-2 200f — — 0"8# — — — — — D. 100 dvojna dioda TCC 2 13 0-2 250 — ' 5-5 6 3-5 2-5 3-3 30 12.000 D.L.R. 165 trioda TCBC 1 13 0-2 200 — 5 4 3-6 2 3-7 27 13.500 D. 220 dv. dioda trioda TCL 1 13 0-2 200 200 14 25 3-5 2-5 0'8 125 50.000 P. 250 končna pentoda TCL 2 24 0-2 200 100 19 40 8 3-1 1-4 70 23.000 P. 250 » M TCY 1 20 0"2 250 — - 30 ^ — — — — — - ?-:o usmerjevalka TCY 2 30 0-2 2X125" 1X250" - — 60 # ,20 # — — — — — — 120 usmerjevalka za podvojitev napetosti! H = visokofrekv., I = vmesnofrekv., L = niskofrekv., P = končna ojačevalka, R — uporovna, O = oscilator, CM — ogcilatorkat za mešanje, B = B. ojačevalka, — maks. transf. napetost, $ = maks. vsmerjeni tok.