GEOGRAFSKI OBZORNIK SREDNJA DALMACIJA IZ VESOUA Kr iš to f Ošt i r , D r a g o P e r k o in Z o r a n Stančič UDK 911.2:631.46(497.18) SREDNJA DALMACIJA IZ VESOUA Krištof Oštir, Prostorskoinformacijska enota ZRC SAZU, Gos- poska 13, 61000 Ljubljana, Slovenija, Drago Perko, dr., Geografski inštitut ZRC SAZU, Gospo- ska 13, 61000 Ljubljana, Slovenija, Zoran Stančič, dr., Prostorskoinformacijska enota ZRC SAZU, Gosposka 13, 61000 Ljubljana, Slovenija UDC 911.2:631.46(497.18) CENTRAL DALMATIA FROM THE SPACE Krištof Oštir, Prostorskoinformacijska enota ZRC SAZU, Gos- poska 13, 61000 Ljubljana, Slovenia, Drago Perko, Dr., Geografski inštitut ZRC SAZU, Gospo- ska 13, 61000 Ljubljana, Slovenia, Zoran Stančič, Dr., Prostorskoinformacijska enota ZRC SAZU, Gosposka 13, 61000 Ljubljana, Slovenia Satelitski posnetki so učinkovit vir informacij o prostoru. V pris- pevku so podana osnovna izhodišča za določanje rabe tal na primeru srednje Dalmacije na osnovi satelitskega posnet- ka s sedmimi spektralnimi kanali in velikostjo slikovnega ele- menta 30 krat 30 m. Satelite images are efficient source of spatial data. In the pa- per some basic facts of determination of land use based on the seven spectral channels satellite image of central Dalma- tia with pixel dimension of 30 by 30 m are discussed. Od 23. julija 1972, ko so izstrelili prvi satelit LANDSAT, ki se je takrat imenoval ERTS-1 (Earth Re- sources Technology Satellite), so satelitski posnetki ši- roko dostopni. Prvemu sta sledila še dva satelita iste vrste: leta 1975 LANDS AT 2 in leta 1978 LANDSAT 3. Nad Zemljo so krožili 919 km visoko, in sicer tako, da so vsakih 1 8 dni prišli nad isto točko na Zemlji (3). Ti sateliti so bili opremljeni z dvema sistemoma za snemanje površine Zemlje: prvi, imenovan Return- beam vidicon, je deloval podobno kot običajne te- levizijske kamere, drugi pa se je imenoval Multispec- tral scanner (MSS) in je deloval kot optičnomehanič- ni skener. Podatke o površini Zemlje je zajemal v šti- rih kanalih, ki so obsegali večji del vidnega dela svet- lobe in bližnjo infrardečo svetlobo. Pokrival je elek- tromagnetni spekter od 500 do 1100 nm. Prostorska ločljivost ni bila najboljša, saj je bila velikost osnov- nega slikovnega elementa slike le 55 krat 79 m. Leta 1982 so izstrelili LANDSAT4 in leta 1984 še LANDSAT5. Krožita na višini 705 km. Opremlje- na sta s starim skenerjem MSS in že tudi s skenerjem novega tipa, imenovanim Thematic mapper (TM), ki zajema podatke o Zemlji bistveno natančneje, saj je velikost osnovnega slikovnega elementa 30 krat 30 m, kar je skoraj petkrat manjša površina osnovnega sli- kovnega elementa kot pri skenerjih starega tipa, to pa pomeni petkrat večjo natančnost. Se bolj pomemb- na je izboljšana spektralna ločljivost, saj TM zaje- ma podatke v sedmih spektralnih kanalih. Osnovni slikovni elementi TM satelitskih posnet- kov torej sestavljajo mrežo kvadratkov, ki imajo po- vršino 900 m2, torej 9 arov, kar je denimo skoraj tri- stokrat bolj natančno od petstometrskega digitalne- ga modela reliefa in več kot desetkrat bolj natanč- no od stometrskega digitalnega modela reliefa, kjer mrežo sestavljajo kvadratki z velikostjo 100 arov ozi- roma 1 ha. Ker pa TM satelitske posnetke sestavlja sedem kanalov, je dejansko število informacij TM sa- telitskih posnetkov kar dvatisočkrat večje kot pri pet- stometrskem digitalnem modelu reliefa in skoraj Preglednica: Spektralni kanali skenerja Thematic mapper (TM) na satelitih LANDSAT4 in LANDSAT5. Kanal Svetloba Valovna do lž ina v nm Uporabnost 1 modroze lena 2 zelena 3 rdeča 4 b l ižn ja infra rdeča 5 infra rdeča 6 termalna infra rdeča 7 infra rdeča 4 5 0 - 5 2 0 z a r a d i prodornost i v vod i za kart i ranje morskega dna 5 2 0 - 6 0 0 za do ločan je gostote poraščenost i 6 3 0 - 6 9 0 za opazovan je t ipov rastja 7 6 0 - 9 0 0 za opazovan je oba ln ih l ini j 1 5 5 0 - 1 7 5 0 za raz l ikovanje med raz l ičn imi t ipi rastja 1 0 4 0 0 - 1 2 5 0 0 za opazovanje toplotnih sevanj in toplotnega »onesnaženja« 2 0 8 0 - 2 3 5 0 v h idro log i j i , geo log i j i , geomor fo log i j i , pedo log i j i 2 0 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika I: Tretji spektralni kanal satelitskega posnetka Slika 2: Peti spektralni kanal satelitskega posnetka srednje srednje Dalmacije v modri barvi. Dalmacije v zeleni barvi. w Slika 3: Sedmi spektralni kanal satelitskega posnetka srednje Dalmacije v rdeči barvi. osemdesetkrat večje kot pri stometrskem digitalnem modelu reliefa. Tako izpopolnjen vir podatkov o prostoru so začeli uporabljati številni strokovnjaki, ki raziskujejo prostor. Večino prostorskih podatkov je iz satelitskih posnet- kov potrebno izluščiti z zapletenimi postopki računal- niške (digitalne) obdelave slik (1,5), marsikatere ob- jekte in večje površine pa je mogoče določiti tudi raz- meroma hitro in enostavno. Kot primer si oglejmo TM satelitski posnetek sred- nje Dalmacije, ki je bil posnet 31. julija 1993. Upora- bili smo spektralne kanale 3 (slika 1), 5 (slika 2) in 2 1 GEOGRAFSKI OBZORNIK Sliko 4: Povečan izsek obdelane združene slike tretjega, petega in sedmega kanala TM satelitskega posnetka sred- nje Dalmacije. Vidijo se kvadratki, ki predstavljajo 30 krat 30 m veliko območje pokrajine, torej površino 9 arov. Na sliki so jugovzhodna pobočja Mosorja, izliv reke Cetine pri mestecu Omišu in Broški kanal. 7 (slika 3), in sicer tako, da ¡e kanal 3 prikazan v mo- dri, kanal 5 v zeleni, kanal 7 pa v rdeči barvi. Nasta- la ¡e združena (kompozitna) slika, na kateri so v mo- dri barvi ploskve morja, v zeleni barvi ploskve bo- gatega rastja, v črni, rdeči in beli pa tista območja, ki so toplejša od okolice, torej kamnite površine in mest- na središča (slika na zadnji strani platnic). Tako smo z enostavnim združevanjem spektralnih kanalov do- segli sorazmerno učinkovito razločevanje površin z do- ločeno rabo tal. Z uporabo kompleksnejših algoritmov nenadzorovane ali nadzorovane klasifikacije, torej zapletenejših postopkov, lahko rabo tal določimo še bistveno bolj podrobno, ločimo posamezne tipe rastja, ugotavljamo vlažnost prsti, poljsko razdelitev, poljedelske kulture, stopnjo njihove rasti in podob- no. Tako lahko dobimo tudi dosti bolj natančne po- 2 2 GEOGRAFSKI OBZORNIK • OMIŠ Brač I M O T S K I B 4 > f • MAKARSKA Vis Hvar Pelješac j a d r a n s k o m o r j e Korčula Slika 5: Satelitski posnetek srednje Dalmacije obsega območje velikosti 90 krat 90 km, torej 8100 km2. Ker osnovni slikovni element pokriva površino 9 arov, ima celoten posnetek 9 milijonov osnovnih slikovnih elementov, kar pomeni devet milijov podatkov v vsakem od sedmih kanalov, torej skupaj kar 63 milijonov informacij. Na severozahodu sega približno do Trogirja, na severovzhodu do /motskega polja na meji med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugozahodu 20 km južneje od otoka Visa, na jugovzhodu pa skoraj do otokov Sušac in Lastovo. Tako se poleg večjega dela osrednje dalmatinske obale med Sibenikom in Pločami vidijo jugovzhodno obrobje Zagore, Kozjak (780 m), območje Klisa, Mosor (1330 m/, jugovzhodni konec Sinjskega polja, spodnji del doline Cetine, skrajno jugozahodno obrobje hercegovskega Duvanjskega polja, zahodni del Imotskega polja in Biokovo (1333 m) ter otoki Solta, Brač, Hvar, Vis, Korčula in zahodni del polotoka Pelješac, med katerimi so prelivi Jadranskega morja z več manjšimi otoki: Braški kanal, Hvarski kanal, Viški kanal, Korčulski kanal, Neretljanski kanal in Lastovski kanal. Najvišja točka je vrh Sv. Jure (1762 m) na Biokovu, najbolj globoko pa se relief spusti južno od Visa, več kot 150 m pod morsko gladino (glej tudi zadnjo stran platnic). 2 3 Slika 6: Digitalno obdelani satelitski posnetek srednje Dalmacije s poudarjenim rastjem. Bele in sive površine so neporaščena območja, odtenki zelene darve pa pomenijo različno gostoto rastja. Temnejša je zelena barva, večja je poraščenost. Najmanj poraščena območja so ob dalmatinski obali: na primorski strani kraških planot in vzpetin, predvsem Kozjaka, Mosorja in Biokova, ter na območju med Trogirjem in Splitom, slaba poraščenost pa se vidi tudi na južni strani otokov, predvsem Brača. datke o tistih pojavih, ki jih z enostavnim opazova- njem satelitskih posnetkov le s težavo zaznamo (4, 2). Na slikah 1, 2 in 3 so skoraj neobdelani posnet- ki kanalov 3, 5 in 7 skenerja TM, na slikah 6 in 7 pa so posnetki že obdelani. Na sliki 6 smo pouda- rili rastje in na sliki 7 naselja. V prispevku smo uporabili posnetke, ki jih distri- buirá podjetje EOSAT. Na razpolago smo jih dobi- li za raziskovalne projekte Znanstvenoraziskovalne- ga centra Slovenske akademije znanosti in umetno- sti. Satelitske posnetke smo obdelali s programskim paketom EASI/PACE podjetja PCI. 2 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 7: Digitalno obdelani satelitski posnetek srednje Dalmacije s poudarjenimi območji, toplejšimi od okolice, torej predvsem naselji. Črne površine so neposeljene oziroma redko poseljene, odtenki rdeče barve pa pomenijo predvsem različno gostoto hiš, ki je največja pri živo rdeči barvi. Na obali izstopajo območja okoli Trogirja, Splita, Omiša in Makarske, v notranjosti pa okoli Imotskega. Na otokih se med drugimi na Braču vidijo kraji Supetar, Milna in Selca, na Hvaru Jelša, Stari grad in Hvar ter na Korčuli Vela Luka, Blato in Korčula. 1. Mather, P. M. 1989: Computer processing of remo- tely sensed images. Wiley and Sons. New York. 2. Pavlin, B. 1990: Slovenija iz satelita. Geografski obzornik, 38, 1. Ljubljana. 3. Sabins, F. F. 1986: Remote sensing, principles and interpretation. Freedman and Co. New York. 4. Stančič, Z. in Gaffney, V. 1994: Satelitski posnet- ki - vir informacij o prostoru. Geografski obzornik, 41, 3. Ljubljana. 5. Tretjak, A. 1986/87: Uporaba satelitskih metod te- ledetekcije za ocenjevanje izrabe tal. Zavod Repub- like Slovenije za Statistiko. Rim, Ljubljana. 2 5