DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, OCTOBER 5, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLV1. — Zw2Ske9a Amerikanci so bombardirali Frankfurt ško2boUrpJedia°aVezno voja"' ktocasno so Pa angleški letalci vsipali bombe na Han- j Korzika je v rokah oprostil« aga- na'bi se nover in Kassel v Porurju. Poročila trdijo, da j zaveznikov, ki love še so prizadele bombe nemški industriji zelo veliko ostanke nacijev škodo. o fean 'v<*ne vse one, pred « rbor očete, ki delajo v i^dU?riji' ali Pn kakem Ca IaZnem delu- ki dokaj ga za vojni napor. - y * London, 4. okt. — Ameriške zračne trdnjave so danes j 2 industrijskih okrajih je udarile z vso silo na Nemčijo in napadle z največjim uspe-zj'v^e'javi 48delovnik Urad nemško industrijsko mesto Frankfurt, ki leži 91 mili °sko delovno silo zdaj dela Kassela, katerega so Angleži bombardirali sinoči. Andi j.3^. da bo to raztegnil tu-'^eži so sinoči bombardirali tudi Hannover " Uril1 I ■ ■' ■ * " \/v«aw>/~v tr\ l-i ua , ______,.u š!0tiaruge kraje in sicer splo-j ^ vso deželo, ali samo na' StaJk., a]e> kJ'er delovne mo-j Primanjkuje, vladno NOVI GROBOV! Agues Kužnik * I Po dolgi bolezni je umrla v __ administracijo in Lakeside bolnišnici včeraj zju-Najn0mjeb°j radi splošnega' ^a j Agnes Kužnik, stara ko h. . 8a davlro TT_______ , .'rvioi 1Q lat Pilo io članipa Hvil Vreme je bilo za napad zelo Alžir, 4. okt.—Nemški odpor na Korziki je bil zlomljen, ko so francoske čete dospele v pristanišče Bastia. Maroški Goums so prvi stopili v mesto. Ostanki nemških čet so še raztreseni po obrežju, severno in južno od Bastie. Te zdaj love francoske ugodno in' prva poročila zatrju- čete in ameriški btoT?* davka. Kongres bLmaJ ^ let- Bila članica dru administracija je1 ®tva sv- Jožefa št. 146 KSKJ; !di]j] Zakladniški urad ieidruštva Kraljica Miru št. 24 ' v države, ' - ■>•-_<_.--...... . :> kjer imajo vpe-! SDZ, in Marijine družbe. Po-^'da -ni davek> svoje eks-'leš" staršev, Aloiz in Agnes ^ jSlstem proučijo, kar bo i Kužnik, zapušča štiri sestre: '^/^istracija rabila kot1 Justine, Vida, Hattie in Žita. ttsju potl temu davku v kon-|P°greb bo v petek zjutraj ob j 8:30 iz hiše žalosti, 3623 E. 81. jgj, * I St. v cerkev sv. Lovrenca pod po v oddelek proučuje' vodstvom Louis Ferfolia. Naj Hil ^rem ^ vrnivši vo- nn?iva v miru. nreostalim so- kar vladn Hje !|*dno zemljo za ob- 3°'<>oooooa ,bi dala lahk0 ' u,U0°akrov zemlje na v03nim veteranom. da hr"e uradnike skr- «prideitte nove farme z ter ' Preplavile sveto !jiHmj-°enami hodile itn počiva v miru, preostalim so-žalje. Hermine Cendo Kot smo že poročali, je umrla Hermine Cendo, stara 72 let. Stanovala je na 6003 St. Clair Ave. Tukaj zapušča hčer Pe-tronela omož. Roje in dva vnu-sejka, Jacka in Roberta, oba pri vojakih. Rojena je bila v Pe-trinji pri Zagrebu, kjer zapu-Preiskuje me- sestri Cornelijo in Emo in t/ift Ver"'"' desnice na de-'več sorodnikov. Pogreb bo v ri1Zne ^govine se priJ sredo zJutraJ ob 8:30 iz Želeto-jNiL nekatere klavnice've^a pogrebnega zavoda, 6502 velike hotele ker' st- clair Ave- v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Katarina Strel Sinoči je umrla po dolgi bo- jejo, da je trpela nemška industrija od teh napadov ogromno škodo. Angleži so izgubili pri teh napadih 24 bombnikov. Današnji napad ameriških 3ombnikcv je bil prvi na Frankfurt, ki je bil sicer bombardiran prej že 37 krat, toda nobenkrat od lanskega decembra. Frankfurt šteje več kot pol milijona prebivalcev, je važno pristanišče na reki Main, železniško križišče, kjer se nahajajo oljne refinerije, kemične tovarne in druge važne vojne industrije. Angleški bombniki so v soboto bombardirali Monakovo. Ta napad je bil izvršen komaj 48 ur zatem, ko so ameriški bombniki z Afrike prileteli preko Alp in bombardirali to mesto. S tem so hoteli zavezniki pokazati, da bo Nemčija zdaj tafča z dveh strani: iz Anglije - in Afrike in pozneje iz Italije. Sinoči so pa nemški bombniki obiskali Anglijo, toda povzročena škoda je bila primeroma majhna. 2>meS0 več kot"pa*od SlL^tu K A b1 ij* s Nemci so imeli edino priliko za beg iz Bastie. Ta beg jim je zdaj odrezan in morali se bodo vdati, ali pa bodo pobiti. S Korzike bodo zavezniki ogrožali 'bližnje italijansko obrežje nad Rimom in pa obalo južne Francije. 'Jtiulel°vati V"LU 80 namera-, ke za civilne1 Hezni Katarina Strel, stara 47 V t bi se olajšalo1 let, stanujoča na 4215 McGre-<*t0' Tod lanSportacijo dru-'gor Ave. Doma je bila iz Idri-armada je zahte-'je, odkoder je prišla sem pred truk ako bodo začeli iz-j 15 leti. Bila je članica podruž-uW^le drugo leto, ki | nice št. 53 SŽZ. Poleg žalujo-\ StVu enk ag0 civilnemu pre-1 čega soproga Josipa zapušča ::t)0tniadirat dl'ugo leto, po-1 hčeri Katarino in Josephino, t ' % j brata Jakoba v Pennsylvaniji, v V?1*8 je * j starem kraju pa pet bratov. že ^nenja. da gene-1 Pogreb bo v soboto zjutraj ob \6t°Varn i lahk» določi,18:30 iz pogrebnega zavoda V° ,uni °d° potrebne za Louis Ferfolia, 9116 Union Ave. Roosevelt je obiskal Gettysburg Washington.—Iz Bele hiše se poroča, da je predsednik Roosevelt v nedeljo obiskal bojišče pri Gettysburgu, Pa. Podrobnosti s tega potovanja niso znana. -o- Prva obletnica V petek ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Josephom Vidmar iz Carl Ave. v spomin 1. obletnice njegove smrti. cije Partizani imajo v rokah velik del proge med Rakekom in Trstom London. — Svobodna jugoslovanska radijska postaja poroča, da so partizanske čete okupirale črnogorsko mesto Kolasin, 75 milj v notranjosti; od Dubrovnika. Dalje trdi poročilo, da so hrvaške uporniške čete zasedle železniško postajo Generalski stol, ki stoji ob progi med Zagrebom in Sušakom. Boji pri Splitu se še vedno vrše med partizani in Nemci, enako pri'Klisu, Kninu in Drnišu. Druge partizanske skupine, pravi poročilo, so prešle železniško progo med Rakekom in Trstom ter da imajo velike dele te, proge zdaj v rokah. --o- Demokratje indorsirajo V nedeljo je imel sejo Slovenski demokratski klub 32. varde. članstvo je soglasno sklenilo, da bo z največjo vnemo delovalo za izvolitev Frank J. Lauscheta županom in John J. Princa mestnim zastopnikom iz 32. varde. Progresivne Slovenke 3 Krožek Progresivnih Slovenk št 3 ima v sredo zvečer ob 7:30 važno sejo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave Vse članice na gotovo pridejo. Odkod je ime Bela Rusija? Severno zapadni del Rusije nosi ime: Bela Rusija. 'Nekateri trdijo, da je dobil ta del Rusije ime od tega, ker nosijo domačini obleko iz domačega platna. Na tak način, ko ima del Slovenije ime: Bela Krajina. -o- Na konvenciji A. F. of L. se bore unije proti sprejemu Lewisa Boston.—V tem mestu je včeraj začela z zasedanjem konvencija Ameriške delavske federacije. Od 500 do 600 delegatov je navzočih, ki zastopajo 6,000,000 organiziranega delavstva. To je 63. konvencija te delavske unije. Na tej konvenciji bo delegacija odločila, če se sprejme nazaj v unijo John L. Lewisa in njegovo premogarsko unijo. Manjše unije so se izrekle proti temu. Nekatere zahtevajo, da se Lewis najprej pobota z vlado, predno bi ga unija sprejela medse. • Predsednik unije William Green, je povedal delegaciji, da morajo Zedinjene države za vselej zapustiti separatizem ter se pridružiti svetovni družini narodov. -o- Ameriška armada čaka na invazijo na Balkan Stockholm.—Neka depeša iz Budimpešte poroča, da je zbrana?. ameriška armada na vzhodni obali Italije med Fog-gijo in Bari in pripravljena, da se prepelje čez Jadransko morje na Balkan. V>u w ln orožJa v v ;ka> tovarne • Pt bil d*'A , H v ta "" c wvarne naj in katere 'ibiL^PUSU "" U1 < rta za demobili- civiim*T prehod indu-mmt Potrebščinam. Apel na žene in dekleta Odbor JPO-SS št. 2 apelira na naše žene in dekleta, da pridejo nocoj ob 7:30 v urad tajnika SND. Tam boste dobile vsa navodila in pooblastila za nabiranje denarnih prispevkov za naše trpeče rojake v stari domovini. V ta namen začne slovenska sekcija JPO št. 2 v st. clairski okolici s kampanjo jutri. Odbor apelira na rojake, naj se odzovejo in darujejo po svojih močeh za trpeči narod v stari domovini. Za pomoč domovini! Naj ji bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje. Pogreb John Milavca Jutri zjutraj ob 9:30 bo pogreb John Milavca. Pokopan bo na Kal vari j i. Za pogreb so dozdaj darovali: Frank in Mary Petrovich sta nabrala $6.30, SJVospg* bomo imeli v'Gašper Mlakarje daroval $10, \ T0 nimeto še najmanj I Andrej Modic $5, Andrej Bajt \>Pak t H°beno Prerokom $5, John Tavčarje nabral $6.90. p°VoL u6V na Podlagi* Obljubili so še drugi, da bodo aktivnosti in1 prispevali. »t h '«ta kone«,, NVJ*Ponn 8redi v pa prot. kQn | lja> da bo vojna! Euclid Rifle klub Jutri popoldne bo imel Euclid Rifle klub zadnjo sejo na Močil-nikarjevi farmi. Klubova blagajna bo "tretala" člane za mesene klobase in kislo zelje. Vsi člani naj bodo gotovo navzoči. Prememba seje Društvo Katoliških Borštnar-jev št. 1640 je spremenilo svoje seje na drugo nedeljo v mesecu. Prihodnja seja bo torej v nedeljo 10. oktobra ob devetih zju traj v stari šoli. NEZASLIŠANA BRUTALNOST JAPONCEV bo vlada' Južni Pacifik, 5. okt. —Pri; po zraku, in da je bil drugače V tem indUstr- uarja Za nekem japonskem vojaku Vat* r>rorM, ° za"l vzetem Salamama so našli anev-iJ\Au 1945 n ,!, šele nik, v katerem opisuje, kako je ' \|aN%Čija ?*ler ne bo''japonski poveljnik 29. marca Ok* • OO ameriška1 lastnoročno o b g 1 a v i 1 ujetega Pomanjkanje' zavezniškega letalca, ki je bil ali stotnik, ali poročnik. Letalca so zvezanih rok prisilili, da se je vsedel na rob velike luknje, katero je izkopala bomba in ki je bila polna vode. k*"asn iJU-|Pristopil je japonski poveljnik sijijv ^ila / vte in in ujetniku odsekal glavo. obi8keer^tevilne| y0jak pripoveduje v dnevnico na • Zdaj jo ku, da je ujetnik za trenutek °mu- zatisnil oči, ko je šviatnil meč V S4Bub'510 i2 bol. ■ £ °se « po- C Naši vojaki Angleži so zavzeli važno mesto Termoli ob Jadranu Osma angleška armada prodira severno ob jadranski obali, dočim prodirajo Amerikanci proti Rimu. Položaj nemške armade v južni Italiji postaja težaven. Alžir, 4. okt. — Osma angleška armada, katero je pod-jpirala bojna mornarica, je okupirala važno pristanišče ob ijadranskem morju, Termoli. ki leži skoro na polovici poti' med skrajno točko v južni Italiji in izlivom reke Pad v severni Italiji. Istočasno se je pa pomaknila naprej 5. ameriška armada od Benevento v svojem pohodu od Neaplja proti Rimu ter zavzela važno mostišče čez reko Calore. Tako vedno bolj ogrožata nemško fronto pred Rimom obe armadi, ameriška in angleška. Dočim prodira ameriški general Clark naravnost proti Rimu ob zapadni obali, prodira general Montgomery ob Jadranskem morju proti severu. Kadar bo prodrla angleška armada ob Jadranu vzporedno z Rimom, se bodo morali Nemci pomakniti višje proti severu, ali pa bodo zajeti pri Rimu. General Montgomery prodira proti severu na ta način, kot so Amerikanci na severni Siciliji. Po morju pošlje čete Nemcem za lrbet, nakar prime nacije z dveh strani. Ko je počiščen sovražnika en kos zemlja, vzamejo v rote drugega. Nemci so proti taki taktiki brez moči, ker nimajo jrodovja. Pohod 5. ameriški armadi zavirajo Nemci s tem, da so razstrelili vsak most za seboj. Nek zavezniški častnik je izjavil, da se Nemci umičejo proti severu v polnem redu. Zadnje straže krijejo umik in se vedno naglo umaknejo, da jih ne zajamejo zavezniki. Neka depeša iz Berna trdi, da imajo Nemci v Italiji do 30 divizij. 20 od teh jih je v rezervi pod poveljstvom feld mar šala Rommela v severni Italiji. Berlinski radio je poročal, da so dospeli danes v Neapelj: kralj Emanuel, princ Umberto in mar šal Badoglio. -o--- Deževje je ustavilo napredovanje Rusov Moskva, 4. okt.—Jesensko deževje je skoro popolnoma ustavilo bojevanje na ruski fronti. Edino vKavkazu Rusi pode Nemce na polotok Krim. Deževje sicer še ni v polnem razmahu, dasi so že močni nalivi in ceste so še prehodne. Toda zna- 59,000— 8,000— $7,000— $6,000- $5,000— $4,000— $3,000- 2,000- $1,000- Zdi se, da je barometer naletel na nekake zapreke, ker si ne more pomagati naprej. Le počasi kapljejo petaki $10,000 skupaj in ker moramo nabrati še skoro poldrug tisočak, bo treba še precej petakov, da bomo dosegli tistih 10 tisočakov. Torej prav lepo prosimo še tiste, ki še niso dali, naj bi posegli malo globlje v žep in darovali za revno staro domovino. Naša požrtvovalna Slovenka, Tončka Jevnik iz 1199 E. 61. St., je prišla v naš urad, položila petak na mizo, rekoč: "Zadnjič sem dala petak, zdaj pa še enega primaknem, da se bo prej tisti barometer zaletel v 10 tisočakov." Tako se govori! Dalje so darovali v našem uradu po $5: Mr. in Mrs. Frank Kosmerl, 1164 Norwood Rd., Mr. in Mrs. L. Kozel, 15219 Holmes Ave. (v kredit fare Marije Vne-bovzete), in Josephine Strnad, 1315 E. 53. St. George Zakrajšek, 10506 Way Ave. je dal $2 in Mary Walter iz 18100 Waterloo Rd. $1. Najlepša hvala vsem skupaj in toplo se priporočamo še drugim, da bi kaj pomagali. -o- Pri karambolu bombnikov štirje ubiti Mr. in Mrs. Joe Brodnik iz Njegovi starši živijo na 15401 18611 Muskoka Ave. naznanja- Lucknow Ave. — Oba se pripo- popolnoma miren. Ko je padlo truplo na zemljo, je pristopil nek japonski mornar in prere-zal mrtvemu letalcu trebuh, da je izstopilo črevesje. Vse vojaštvo v garniziji je moralo biti navzoče, da je gledalo to najnovejše in strašno grozodejstvo japonske brutalnosti. Osma obletnica V sredo ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Jero Petrovčič v spomin 8. obletnice njene smrti. ta, da je bil njun sin Joseph po višan v štabnega narednika. Čestitamo ! Joseph služi pri ameriških marinih in njegov sedanji naslov je: Staff Sgt. Joseph L. Brodnik, Hdgts. Sqdn. Brks. 53, M. A. D. — N. A. "S., Jacksonville, Florida. na m ta Dva prijatelja iz mladih let, ki sta bila vedno skupaj še doma ,sta tudi zdaj tako srečna, da služita pri letalskem koru skupaj. To sta Carl Smerdel in William Bals. Carl je sin Mr. in Mrs. Smerdel iz Arowhead Ave. in njegov naslov je: Pvt. Carl E. Smerdel, 35914233, 901st Tr. Group Volt. Flight Trg. 19 Ama-rilo, Texas. Njegovega prijatelja pa je naslov: Pvt. William E. Bals, 35914217, 9Mst Tr. Group Volt. Flights Trg. 19th Amarillo army Air Field, Amarillo, Texas. ročata prijateljem za kako kartico ob priliki. . Meadville, Pa.—Dva inštruk- no rusko jesensko deževje bo' torja jn dva dijaka iz Alleghe-nastopilo v nekaj dneh, morda j ny kolegija so bili ubiti, ko sta njih letala zadela v zraku, treščila na tla in zgorela eno mi- Za 10 ur je prišel domov na dopust l/C Seaman Rudolph Rozman, vnuk Mr. in Mrs. Louis Rozman iz 866 E. 76.'St. Izdelal je šolo za letalskega mehanika v Chicagu, zdaj bo pa nadaljeval šolo v Floridi. Mrs. Frances Košir naznanja nov naslov svojega sina God-freya in sicer: Pvt. Godfrey Košir, ASN 35314292, 310th Ordnance, APO 4672, c/o Postmaster San Francsco, Calif, m ta ta Joseph J. Hrvatin, sin Mr. in Mrs. Joseph Hrvatin iz 16006 Saranac Rd., je odšel včeraj k mornarici v Great Lakes, 111. Le pogumno jadraj, Joe, in vrni se zdrav domov k staršem. v enem tednu. Takrat bo zemlja tako zmehčana, da razen vojakov peš in'ij0 0d tega mesta. Priče pravi-konj ne bo moglo ničesar I j 0, da sta se letala zaletela prej. Pota bodo neprehodna|drug v drugega 1,000 čevljev vse dotlej, da bo zemlja zmr-1 visoko v zraku, znila, kar bo enkrat v novem- • -0- bru. Dohodki za plošče Vrnitev iz bolnišnice 1 Ljudje so darovali $1,800 za Mrs. Anton Leopold, soproga spominske pi0§ce v cerkvi sv. Vi-poznanega farmarja v Madison, ^ na katerih s0 imena onih, ki O., Antona Leopolda, se je vrni- gQ šli [r£ ^ fare v siužbo Strica Sama. Stroškov za plošče je bi- la iz Cleveland Clinic bolnišni ce na svoj dom. Prijatelji jo zdaj lahko obiščejo na njenem domu. Tem potom se želi zahvaliti za številne obiske v bolnišnici, za poslane cvetlice, karte in darila. Baraga Glee klub Vaja Baraga Glee kluba, ki bi morala biti nocoj, je prestavljena na drugi torek iz važnega vzroka. Matere so prošene, da opozore na to svoje hčere. lo $1,600, ostanek $200 se bo rabilo za nadaljna imena, ki še pridejo na plošče. Vsa čast fara-nom, ki so se tako lepo izkazali. Seja St. Clair Grove Nocoj bo seja društva St. Clair Grove št. 98 W. C. v navadnih prostorih. Po seji bo prosta zabava in igranje s kvartarni.' članice naj pridejo v velikem številu. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axc»pt Sundays and Holidays NAROČNINA: 2a Ameriko in Kanado na leto $6.60. Za Cleveland po poiti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $350. Za Cleveland po poiti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poiti četrt leta $3.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaAalcih: celo leto $6.50; pol leta $3.50, četrt leta $3.00 _Posamezna številka, 3c_ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $8.50 par year. Cleveland by mall $7.60 par rear D. S. and Canada $3.60 tor 8 month*. Cleveland by mall $4.00 tor 6 month« D. S. and Canada $3.00 for S months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $650 per year, $350 for $ months, $3 00 for 3 months _Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 234 Tue., Oct. 5, 1943 Zakaj so naciji na umiku Nekega popoldne, komaj pred dobrim tednom, so se sončni prameni bajno odbijali na kupolah cerkva sv. Zofije in sv. Vladimirja v Kijevu. Takrat se je priplazila predstra-ža ruske armade skozi gozd vzhodno od reke Dnjepra ter po dolgem času prvič zrla na Kijev. Tisto noč so kozaške patrulje galopirale k Dnjepru in tam napojile svoje konje. Ruska armada se je pojavila pred Kijevom. V istem času so ruske armade 400 milj severno korakale v Smolensk, ki je znan kot ključ v Rusijo. Vsa Rusija je slavila te uspehe ruske armade. Na vsej fronti, od Smolenska do Azovskega morja, so bile nemške armade na polnem urniku. Pred njo proti zapa-du leže nove obrambne linije, za njo pa leže sledovi požga-nih mest, razdrtih cest in mostov, ki naj zadržujejo rusko armado. Kljub neprestanemu umikanju na ruski fronti, pa nemška armada še daleč ni zlomljena. Dasi močno oslabljena v zadnjih par letih, pa ima še vedno 180 do 185 divizij, povrhu kakega ducata divizij satelitskih držav. Te, slednje, se morejo še komaj imenovati divizije in obstoje večinoma iz nekaj Hrvatov, Slovakov, Romuncev in Madžarov ter ena španska divizija. Ko so se začeli Nemci umikati, so zagotavljali, da s tem namenoma krajšajo svojo fronto, dočim so Rusi trdili, da so Nemci prisiljeni k umiku. Oboji so imeli prav. Nemci so se umikali v redu ter pri tem vzdrževali bojno linijo, obenem pa krili umik, kar je skrajno težavno delo. Za zgled lahko navedemo dejstvo, da so se šest tednov vzdržali pri PoJtavi, s čemer so rešili svoje divizije iz bazena reke Doneč. Vsepovsod so Nemci z močnim odporom krili umik gotovih divizij. Toda istočasno je fakt, da se Nemci niso umikali rade volje. Umikali so se, ker jim ni bilo mogoče braniti dlje časa izpostavljene fronte. Nemška strategija zahteva ravno črto, kolikor je to največ mogoče. Ravno črto je lažje braniti kot vijugasto. Take izpostavljene fronte so bile pri Orlu in Har-kovu, odkoder so se naciji umaknili. Dalje se Nemci umikajo iz vzroka, ker nemška industrija ne more zalagati armade z zimsko obleko, čevlji in drugo opremo za vse čete v Rusiji. ^Umikali so se tudi zato, ker potrebujejo več vojaštva na zapadu, ne morda radi vzroka, da bi ga postavili proti invaziji zaveznikov na zapadni Evropi, kot da si zgradijo nove rezerve v centralni Evropi in na Balkanu. Ako potegnejo svojo fronto v Rusiji dlje proti zapadli, bi to pomenilo braniti krajšo fronto, manjši sektor ter skrajšanje dobavne zveze, kar ima za rezultat, da bodo poslali lahko več vojaštva na druge fronte. In končno — Nemci se umičejo na ruski fronti tudi zato, ker stoje prvič v dveh letih nasproti ruski armadi, ki je močnejša v moštvu in zračni sili ter dovolj dobro opremljena in trenirana za poletno in zimsko bojevanje. Nemški Wehrmacht, ki je bil oslabljen po ruski poletni ofenzivi, ne more riskirati težav druge ruske zime. Največje vprašanje je danes to, katero linijo bodo Nemci poskušali držati. Ko bo pričelo v Rusiji ta mesec jesensko deževje s svojimi strahovitmi nalivi, se bodo ustavile nemške in ruske armade, kar bo zastoj med poletno in zimsko ofenzivo. Tekom teh tednov, dokler zemlja ne bo zmrznila in led pokril reke, kar bo nekako sredi novembra, bosta obe stranki skušali ojačiti svoje vrste ter se pripravit za zimsko bojevanje. Toda predno bo prišlo do tega trenutnega zastoja v bojevanju, imajo Nemci pred seboj še vroče boje vse od Smolenska do polotoka Krima. Ta linija, ki je bila nekoč daleč za nemško fronto v Rusiji, ki je-služila za dobavno bazo v razne sektorje, je postala zdaj prva nemška obrambna linija. Ali bodo Nemci držali to linijo, ali pa se bodo umaknili bližje k poljski meji, bomo kmalu videli. Nemci se bodo morda poskušali držati pri Vitebsku, ki leži zapadno od Smolenska. Ako jih bodo Rusi prepodili odtod, se bomo Nemci najbrže umaknili nazaj na mejo, ki je bila leta 1941 med Rusijo in Nemčijo na Poljskem. ^daj se bije boj za strugo reke Dnjepra. Na več krajih so Rusi reko že prebredli, dočim poskušajo na jugu doseči železniško progo, ki vozi na polotok Krim. Tukaj imajo Nemci okrog devet nemških in romunskih divizij. Ako jih bodo umaknili s Krima, bodo dobili Rusi v roke ves tok Dnjepra. To bi bil zadnji večji umik nemških čet in moral bo biti precej dolg, ker od Dnjepra do poljske in romunske meje teren ne nudi nacijem nobene dobre obrambe. Ko bodo Rusi predrli pri Kijevu in na jugu pri Azovskem morju, se bodo morali Nemci umakniti najmanj do reke Dnjester ob romunski meji. In kadar se bo zgodilo to, potem bo Rusija dosegla glavni cilj v tej vojni — vreči zadnjega nemškega vojaka z ruske zemlje. Hitler je oni dan ukazal svojim generalom: "Niti pedi več umika!" S tem je ukazal držati fronto na zapadnem bregu reke Dnjepra, ki leži višje kot levi breg in je radi tega zelo pripraven za obrambo. Ako se bodo mogli Nemci vzdržati pri Dnjepru, bomo videli v nekaj dneh. BESEDA IZ NARODA Apel našemu slovenskemu narodu Kampanja v zbiranju prostovoljnih prispevkov lokalnega pomožnega odbora št. 2 JPO-SS se prične v sredo 6. oktobra in se konča v nedeljo 17. oktobra v Slovenskem narodnem domu pri prireditvi, ki se bo vršila v isti namen. Občinstvo je prošeno, da ko vas bodo obiskale naše ženske in poprosile za dar, da jim tega ne odrečete. Prispevajte po svoji moči za naš trpeči narod, ki je v resnici potreben naše pomoči in podpore. Kmalu bo prišel čas, ko nam bo mogoče poslati pomoč nesrečnim trpinom v stari domovini. Vse pa je odvisno od nas, če jim bomo mogli nuditi zadostno pomoč. Torej, vsak Slovenec in Slovenka, ki se zaveda, da je sin in hčer slovenskega naroda, poseži globoko v žep in daruj. Mi smo srečni v tej svobodni deželi, kjer imamo še skoro vsega dovolj, ali ne bomo privoščili tudi našim v stari domovini vsaj malo teh dobrot? Da, da privoščimo jim vsega in obljubimo, da bomo prispevali za Jugoslovansko pomožno akcijo sedaj. Te naše slovenske žene in dekleta, ki so prevzele to težavno nalogo, da bodo stopile od hiše do hise, imajo> pismena potrdila oziroma pooblastila od lokalnega odbora št. 2, da smejo v imenu tega odbora pobirati prispevke. Sprejmite jih prijazno in jim pojdite na roko pri njih človekoljubnem pa tudi težavnem delu. Odbor se vam prav toplo zahvaljuje že vnaprej. Žene in dekleta, ki ste prevzele to delo, pa ste prošene, da se zglasite nocoj (5. oktobra) ob pol osmih v uradu tajnika SND, kjer boste dobile vsa potrebna navodila in tudi nabiralne pole ter pooblastila za nabiranje prispevkov, ki se prične v sredo 6. oktobra. Lokalni odbor št. 2, JPO-SS. -o- Malo odgovora tane za nedeljo nič. Kaj pa še za druge stvari, ki so v zvezi s tem. Ako pa imata kaj več otrok, potem pa ne vesta nič o pomanjkanju mesa. Da sem pa zapisala o potrati živeža v kempah, sem le zapisala, kar sem čitala v angleških časopisih, da je rekel neki farmar, da bi želel, da bi njegova družina tako dobro jedla kakor njegovi prašiči, ki žrejo ostanke od vojakov. Torej, vi ste zato, da se božja darila uničujejo ponepotrebnem. To se meni vidi krivično. Jaz ne rečem, da je temu vlada kriva, pač pa so krivi tisti ljudje, ki imajo s tem opravka. Biti bi moralo boljšo nadzorstvo. Ako pa so lačni vojaki onstran morja, pa to ni moja krivda, kaj to meni predbacivate. Jaz nisem še nikdar zapisala, da bi morali biti vojaki lačni, ampak hrano uničevati, pa se mi ne zdi pametno. To naj bo moj prvi in zadnji odgovor, ker jaz se ne maram prepirati za oslovo senco z nobenim prepirljiv-cem, je pa vsak prepirljivec, kdor ljudi v časopisih napada. Mrs. Agnes Perne naj prečita stavek v Cleveland Pressu z dnem 29. septembra na strani 22 in bo videla, kaj pravi kongresman Landis radi uničevanja živeža, koliko krompirja so zavrgli in kdo vse to plača? Zakaj ne ustavi časopisov, ki vse to pišejo, pa ima korajžo samo do mene. Mr. Landis pravi, da je uničevanje živeža danes kriminalno. Mary Modrijan. -o- Dvoje zanimivih pisem Mrs. Mary Kuret, 19016 Arrowhead Ave., Cleveland, O., je prejela iz Sicilije sledeče pismo : "Najbrže si boste mislili ob prejemu tega pisma, kdo Vam piše in zakaj. Naj Vam povem, da se nahaja moj dom na 929 E. 209. St., Euclid, Ohio, nedaleč od Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Ako se ne motim, sem tam večkrat videl Vašega moža. Naznanjam Vam, da sem se tukaj srečal z Vašim bratom Jožetom Urbančičem, ki mi je povedal, da Vas že dolgo ni videl. Naprosil me je, naj Vam pišem ter Vam povem, da je zdrav, ravno tako tudi Vaša mati. Ravno kje in pod kakšnimi okoliščinami sva se srečala z Vašim bratom, Vam sedaj ne morem povedati, prav za prav ne smem. Lahko si pa mislite, kako sem bil presenečen, ko sem poslušal Kar na kratko bom malo odgovorila tisti Agnes Perne, ki me je napadla v Ameriški Domovini brez vsakega vzroka. Prvič, hvala lepa za poduk. Gotovo mislite, da ste si splela venec slave in kako neizrečeno vas ljudje sedaj hvalijo in slavijo. Le Boga zahvalite, če ste vi tako zavedna državljanka j kakor sem jaz. Skoro bi rekla, da vi niste kupili za sto, . », , . . , , . , , , , i dva moška, ki sta se pogovarja- dolarjev bonda kakor sem ga;, , ' • ., m , . .... v vila v slovenskem jeziku. Takoj jaz, moj sin pa jih ima ze vec ! , .. . . , bondov še prejšnjih. |fem at?pil k njima, saj je bilo Pa bi ne bila tega zapisala, jto P™0/? dolfm casu' da ker jaz se držim reka: da naj !sem slisal ^vensko govorico. Minnesote, ki je živel svoje čase tukaj pri svojih sestričnah: Pismo se glasi: "Drage sestrične! Dolgo se že nisem oglasil in gotovo bi rade vedele, kje da se nahajam. Dlje časa se že nahajam na Siciliji in sem še vedno O.K. Doživel sem sicer mnogo razburljivih dogodkov, toda o tem bomo govorili, ko pridem domov. Oni dan so nam izročili 30 ujetnikov, ki so bili v italijanski uniformi, toda videl sem, da so vsi slovenski fantje. Bili so prisiljeni stopiti v italijansko armado, sicer bi se bili fašisti maščevali nad njih starši, brati in sestrami. Povedali so mi, kako ravnjo s slovenskim narodom Italijani in da smo lahko srečni, da nismo doma. Ko so bili v italijanski armadi, jim niso dali orožja, ker so se bali, da ga bodo obrnili ob prvi priliki proti Italijanom. Pridelili so jih delavskim ba taljonom. Naši ameriški fantje so ravnali ž njimi zelo lepo in zajeti Slovenci se niso mogli izkazati dovolj hvaležne in niso mogli najti besed, da bi bili izrazil svoja čustva, ko so prišli k Amerikancem. Mene so vprašali, če vem, od kod so moji starši doma. Povedal sem jim, da ne vem. Toda zatrjevali so mi, da morajo biti iz njih krajev doma, ker da jaz govorim prav v njih narečju. Dali so mi svoje slike za spomin in obljubili, da mi bodo pisali, če še kdaj pridejo domov. Ko so nam pripovedovali o vsem, kar so morali prestati, sc nam stali lasje pokonci in kar verjeti nismo mogli. Ampak zdaj, ko so bili zajeti od Ame-rikancev, so bili pa najsrečnejši ljudje na svetu. Najbrže bode šli v Anglijo, kjer jih bo njih vlada poslala v boj proti osi-šču. Najlepše pozdrave vam in vsem mojim znancem, Pfc. Tony Zakrajsek, ASN 35027055, Btry D, 62nd CA (AA) APO 758 c/o Postmaster New York, N. Y. ne ve levica, kar da desnica — Eden me je vprašal, odkod in tudi ne maram, da bi kedo i . . XT rekel, da se baham. Nadalje sem 12 drzave 0hl°- T1 P°" da sem. Povedal sem mu, da ave Ohio. Nato mi pove, da ima sestro v Clevelandu pa vas vprašam, ce je moja na-, loga ljudi silit, da naj kupuje-,in mi ->e tudi j>okaza pismo, ki jo bonde. To je naloga časo- ste Pisalh Bl1 sem zel° pis,a. Vsak sam ve, kaj je, Presenečen, ko sem na pismu njegova dolžnost. Nekoliko kri- videl> da Je Vaš dom samo Par tizirati pa še vedno smemo, saj blokov Proč od mojega. Brat smo v svobodni deželi. Vas prosi, da mu pišete, ker L Zaradi pointcev pa ne tar- zel° ra<* slišal od Vas. Prila- nam samo jaz, še milijone dru-j sam Vam tudi malo sliko od gih. Ako greste v trgovine, i gotovo slišite, kakor slišim jaz. i To Je za sedaJ vse- Zal mi Kjer sta samo dva v družini in 1 je- da Vam sedaj ne morem več kjer je mož že prileten in mora ! Pisaii- Sprejmite najlepše po-poleg tega delati od deset do zdrave iz daljne Sicilije ter po-dvanajst ur na dan in 6 do 7 | zdravite v mojem imenu vse dni v tednu gotovo potrebuje znance in prijatelje. nekoliko bolj tečne hrane. Meni je tudi vseeno česa se najem, samo da nisem lačna. še eno vprašanje; ali pri vas, trikrat na dan jeste zelje in krompir in če vi vašemu možu j daste v "lunch bakso" zelje in j Drugo pismo je pa prejela krompir? Ako se da le neko- družina Svetanovič na 5705 liko mesa za lunč in za večerjo Prosser Ave. Pisal ga je iz Sile parkrat na teden pa ti ne os- cilije Tony Zakrajšek, doma iz Sgt. Ed. Meyers, ASN 35112002 Btry 167th CA Bn. (AA) APO 758, c/o Postmaster New York, N. Y. * Obiski iz zapada Hubbard Rd. — Zopet je tu kaj tisti čas, ko je grozdje dozorelo in je že trgatev tukaj. Nekateri imajo precej trte in če jim je dobro obrodila, bodo imeli precej opravka z grozdjem. Posebno pa bodo imeli precej opravka zato, ker je veliko pomanjkanje delavske moči. Skoraj bi rekel, da je v tem slučaju bolj srečen tisti, ki ima manj grozdja kot pa oni, ki ga ima veliko. Seveda je lepo in prijetno za tistega, ki ga ima veliko, ker bo lahko dobil lepe novce zanj, ker je cena grozdju sedaj precej lepa. Pravijo, da je bila tukaj določena cena grozdju $85 za tono, ni pa pri tem povedano, kakšne kvalitete mora biti grozdje. Dobro in sladko grozdje, kot ga pridelujejo naši slovenski farmarji, je gotovo več vredno, bi rekel do sto dolarjev za tono. V današnjih časih bi sto dolarjev ne bila prav nič pretirana cena, če pomislimo, koliko ima farmar dela z grozdjem. Saj domala vso zimo premrza-vajo v vinogradih, ko obrezujejo trto in potem ga pa še vse poletje "komandirajo," da raste v pravo smer. Po nekaterih krajih je vidite vse polno črnih ljudi, ki obirajo jabolka. Se reče, saj ni prav prijetno imeti te vrste ljudi na delu, pa če ni drugače, mora biti pa tudi tako prav. Iz višjih šol izpuščaj o tudi učence, da pomagajo pri obiranju jabolk. Pri nas smo jih pa obrali brez kakšne večje pomoči, ker je bolj malo sadnih dreves, kajti ob prihodu na farmo sem bil posadil le bolj javore mesto sadnih dreves, ker sem jo bil takoj pogruntal, da če bi nasadil preveč sadnih dreves, koli- illaiiiniiiaiittii Ce verjamete al' pa ne mmiiiiiniiiiiiF France, sem se obrnil do svoje časnikarske žrtve, s katero sva pregrajena z visokim plotom, preko katerega se lahko zmerjava, pa se ne moreva brcati radi lesene državne meje, France, zdaj se pa reče vzeti možgane v roke in stvar dobro izpeljati, da ko dela bi imel z njimi. Kajti, če hoče farmar imeti lepo sadno drevje, ga je treba tudi pravilno vzgajati, obrezavati, škropiti po večkrat na leto, da se ne zaredi na njem razen merčes. ki pozneje lahko uniči ves pri- delek. Pri obrezavanju mora tudi vedeti, katera veja je za odre- zat, da ne odreže take, ki bi ro- dila, ker sicer bi bilo vse delo zastonj. Tako pa sedaj samo pograbim listje v jeseni, pa je mirna bosna. Ce se mi pa ne zdi, ga pa kar lepo pustim ležati čez zimo in ga spomladi odnese mesto mene prijazna pomladanska sapica odnese v neznane kraje in tako mi pri- hrani ves trud in naporno de- lo, katerega se ognem, če je le mogoče. Saj veste, da sem tako '"prištiman," da če je bolj hladno se najraje držim pri furnezu in če je pa bolj toplo, pa se najraje sprehajam v hladni senčici pod košatim javorom, ki je bil usajen že pred več kot 50 leti. Sosed John pa je ob prihodu na farmo posadil največ sadnih dreves, ki mu sedaj delajo tako nezarensko preglavico. Ce obrode, se zaletava vanje na vse mile viže in če pa ne obrode, ga pa tare taka silna jeza, da bi najraje vse poruval. Oni dan pa me je bil moj šofer Eddie potegnil malo na iz-prehod tja v Trumbel. Zapeljal me je bil k našim dobrim prijateljem Valentin Ribiču, ki imajo svojo farmo tam blizu Trumbla. Imajo prav lična in prijazna poslopja. Vse imajo res prav lepo urejeno. Ker nisem bil tam že par let, se skoro spoznal nisem, ker je vse preveč ličnih novih poslopij vse naokrog. Obširen hlev za živino in pa spravo za orodje, hišo vso preurejeno in moderno opremljeno. Vse je prav po mestno urejeno. Imajo pa tudi precej vsakovrstnega poljedelskega orodja, da se lahko postijo raznovrstnega dela. Saj sta pa tudi oba res pridna in za vsako delo pripravna. Zato pa tudi napredujeta. Rekla sta, da tudi vedno zasledujeta novice s Hubbard Rd. v Ameriški Domovini. Povedala sta mi, da imata tudi sina v armadi in sicer nekje tam nad Japonci, da bi se le čudi srečno vrnil po slavni zmagi. Potrebno je, da napnemo vsi vse svoje moči-in pomagamo fantom do hitrejše zmage in to braz vsakega godrnjanja, če malo bolj delamo in če slučajno ne dobimo vsega, kar bi si poželeli. To se reče, tisti, ki imajo dovolj denarja in bi lahko plačali za karkoli na svetu. Kar se mene tiče, je vsega dovolj in veliko več, samo da bi bilo še denarja toliko, da si vsega lahko nakupil. Nekateri tarnajo, da nimajo dovolj pointcev za meso, pri nas jih pa še ostaja. Kajti vselej, kadar grem v trgovino po meso, kar je le redko kedaj, pa če ne pozabim doma tistih pointcev, pa mesa nimajo v mesnici. Tako prepustimo meso drugim, saj meni ni itak dosti zanj, ker sem bolj slabih zob in se mi vse obesi v zobe in ker ga ni na razpolago, pa za želodec ne ostane dosti ali pa celo nič. Zato pa mi ni dosti mar, če ga sploh nimam. Kakšnega lepo pečenega piščanca bi še kako spravil pod streho, če bi (Dalje na 3 auuu< se nam Kushlan.neiz®-jo kempo. Ako mu je JJ.; kaj v zalogi onih isknfj ki so jih imeli navadno-njegov očka, Sirom znani kovaški mojster imel Leo zamudo s br ^ ga je moral nositi očetu; nik, kjer so "kuhali'o^ si kar lahko predstavi]®., vsipljejo iz njegovih ® kot .so se vsipale ^ vala v kovačnici njt ta in to iz same se je dal tako dal da je dal našim ko*®, ^ likim trebuhom svojo ^ ^ no kempo na razp°i« ^. je treba zdaj najvecj ^ nosti in strategije, ^ sfrči iz rok tiček, k1 = lepo ujel v gajbico, W , mbf ako nam bodo * /1 bogovi, tako lepo osku bo sam sebi smilil- , Pa ker sva ravno oti*«tt ti še povem, ker mo ^ ^ nikar take stvari ved t>, 1, . Leo poleg spretnega ^ štva tudi oglje kuha" 3 W ti. ... Fraf'F "Ni hudir!" z ]ji st tei mu ni šlo v glavo, bil na svetu kak se razumel tudi na ^ "Res, res, ** zna 'lojer, . oglJe' jem. "Pa ne »J^jifr* zna še druge ^ ^ dajo vse kam aru g # ! fa2 ni- J>i°' nisem;. t :Tega pa * "hiJ^IJ* *ii 'Ut "oči aajo vse nam - jjts- " vetništvo. Naprti/S. prekosi noben nju mesenih, rize*-klobas. Kokoši na'8 oifse nihče na svetu ta* kot on. Zaliva J* dobrim pivom le ~ "da hi dvomi France, a vom zalival kurjo » "Saj ne zaliva t S vom, ampak sebe'dajeP^ 111 njujem. Into®*» - plemenito in ^ p0, n ost, ki je absoi" pri tem. ■ Ampak najboU na oglje, kot sem oil še majhen, so * prp dili za kovaško o alj obrti, mora čl°ve\ ^ .ačeti popoln«"* ^ jj ^ zimo, če se Je ° . u ■ učit za krojaca, vr ^ < leta pestovati ke in opravljat^1 j, j* t ■ a, čez tri leta L Kovaški v . t v o, morali Pa »^vi^K oglje. To se P , f, mojstru nositi K lCo.U •skupaj drva za o* J ^ ^ ;akih instancah J Leo. Oče Jglje so »t * 0 • r /tf^ kuh«11., % v niTTcerkni^ 's ^ moral hoditi napolni" --- .50 Piko ■i™ so bili Pa previdni nič denarja, ' a hodno K tako modro P J bisaga napo *; Ko je pote* * g0 r^, tola Poldeta, k0ti v S p \ | dolgi K) vsel* kot get mela o< sinko vsakokrat ^ po doigi PO-" vornik, je nekaj prišaU zato redno vsej^ zamudo, kot ge in Zato sta im >5 "A S .šolo etovi ■M0 j in zlati oce Poldetu vtis* sl-ec :„ če ni oceU ^K gozd, mu je ° * vitsniti tudi na ^ Nol rh i"' .. flj-e'' [F i telesa na ...... y \ ii\ m Torej tukaj > >. f naučil kuhat« rf ^ umetnost je ^ A zali tudi toka, iV na Debevčevi napravil leP°t.lti^ pa ni mogel o z;[. ve in noči ter P y < ■ kotovemu misliš, kj_ se J ed nof/V je ogljenicj V 0t h, i„ zdaj fak^.-" li^l „ H ^ ali !,pi la, in zdaj za prav kuhati zna. Ker imam p0p° miti o tem- ,in° fi'V' iS* A H ti01 Po. X X ŠJOftl i msko=poljske revolucije Želi ie/ it Spisal dr. Leopold Lenard wadniki in uskTž-mso vedeli ničesar OBISKI IZ ZAPADA "dati $i„ - 7 bla sva k postajena-!P°d0lgem Parlamen- S eTr.2rdela' da sta oba Sla' t0da sta ^tav- li.it »J*,.0® P°staj !50 obdali je m vo- romarje. Zakaj, ..IB dr^jogla zvedeti". je urno vzel izvohal iz mesta na ustavili oba vla-okrog naših iKpj-i^terii n spremlje- ^^ Znlkratkih beSedah * '^'oili!![ potem smo kmečki voz liotl Prazen Peljal iz Ma smo se Pogodili s kme- p^i 11 Prostora, ter se k romarjem. ' izvili na prostem . poter! ^ romarjem iz-obdali od S h V. S^f^okah. Romar Sinna žeIeznič- 'Lif1 vrok^je držal svojo iar?te si Položaj ^ CSe Vračali ^ Čen-[Hi so prenočevali «Clnoma Pod milim nol? tlaku" Vozi" i^T . v°zovih četr- Sogi^0 stlačeni, % Pr " ln Prijateljev SLwSabo vojake "Hi j se jih 2akaj se jim pone pusti v Pr JČ- tukaj drže-' h' slabo oble- Vtir i0raj0 ^kaj na 2jult;ru «tati in čakati Pričpi -Pa do osmih-so si e J°kati. Na bo-;ov2a Nakupili raznih A Es. * pri kanfa in več du-fe0(1«biee terih 80 našli ' S °dpos ' J® bil° nekoč irf^j daleč r°marjev za ----- *" Jlm e" Saj je bila Casa na Ruskem ga ;{1 J %, kr0R r,Vf Jlm nismo ff \k[ 4akJlh 80 stali tri-K Eftdalje P* ^ / iT" oroznikov. je klical, naj bomo potolaženi, ker zadeva je že urejena. Prišla je na orožništvo ovadba, da z voznimi listki ni vse v redu. Pregledali se bodo samo vozni listki in potem se bodo romarji izpustili. To pregledavanje se veda ni trajalo dolgo časa. Vsak romar je pokazal konduk-terju svoj vozni listek, potem se je kordon vojakov odprl in cela dolga vrsta romarjev je šla med vojaki z železničnega tira na cesto, kjer so jih priča kovali znanci in naročeni spremljevalci. Odslej ni bilo od strani vlade nobene sitnosti več. Policija se je umaknila popolnoma in nik-do se ni več brigal za romarje. Toda po prestanih težavah in strahu je izginilo prvotno razpoloženje, ljudje so bili potrti in tihi. Med tem se je zvedelo po Varšavi, da so romarji dospeli in meščanstvo nam je pričelo prispevati za sprejem. Najprej so se oglasili mesarji in nam podarili mesa dovolj, da smo njim lahko preživeli prvi dan vse romarje. Takoj za njimi so prišli peki in potem še drugi obrtniki in trgovci s svojimi prispevki. Zvedelo se je, kakšne težave smo imeli pri spre-emu in to je še bolj vspodbudi-lo meščanstvo. Usmiljene sestre so kuhale in stregle, kolikor so mogle. Toda,bilo jih je malo in pri taki množici gostov je bilo nemogoče vzdržati ka-koršenkoli red. Kdor je bil bolj iissilen, dobil je več, boječe stare ženice so pa tičale po kotih in bile skoraj cel dan brez jedi. Sreča, da so bili naši ljudje ja-ko skromni in pohlevni. Tako je bilo mogoče, da ni prišlo do nobenih prepirov in izgredov. Ponoči so spali na debelem okroglem kamenju, s katerim je bilo tlakano dvorišče. Le malo jih je dobilo prostora na ka-menitem tlaku hodnikov. Seveda niso imeli nobenih blazin in nobene odeje. Trda pest pod glavo, to je bila postelja. K večjemu je služila kakšna culi-ca za podzglavje. Tako so prenočevali v Varšavi dva večera; v Censtohovi gotovo tudi niso imeli boljših prenočišč, v vlaku četrtega razreda brez dvoma tudi ni bilo mogoče ugodno spati, toda ljudem se ni poznala nobena utrujenost. Ve- (Nadaljevanje z 2 strani) imel čas obirati kosti in ker pa tudi časa primanjkuje, se pa še s tistim ne ukvarjam. Ene par skodelic kofeta in pa hlebec kruha, to je vse kar mene drži gori na tem prelepem svetu. Vse meso pa z veseljem prepustim našim fantom na bojnem polju, ki se vojskujejo za nas, kajti oni so bolj upravičeni do mesa kot pa mi, ki doma v za-pečku sedimo lepo na varnem in se nam ni treba bati sovražnika, ki z repom opleta krog sebe, saj ga bo itak kmalu vrag vzel. Imeli pa smo obisk iz daljnega zapada iz Franklina v Kan-sasu in pa iz Frontanac, pripeljali so se v spremstvu Julius Pirnata, njegove soproge in hčerke. Bili so Mrs. Hočevar iz Franklina in pa njen brat Avgust Lipoglav iz Frontanac, Kans. Ta dva sta brat in sestra Mrs. Pirnat in vsi skupaj pa so že naši stari znanci in pa dobri prijatelji, ker smo več let skupaj živeli v Franklin, Kans. in bili so tudi naročniki Glas Naroda, katerega zastopnik sem bil jaz. Res je kar prijetno, ko te obiščejo tako stari prijatelji po dolgih letih. Avgustu se tako dopade Cleveland, da bo najbrže ostal pri svojih sorodnikih Pirnat in dobil sem še svojo soprogo in dve hčerki, katerim se bo prav gotovo tudi dopadlo v slovenski metropoli. Želim jim vse najboljši v prijaznem Clevelandu. Lipoglavova soproga je hči dobro poznane in spoštovane Markovič družine iz Frontanac, kjer je bil Mr. Markovič prodajalec piva na debelo. Vsi skupaj dobrodošli in še kaj nas obiščite. No sedaj so pa premaknili uro nazaj. To pomeni eno uro več spanja zame vsako jutro, zvečer pa bo najbrže hodilo malo narobe, če bom hotel ujeti prave večerne ure spanca. Kajti če bom hotel' dobrti pravo mero spanca, kot sem imel do sedaj, bom moral iti k počitku, ko bo sedanja ura pet. Po prejšnjem času sem jeseni in pozimi hodil spat, ko je bila ura šest. Pa kakor se mora človek privaditi na vse drugo, se bom moral pa še na to. Pozdrav, Frank Leskovic. -o- KNJIŽEVNOST Tekoči teden bo izšla deseta ali oktobrska številka družinskega mesečnika Novi Svet s sledečo vsebino: "Mir — kako?" (uvodni članek). "Pregled" (raznih političnih in drugih dogodkov). P. Bogomil Trampuš: "Razvaline" (pesem). C. Kranjc: "Knjžnice v zgodovini" (članek). "Diplomatski tolmači" (članek). M. Šavs: "Proklet . . . Proklet.. ." (črtica). J. M. Trunk: "Tihe ure—znamo z možgani misliti" (premišljevanje). Matija Novak: "Napoleon" (življenjepis razboritega Napoleona). "S 1 ovenski pionir" (opisovanje slovenske naselbine in slovenskih družin v Lea d vi lie, Colo.). "Dom in zdravje" (nasveti za zdravje in gospodinjstvo). "Za smeh in zabavo." "M o r s k e globine" (članek). "Življenje in smrt zmajev" (članek). M. Seemann A. Lebar: "Dve kroni" (zanimiv roman. Mesečnik Novi £>vet izide vsak mesec okrog 15. dne v mesecu razven v avgustu. Vsaka številka prinese čitateljem zbrano in zanimivo čtivo. Ljubiteljem lepega berila je Novi Svet zlasti v jesenskih in zimskih dnevih najboljši tovariš in prijatelj. Naročite si ga in uživajte ob lepem branju tega lista. Stane $2. Naročnino sprejemajo zastopniki lista, ali pa jo pošljite direktno na Upravo Novega Sveta, 1849 W. Cermak Rd., Chicago 8, Illinois. -o- Da niso vojaki tako vidni sovražniku, imajo posebne uniforme in sicer zelene barve za bojevanje v džungli in rujave za bojevanje v puščavi in v gorah. Pridelek zelenega graha V letošnjem letu 1943 je pridelek zelenega graha, ki se ga rabi za konserviranje in v druge svrhe, zelo poskočil. Sodijo, da bo letošnji pridelek znašal krog 421,000 ton, kar je velik porast v tem pridelku, če pomislimo, da se je v zadnjih desetih letih pridelalo tega graha povprečno 229,000 ton letno. -o- Opozicija proti ženskim porotnicam Opozicija proti ženskim porotnicam se je pričela največ iz vzroka, češ, da vlada ne more nositi stroškov, ki nastanejo v zvezi s posebnim stanovanjem za ženske porotnice. Drugi vzrok pa je bil v tem, da so ženske preveč čustvene in radi tega ne morejo pravilno razsoditi. -o- MALI OGLASI Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 1 družino, 6 sob in kopalnica; vse v dobrem stanju; dvojna garaža. Nahaja se na 15414 Calcutta Ave. Za podrobnosti pokličite HE 4819. (256) Stanovanje se odda Oddajo se 3 sobe in kopalnica, klet za pranje in podstrešje za sušiti perilo; xlobi se tudi garaža. Pripravno dve osebi. Vprašajte na 1139 Norwood Rd. (235) ••••• In Loyal. Support i rfourW>onjtmen.«rW nwyAmerk.nwW™« DELO DOBIJO KOVAŠKI POMAGAČI BRUSAČI ODPOŠILJACI PACKERJI POMAGAČI PRI OGNJU POflšERJI MODELOV Važna aktivnost Plača od ure. Steel Improvement & Forge Co. DELO DOBIJO 970 E. 64. St. (235) Ako želite DELATI PO VOJNI kakor sedaj? Delo dobite v HOTELU STATLER Mi bomo trenirali neizkušene moške v začetku dela. kot: BUSMEN ELEVATOR OPERATORJE HOUSEMEN POMOČNIKE V KUHINJI ČISTILCE V LOBBY ZA POMOČ V PRALNICI Za ženske imamo: DELO V KUHINJI ČISTILNA DELA Zglasite se v ozadju hotela na E. 12. St. vhod za služabništvo med 9 zjutrai in 5 aopoldne (235) OSKRBNICE ^^^^ dno so bili enaki, mirni, sveži romar-: in sprejemljivi za vse 1*1 C sest- telje Ji ' ■J' stariše, i Ko smo prišli na pokopališče "«8 lew1 ni bilo!in so ijudje zagledali dolgo vr-j Jo Holiko j ? 1 kdo iz" sto spomenikov, so me obstopili Sil:* Otn^., ,Dolj približa- in vpršali, kje je grob zadnjega re "'"flC150 se E. z ne, je bil odstavljen in je preji' -JIV, obfay_ zvitim ma-i živel zadnja leta v Petrogradu, nf ai'1 Foln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noči v tednu. V MESTU— 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. DELNI ČAS— 6513 Guthrie Ave., blizu W. 65. St. Tri ure na dan, 6 dni na teden. Plača $9.90 na teden. DELNI ČAS— 1588 Wayne Rd.. Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. • Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt cd 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. The Ohio Bell Telephone Co Moške in ženske se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu. 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 771/2C na uro Ženske 62y2c na uro Morate 'imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (234) ELEKTRIKAR MILLWRIGHTS POMAGAČI STOCK CHASERS TEŽAKI Visoka plača od ure in overtime MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152. St. (235) Stoletja stare razvaline, ki so videle ze mnogo vojska, imajo sedaj že zopet priliko videti'novo vojno in sicer tako ko-t jo dosedaj niso še videle. Med temi zgodovinskimi razvalinami tabori ameriška 5. armada. Te razvaline so blizu Salerna v Italiji. , ' ^kf^^do b |Nlure(lil se' kjer je tudi pokopan. Ljudstvu ilH,0 sil*Uli,. , ea in je j seveda nisem mogel tega pojas- K" uliral 3 Ko" ^Kk > I t N boie;eVakoj pJ°- ezen m prišel svojo bo-]niti. Ono si predstavlja, da je i moral posledni kralj Polski se od-ipodleči v junaški bitki in mora biti pokopan med svojim narodom. Neka ženska je pristopila k meni in me vprašala, če je oni Vedel nič veliki spomenik na Krakov-. ou ne vedo skem predmestju spomenik po-/J V in^i. Že Zadržali bednega poljskega kralja. Mi-YHe jočejo.L yke se sil- j slila je najbrže' spomenik gene-h ^e siie'j Rojaki ne'rala Paskieviča, največjega so-je "iSe Zadrže vražnika Poljakov, ki je udušil "ia s° Vsi Potova- poljsko vstajo leta 1831., vzel Sa- Varšavo in potem krvavo v nji vladal do svoje smrti. Rusi so mu postavili velik spomenik na krakovskem predmestju, kakor se imenuje ena naj živahnejših a Ho^i zdravi o> 'a Jako mr- Prišel Gli- ni e ori 01'ož-|in najlepših ulic varšavskih. u aalt leč nam (Dalje prihodnjič) 700 prospect Ave., Soba 901 (238) ŽENSKE za ČIŠČENJE urade down-townu. Nočno delo. Dobra plača od ure. Zglasite se Hippodrome Bldg. 12. nadstropje, k (236) Slika nam predstavlja italijanske vojne ujetnike v taborišču Fort Benning, Ga., zbrane pri zahvalni maši pojoč zahvalno pesem, da je prenehalo vojno stanje med Italijo in zavezniki, Ti italijanski vojaki so bili zajeti od zaveznikov na Siciliji meseca julija. Hišne in čistilke Jako ugodni delovni pogoji in lepa okolica Stalna služba za zanesljive osebe. Pcčitnice s plačo. Privilegije zavarovalnine 6 dni v tednu. PLAČA. Zglasite se pri oskrbnici Mrs. Storž od 8 do 9 zjutraj ter 12 do 6 popoldne. WADE PARK MANOR HOTEL E. 107. St., severno od Euclida. (238) Popravljalci modelov $91 na teden, plača od ure Inšpektorji $53 in več na teden plača od ure Pomagači $50 na teden, plača od ure nočno delo Spot velderji $70 do $100 na teden, od kosa. Geometric Stamping Co. 1111 E. 200. St. (236) ženske 18 do 60 za delo v mlekarni tudi Žene in dekleta za zavij alke sirovega masla Dobra plača od ure Stalno delo Telling-Belle Vernon Co. 3740 Carnegie Ave. (234) Državljanstvo ni zahtevano nič dela v nedeljo Zavijalke Lepa prilika tudi po vojni Prijetne delovne razmere ženske se sprejme želim dobiti priletno žensko, da bi pazila na otroke. Delo je za ves dan, ali pa samo za nekaj | ur dnevno. Zglasite se na 1126; E. 79. St. spodaj, zadej. (235) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Za pomoč v pralnici 45 ur na teden Prijetne delovne razmere Zglasite se v 8. nadstropju Employment Office The Halle Bros. Co. 1228 Euclid Ave. > «■ (236) ——————————— DEKLETA ki bi se trenirala za PUNCH PRESS OPERATORICE Druge potrebujemo za splošna tovarniška dela. Garantirana plača na uro v času, ko ;e vadite dela, na podlagi dela od kosa. Murray Ohio Mfg. Co. 1115 E. 152. St. (235) % že začela polagoma objemati, kovnik! — visoki poveljnik pre-polkovnikovo sobo, ne povsem *slavne cesarske vojske! — veli- Mesto Queretaro, kamor jej dospel cesar Maksimilijan s svojo vojsko in svojo vlado dne> 19. februarja 1867, je štelo v1 tedanjih časih znatno več prebivalstva kot pa dandanes; njihovo celotno štefvilo se je tedaj cenilo na ne manj kot kakih 40 do 45 tisoč duš, njih politično čuvstvovanje pa se smatralo ' že od vsega začetka v splošnem močno naklonjeno ce-carski stranki. Sezidano je po večini v prijazni, četudi ne posebno veliki dolinici, obdani okrog in okrog od večjih ali manjših gričev, kakor večina mehiških mest v skoraj pravilni štirikotni obliki, z dolgimi, ravnimi in širokimi ulicami, ki se med seboj križarijo v strogo ravnih kotih, in pa prijaznimi, ponajveč pritličnimi in živo barvanimi malimi hišicami tako v dolini kakor tudi po bližnjih nižjih gričih. S strogo vojaškega stališča bi bilo lego in splošni sestav mesta le težko smatrati ugodnim, ker se iz bližnjih, naravnost doli nanje zročih gričev Cerro de San Gregorio, Cerro de San Pablo, Cerro de las Campanas in še nekaterih drugih, ki ga obdajajo, ne nudi samo lep razgled navadnemu opazovalcu, temveč obenem tudi istotako prvovrstna tarča za topništvo, ki bi se utegnilo ob priliki razpostaviti po njih ter uravnati svoje smrtonosne cevi na tako izpostavljeno mesto. Takoj ob svojem prihodu tjakaj je izbral cesar Maksimilijan stari in prostrani nunski Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tuea. x) OTVORITVENI KONCERTI CLEVELAND ORCHESTRA Eikh LeinftdoM, dirifant Severance dvorana: ČETRTEK 7. okt. 8:30 SOBOTA 9. okt. 8:30 »1.10, »1.40, $1.65, Jl.HO. $2.20. $2.75 Severance Hall CE-7S00 »ri WMm V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE tREUUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Pauline Spruk ki jo je Boe poklical k sebi dne 5. oktobra, 1941. Draga soproga ln ljubljena mati, dve leti že počivaš v grobu, prebridka je žalo6t polnila srce. ko smo za vedno izgubili Tebe. In za vse trpljenje tu na zemlji, nal Večni Bog Ti da plačilo. Žalujoči ostali: FRANK SPRUK. soprog. MARY, PRANCES in ANNA, hčere. PRANK, sin. Cleveland, O.. 5. oktobra, 1943. samostan Sv. Križa (Convento de la Cruz) na skalovitem obronku malega griča z istim imenom na jugovzhodni strani mesta kot kraj, kamor je namestil ne samo svoje lastno zasebno stanovanje, ampak obenem tudi svoj glavni vojaški stan. Sa mostansko poslopje samo, sezidano pred mnogimi stoletji po nekdanjih španskih osvoje-valcih, nenavadno prostorno od znotraj, obenem pa obdano vsenaokrog od visokega, izredno širokega, za tedanje razmere v resnici močno vzdržnega kamnitega obzidja, se je smatralo že od nekdaj za nekako posebno, samosvojo malo trdnjavo, zaradi česar se je takoj dozdevalo tako cesarju Maksimilijanu kakor tudi njegovim vojaškim svetovalcem kot najprimernejši kraj v celem mestu za namestitev raznih preseljenih vladnih pisarn in vojaških poveljstev. Varstvo tega "ključa do Que«-retara," kakor se je samostan že od nekdaj imenoval, pa je zaupal cesar polkovniku Mi-guelu Lopezu, ki je vžival pri njem še vedno in sicer zadnje čase veliko bolj kot pa kdaj poprej neomejeno zaupanje ne samo kot eden njegovih dozdevno naj zveste j ših vojakov in podanikov, ampak celo tudi kot njegov najbližji osebni prijatelj in zaupnik. Iz tega vzroka pa naj bi tudi on sam kot vrhovni poveljnik utrdbe pregledal in uredil vsako stvar tako, i kot bi se pač njemu samemu j zdelo najprimernejše za zaščito kakor tudi za udobnost novih visokih samostanskih stanovalcev za časa njihovega dozdevno kratkega bivanja v Quere-jtaru. Bilo je že precej kasno nekega prijetnega, jasnega in toplega zgodnjepoletnega popol-jdne, ko je sedel polkovnik Lopez samotno ob odprtem oknu male, sicer jako skromno in preprošto opremljene, drugače pa čedne in vabljive sobe svojega zasebnega stanovanja, ki se je na eni strani dotikalo dokaj obširnejših pisarn njegovega urada v samostanu, se zibal udobno v starinskem, hreščavo škripajočem lesenem gugalniku in opazoval zadovoljno igrave oblačke sivega dima, ki jih jc srebal iz svoje temnorujavo svalčice ter počasi puhal v zrak, da so se vili v čimdalje širših, venomer se sukajočih kolobarjih skozi okno in se razblinjali na prostem v nič. Iz njegovega razmišljanja in samo zadovoljnega sanjanja pa ga predramijo iznenada trdo po kamnitem portalskem tlaku odmevajoči koraki posebnega cesarskega sla, ki je obstal kakor ulit pred odprtimi vrati njegove sobe, privzdignil po vojaški roko svojemu višjemu v pozdrav ter mu v kratkih, pa jedrnatih besedah sporočil, da želi Njegovo Veličanstvo nemudoma z njim govoriti. Vojaški sel je po teh besedah hitro zopet izginil izpred vrat, polkovnik pa je takoj vstal s svojega glasno ropotajočega zibalnika,] si ročno zapel trdi ovratnik in nekoliko popravil tesno se mu prilegajoči, četudi že nekoliko obnošeni vojaški suknjič, nato snel dolgo in široko vojaško sabljo, ki je visela na lesenem klinu ob steni na njegovi desni strani, ter si jo jel v naglici pripasovati. Tedaj pa se od-pro iznova in le komaj slišno vrata, ki jih je bil zaprl vojaški sel ob svojem odhodu malo prej za sabo, med njimi pa so se pojavili v poltemi, ki je bila določni obrisi vitke ženske postave, čije glava kakor tudi gornji del života so bili skriti v dolg in previdno zagrnjen "rebozo" medlo temne barve, ki je skrival v svojih ohlapnih guban docela nevidno tudi obe njeni roki, tako da se je zdela celotna postava skoraj bolj podobna neslišno premikajočemu se kipu kot pa resničnemu, živemu človeškemu bitju. V velikem zrcalu, ki je viselo v levem kotu sobe, pred katerim se je ravno tedaj sukal mladi polkovnik, da hi se še enkrat na hitro vsega ogledal, je zapazil že tisti hip ob njenem vstopu skrivnostno postavo, ki se mu je bližala previdno ter po mačje tiho od zadaj, skušajoč se mu prikrasti neopazno tik za hrbet. Nemalo iznena-den se je obrnil z naglo kretnjo naravnost proti njej, stopil obenem za korak nazaj, potem pa se zagledal kakor hipoma okamenel ali pa pribit ob tla za nekaj hipov nepremično v prikazen. "Palomita!" se mu je izvilo naposled tesnobno iz grla, "si li res ti sama tukaj ali pa je to samo tvoja prikazen? Kako si vendar prišla sem, kaj te je le privedlo skozi vso obdajajo-čo nas nevarnost sem v ta kraj, kjer gopodari le orožje, pomanjkanje in večna opasnost za življenje?" Postava *je obstala za nekaj treuntkov tiho in mirno sredi sobe, takoj nato pa je začul polkovnik iz njenih drobnih in lepo oblikovanih, dasi danes izzivalni navadol pobešc'nih in v prezirljiv nasmeh namrdnjenih ustnic že od prej mu dobro znani, nekdaj čisti in zvonko doneči glas, ki pa je to pot odmeval komaj slišno z nekam čudno rezko in grenkobno barvo, kot da bi hotel prikriti s svojo pretirano umetno mirnostjo ves besneči vihar obupa, gneva, studa in zaničevanja, ki jej je razsajal vprav v tem trenutku z orkansko silo v1 duši in valovil iv3-vzdržno njene polne ter lepo ! zaokrožene, od silnih notranjih čuvstev zdaj pa zdaj močno podrhtevajoče deviške gradi. "Ne motiš se, polkovnik, jaz sem, jaz sama, Palomita, tvoj doslej sicer neznani in najbrž! niti š6 ne domnevani angel varuh, ki pa ti je vendar sledil ves čas zvesto in te neumorno iskal | vkljub neštetim nevarnostim, ki! so bile zvezane s tem poslom,! celo preko najgostejših sovražnih vrst zdaj že nad štiri dolge mesece. Dolga pa tudi precej i nevarna za mlado dekle je pe-' špot iz Orizabe v glavno mestoj od tam pa spet naprej v Quere-| taro. Vendar pa zdaj sem tu in1 mi ni žal naporov, ki sem jih medtem prestala, saj me čaka prav v tej sobi ono sladko povračilo, ki me bo naplačalo v stoteri meri zanje ter mi povr-| nilo na svoj način vsa zla, ki so mi bila prizadeta. Gospod pol-! kovnik Lopez — ha, ha! — pol- ki junak! — da — resničen junak, ki se mu sicer ni popolnoma posrečilo, da bi mi umoril brata, pa se je zato seveda hotel v svoje satansko povračilo znesti nad ubogim, onemoglim in nezaščitenim, vrhu tega pa še popolnoma nedolžnim starčkom, mojim očetom, ki si ga — propalica! — nesramni lopov! — strahopetno umoril! Tu iti' gre, junak brezvestni, moj po-klon in moje izredno odlikovanje za tvojo neverjetno hra- Da se "enega" zažge. — Vojskujoči se vojaki morajo imeti tudi malo odloga. Na sliki vidimo biitske in kanadske vojake, ki so se toliko ustavilif da bo lahko vsak po-tegnikpar dimov na poti v Reggio Calabria v Italiji. Nasi vojaki m Novi Gvineji zbirajo vsako staro želez je in druge kovine, ki se jih lahko zopet uporabi pri izdelavi orožja. Na sliki vidimo avstralske vojake, ki zabijajo staro železjev zaboje, ki bo potem odposlano domov v predelavo. brost —!" Pri teh besedah se je sklonila rahlo naprej na svojo levo nogo, potegnila po bliskovito z desnico kratko, pa ostro koničasto bodalo, ki ga je imela skritega previdno pod levo . se pognala z njim v prožnem skoku Pr0tl opazujočemif jo Polk°^ (Dalje prihodnjih) Imenik raznih društev društvo sv. neže. št. 139 c. of ohio K. Slika nam predstavlja ameriškega vojaka v popolni vojni opremi za odhod v zračne višave, ko bo poletel na bojišče v Sredozemlju. Predsednica Mary Ivane, 1165 E. 60. St.: podpredsednica Prances Baraga; tajnica in blagajnlčarka Jennie M. Yelitz, 1267 E. 1G9. St.; zapisnikarica Louise Pikš. 1172 E. 71. St.; vratarica Prances Kasunič; nadzornice: Maa-y Skulv. Anna Godlar, Louise Hrovat; dr. Seliskar. dr. Perme. Seje so vsako tretjo sredo v mesecu. društvo sv. antom št. 138. c. k- ofob^ Predsednik Jos. M<®P^a sednlk John Hrovat st. l John Hrovat ml.. 6711rtT« rf pisnikar in tajnik Mft; Joseph Hrovat. 6731 gajnik Frank Ture*. N® Turek. Joseph Kostanj**.^ Vratar Anton Gregor«. ruje vsak tretji Ponde" V ** 7:30 zvečer v dvorani Vida. društvo sv. vida. št. 25 kskj Predsednik Anton Strniša Sr., podpredsednik Stanley Zupan, tajnik Joseph J. Nemanich, 1145 E. 74. St.; blagajnik Louis Kraje, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v* spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob šestih. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi prt tajniku, da dobi zdravniški list in kar to in ravna naj se po pravilih Jed note. slovensko ŽENSKOJ^f So. 2 i m ilF 'društvo srca Predsednica Julia sednica Mary Grdina, VZ.aim Otoničar.lllO E.66.SI ničarka Louise PUB, "JTjiar? j »iC0 Mary Bradač, odbori^ ^ . Ann« Rrbežnik. nadaf jes5. Hfc Uq, Sc tttru u % 5 Anna Erbežnik, Zupan. Jennie grodnit Zupan. Jennie L^ % , cry Chapter Jv*.nT<* glavni urad; Predsednik M^, 71. St. tajnik ^ niJ0hnffi 73. Place; bafaj„,V»< ' 58. St. Društveni £ ^ Kcrn. Društvo !jo v mesecu štve>>> 1 domu tajnika. P jfjuca ^ pobira mesecu. V dru ^js , j mladinski oddelek^ ^ ta. v odrasli oau ^ Društvo Plac leta. Društvo k" ro $7 do »14 na 1^ nila se obrnit« na » nike P DRUŠTVO CAB: .;i> icif 5 6 c N, Članstvo 38,200 Premoženje Solventnost K. S. K. Jednote x C« hočei dobro sebi in svojim drajcim. »varol 88 »toni in nadsolventnl podporni orranUaciji. KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠK' •lk* ' kjer se lahko zavarujci »a smrtnine. rasne P°*hod bolecni ln onemoelostL .„ C*' e oi l6' K. S. K. JEDNOTA sprejema moSke okrlLK ctroke pa takoj po rojstvu ln do 18. leta pod *» K. S. K. JEDNOTA Izdaja uujmoderneji* vr*tf rf dobe od $250.00 do »5.000.00. ^ P?/ ln K. S. K. JEDNOTA Je prava mstl vdov "L.j-nC 0 K. S. K. JEDNOTA Je prava mstl vao» •• ali članica te mogočne ln bogate katoliške trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju In w ^SrO^ ■e obrnite na uradnike ln uradnice ** K. S. K. Jednote. ali P» 1 k s H O K k LAVNI URA°j Chicago St.