F. S. Fin^gar: Sonet. — Sonet. — Zakaj  solze?
275
Gospod razrednik so bili bas tudi sami na izpre-hodu v Lattermannovem drevoredu, ko zagledajo nekoga, ki z vso silo, kar ga neso noge, teče od novih hiš gori proti gozdu. Čimdalje bliže jim prihaja ta Čudna prikazen, in slednjič, ko pride blizu, spoznajo, da je Gozdar, ki "je šel včeraj prvič na izprehod. Posvarili so ga, da ne sme dirjati; v šoli pa so danes rekli, da ne smemo, kadar se hočemo ogniti jedne napake, pasti v nasprotno; ne vedno tiČati v sobi, pa tudi ne dirjati po mestu, da ne bo tudi nam veljal pregovor:
Dura  vitant stulti vitia,  in  contraria currunt.
Naposled ti moram sporočiti še žalostno novico, da je danes teden umrl sošolec Frančišek
Grobnik, katerega so nekateri imeli za najbolj nadarjenega med vsemi. Bil je vedno odliČnjak. Midva nisva bila dosti znana, ker je malo govoril in imel le malo prijateljev. Umrl je za vročinsko boleznijo. Za pogrebom jih je šlo le malo. Oče in mati, jako ubožna, sta bila prišla in jokala. Sošolec Kralj, ki je bil Grobnikov najboljši prijatelj, mi je pravil, da je šla za rakvijo, v zadnji vrsti, tudi rajnega prijatelja — ljuba. Ugovarjal sem mu, da se mi to ne zdi verjetno, ker je bil Grobnik tako molčeč in le v knjigo zamišljen, toda Kralj trdi, da mu je bil rajnik sam to razodel in da je siromak tudi v bolezni, ko se mu je bledlo, izgovarjal njeno ime. Upam, da v bodoče sporočim kaj veselej-šega. Zdrav!
iN a svatbo me povabit starejšina In  ženin  pride  in  nevesta mlada. In  kakor starodavna je  navada,
S seboj  prinesejo  pokušat  vina.
Vesela bila svatov je družina:
Pogače danes siromak ne strada, Za cvrtje živa deca se spopada,
Na plesu hitrem suče se  mladina.
Sonet.
K  možem  postarnim  sem  za  mizo sedel;
Razvnela  hitro  se je govorica, In  marsiktero  pametno  sem  zvedel.
Najbolj pa všeč  mi bila je resnica,
Da svet se je in   bo  se  zmerom   medel, Naj gladi  večni Bog ga ali  v i c a.
F. S. Fin^gar.
Sonet.
IN a lov smo šli na divje peteline, Ko vas še vsa je mirno počivala A nas iz postelj  lovska strast je gnala,
Za divjim plenom  vlekla na planine.
Za srečo  večkrat človek se  poganja;
Trpi  in  vleče,  trudi  se in  muči, Prečuje marsiktero noč brez spanja.
Pod jelko stal  sem  tiho.  Ura  mine. Zastonj! Danica že je ugašala, Vrhove gor je  zarja  obsijala,
In  mene tudi  —  lovca brez  divjine.
Nazadnje  se  pokaže  v  jasni luči,
Da revež trudi se zastonj  in  klanja: Ne  dajo se skovati  sreče  ključi.
F. S. Fin^gar.
Zakaj  solze?
Gc
rovoril kot prijatelj  sem  odkrito, Skrivnosti jezik moj  ne ve. A vendar žalil sem,  to je  očito, Ker pričale so mi solze.
„Zakaj solze;" razum me trezni vpraša, „Kaj  ni resnica ključ srca?"
Poredko  pravi modrec   se  oglaša, Kar  v  srcu  nosi,   ne   proda.
Zato pritajno vedi se in živi, Govori  malo,  bolje nič.
Lahko ustrežeŠ  družbi razdražljivi, Na svetu boš  sloboden ptič.
F. S. Fin\gar
18*