'»silo delavcev ' yigoji, izobraževanju 'Znanosti Slovenije, Dijana,
; »tarča 1983 -‘ 4 - letnik XXXIV
,1
ji
i!
i!
4
i'
u
J
It
ul
IS
k-
:3
d
il
l)!
Ji
ei
at

fedagoška služba danes in jutri
)ii'~	"
11 avtoritarnega nadzora k poudarjeni svetovalni in razvojni vlogi
'' zadnjem času je opaziti v '■'osti povečano zanimanje za 3 pedagoške službe, zlasti za e«o vlogo v procesu preobra-e vzgoje jn izobraževanja. Ob banjih in tudi pohvalah za lravijeno delo so vedno določ-- iši kritični pogledi na dosežke ■nega dela. Kritična razmišlja-nhvajajo pomanjkljivosti in edloge, kaj izboljšati. Med toki za slabo opravljene ali ■'pravljene naloge je v teh i*lenah slišati predvsem tri: ajšnji zakon o pedagoški služ-ki da otežuje učinkovitejše !o, šibka^ kar vska zasedba v okodu za šol; rj prehitro ko-"tenje vedno i h in zahtevnih ok ovnih nal/.j,. Če prištejemo temu še to, da je zavod za šol-'° »produkt okoliščin, objek-"e danosti«, kar je bilo rečeno Strokovnem svetu SR Sloveni-skorajda ni videti rešitve iz nheg, vsaj tako dolgo, dokler bo »nekdo« vseh teh objektih ovir odpravil. Vendar: Ali "ko dopustimo, da se v nas "h (v izvajalcih nalog pedago-e službe in uporabnikih njenih ■■ntev) zasidra iz takega rahljanja izhajajoč občutek toči, ki nas pasivizira in na-|la na pričakovanje rešitve Ulemov zunaj in mimo nas? ^vodoma želim odpreti dvoje ličnih razmišljanj: p Zagatni položaj v zvezi z Juvanjem in učinkovitostjo tagoške službe kaže res delno fumeti kot razvojno nujnost,
■ Jo se razmere v vzgoji in izo-aževanju v zadnjih letih po-^tnbno spremenile. Zato bi
0	nujno strniti ustvarjalne sile eb, ki tu lahko pomagajo, da
1	ta služba v novih razmerah 'ftešneje izvajala svojo vlogo.
niembno je in nujno, da se govorimo in dogovorimo, kaj ^.Pedagoške službe danes zares '■■mo, pričakujemo, potrebu-'to- Odgovori na ta vprašanja a|iiso niti enotni niti preprosti. 'azalo bi pač, da zadeve odgo-to izoblikujemo in uskladimo •t, ^lede.
j Ne kaže podpirati niti eno-ariskih priznanj niti vseh kritik a pedagoške službe, ne da bi tebleme določneje razčlenili iz ,c. vidikov. Zakon o pedagoški [S zbi, preobilica strokbvnih ateg, premalo kadrov na Za-3i ^.u SRS za šolstvo res ovirajo ,‘lše delo. A ob tem se vsilju-' J0mdi tele misli:
/'!' smo res izčrpali vse mož-st' zdajšnjega zakona o peda-yl sk' službi, če se že nanj izgo-tjamo? Ob kritiki, da je delo j aagoške ■ službe preveč nad-^ ne kaže spregledati do-“?;e zdajšnjega »starega« za-3 h®’ da »pedagoška služba tudi 'i hrja in pospešuje vzgojno-V Naževalno dejavnost«, jt Ao vidimo vzroke za neoprav-iV' (1,6 ali slabo opravljene naloge ^Ptešibki kadrovski zasedbi na ^ j'0bu za šolstvo, je treba razmi-1 'udi o tem, v katere naloge in
kako je dostikrat usmerjeno delo pedagoških svetovalcev. Kadar je težišče tega dela predvsem na zbiranju in obdelavi raznih podatkov, imamo lahko dvakrat več delavcev, pa je kaj malo verjetno da bodo dosežki njihovega dela ustreznejši in uporabnejši, za usmerjanje in pospeševanje učinkovitejše vzgojno-izobraže-valne dejavnosti.
Ob ugotavljanju, da zavodu nalagajo vedno nove naloge, pa
teno, kratkovidno in ne more ničemur in nikomur koristiti. Nemogoče pa je tudi odgovornost za vse nerešene probleme delovanja pedagoške službe naprtiti le delavcem te službe. Zavzemam se za odprte razprave, v katerih naj bi razčistili poglede, pretresli izkušnje in se dogovorili za učinkovitejši nastop. V nadaljevanju se želim z nekaterimi našimi razmišljanji — to je z razmišljanji območne organizacij-
olajševali njene procese. Šole med temi subjekti posebej podčrtujejo vlogo in vpliv samoupravnih interesnih skupnosti, kadrovskih šol, komitejev za družbene dejavnosti pri občinskih skupščinah in seveda Zavoda SRS za šolstvo. Zelo pomembna je konkretna dejavnost, delovanje vsakega izmed omenjenih subjektov posebej. Vendar če ni zagotovljeno delovanje vsakega dejavnika posebej,
Maks Horvat: Arhitektura
je treba tudi vedeti, ali je modro	enote Koper_____ vključiti v hkrati pa ustrezno povezovanje,
temu strokovnemu subjektu je-	razpravo o vlogi in delovanju pe- sodelovanje in usklajevanje med
mati pravico in dolžnost, da tudi	dagoške službe.	njtmi, nastajajo v neposredni
sam strokovno oceni, katerim	praksi nepotrebni zapleti. Naj-
nalogam dati prednost. Če tu pe-	bolj pa to občutijo vzgojno-izo-
dagoške službe ne opredelimo	Praksa zaostaja za	braževalne organizacije. Delavci
kot dejavnega strokovnega sub-	razvojem	naše enote že dalj časa opažamo
jekta, se lahko zgodi, da vsa nova Ko spremljamo življenje in probleme v zvezi z delovanjem »naročila« prišteva k prejšnjim,	jgig vzg0in0-jz0braževalnih or-	posameznih omenjenih subjek-
obseg dela s tem mehanično na-	aanizacij, ugotavljamo napre-	tov ter njihovega medsebojnega
rašča, nihče pa ne razčleni, ali so	USp’eiie pa tudi težave in	povezovanja in usklajevanja,
ta naročila upravičena. Tako se pomanjkljivosti pri njihovem Menimo, da imajo ta vprašanja seveda lahko dogaja, da sicer vsi	Yem0i katere Vsebine, ka-	tolikšno težo, da terjajo globljo
preveč delamo, nismo se pa še	tere jgiovne naloge povzročajo	analizo in ustrezne odgovore,
ustrezneje strokovno lotili tistih	največje zadrege tako v pedago-	Ob tem Pa nas še posebej an-
nalog, ki so za olajševanje proce-	kolektivih kot tudi pri vzpo- gažira razmišljanje o nas samih,
sov v praksi najnujnejše. Selek-	stavijanju nujnih stikov s druž-	° vl°gi našega dela, o vlogi peda-
tivni prijem in prednostno opre-	benim okoljem Ugotavljamo,	goške službe kot take. Našli smo
deljevanje nalog je nujno. To pa	katere težave so take narave da	knjižico Klonimira Škalka Škol-
ne bi smel biti le odsev interesa	bodo vzgojno-izobraževalne ska inšpekcija iz leta 1958. Po-
(naročil) neposrednih uporabni-	organizacije ob ustreznejšem or-	g'61^ na družbeno-pedagoško
kov naših storitev, temveč tudi	ganiziranju svojega dela zmogle	funkcijo nadzorne službe in
dosežek strokovno poglobljenih	rešiti same, katere pa so zahtev-	njeno metodiko dela so v njej v
predlogov Zavoda SRS ža šol-	nejše in terjajo učinkovitejše so-	marsičem veliko naprednejši,
stvo in drugih strokovnih, ra-	delovanje drugih dejavnikov. Tu	sodobnejši kot naša današnja
zvojno-proučevainih subjektov.	je takoj aktualen problem, aa	praksa. Zanimivo je v knjižici re-
Absolutnih in samo objektivnih	katereoa nas vzgojno-izobraže-	ševanje posameznih vprašanj o
razlogov za slabše opravljanje ali	valne organizacije večkrat opo-	vlogi in delovanju te službe, ki so
neopravljanje naloge pedagoške	zarjajo' Gre za vprašanje, kako	še vedno aktualna. Med drugim
službe najbž ne bomo našli. Izlo-	naj bodo strokovni in drugi sub-	je possbej zanimivo opredelje-
čiti subjektivni dejavnik, tp je	jekti, ki se ob vzgojno-izobra^-	vanje vloge obeh notranjih so-
odgovornost za tako ali drugače vainjh organizacijah vključujejS.W Stavin pedagoško nadzorno-sve-opravljeno delo, odgovornost za v reformna prizadevanja, medltetovalne službe — gre za nadzor način, kako se organizirati in iz-	seboj povezani, usklajeni, da	(kontrolo) in svetovanje in
peljati delovne naloge, je nepoš-	bodo preobrazbo pospeševali in	odnos med njima. Tu se izostruje
Med drugim preberite
•	KRITIČNI POGLEDI NA ŠOLSKO STVARNOST, str. 2
•	REFORMA NE ZMORE ČUDEŽEV, str. 3
•	ZA SODOBNEJŠE USMERJANJE V IZOBRAŽEVANJE IN DELO, str. 4
•	MESEC POKLICNIH ODLOČITEV, str. 4
•	SVETLOBA ČRNEGA ZLATA, str. 6
•	ISKANJE SKUPNE POTI ZA BOLJŠO PREDŠOLSKO IN ŠOLSKO VZGOJO, str. 7
•	NEKDAJ NEPRILJUBLJENI PREDMETI — PRIKUPNEJŠI, str. 8
•	POTI MED PISATELJI IN KNJIGAMI, str. 9
dvoje pogledov: v prvem primeru je ta služba razumljena kot avtoritativni subjekt, ki bdi nad zakoni in predpisi. V drugem primeru, ki je ustreznejši današnjim spremenjenim odnosom na področju vzgoje in izobraževanja, pa je pedagoška služba opredeljena kot tisti subjekt, ki sodeluje z drugimi pri izvajanju skupnih nalog na vzgojno-izo-braževalnem področju, skupaj s pedagoškimi delavci in drugimi subjekti razčlenjuje delo, ugotavlja in pomaga ugotavljati probleme, nakazuje vire in vzroke pojavov in jih pomaga reševati. Tu seveda odpove upravno-ad-ministrativna narava nadzora in uradniški način tega dela. Tud; nadzorni element v delu pedagoške službe je treba nasloniti na pedagoško, strokovno in humano .podlago, kar bo lahko okrepilo njeno učinkovitost. Pedagoška služba bi morala bolj kot doslej pomagati pedagoškim delavcem pri reševanju najpd-membnejših problemov v vzgojno-izobraževalne organizacije in še posebno problemov dela pedagoških delavcev samih. Ob tem je pomembno, da svoje delo osredotoči na sistematično reševanje tistih bistvenih problemov, ki bodo najbolj spreminjali vzgojno-izobraževaino delo glede na sodobne zahteve. Pedagoška služba pa pri tem ne more biti učinkovita, če ne bo strokovno kakovostno usposobljena, če njeno delo ne bo naslonjeno na solidno znanstveno podlago — pedagoško in strokovno. Morala bi biti sposodna, da pomaga spreminjati delo in ljudi, rušiti konzervativna pojmovanja in uveljavljati sodobno, napredno vzgojno-izobraževaino delo pd načelih reforme.
Naloge, ki naj bi imele prednost
Če prisluhnemo pobudam, predlogom, stališčem, ki izhajajo iz okolja, kjer delujemo, kaže da bo morala naša služba s svojim delom boljše kot doslej zadostiti predvsem naslednjim zahtevam:
•	Imeti bo morala ustreznejši (strokovno bolj poglobljen) vpogled v dogajanje na področju vzgoje in izobraževanja, in sicer:
—	vsak trenutek bo morala poznati dogajanje pri uresničevanju tistih vsebinskih nalog, ki so strateško pomembne za doseganje smotrov preobrazbe (pri tem bo treba bolj selektivno opredeliti vsebine, ki jih bomo spremljali);
—	na podlagi poglobljene spremljave preobrazbe bo morala biti sposobna z ugotovljenimi dosežki ustrezneje seznanjati javnost, nakazovati odprte probleme in poti za njihovo reševanje.
•	Pedagoška služba se bo morala bolj organizirati in usposobiti za to, da bo lahko trdnejši pedagoški vzvod za tista vsebin-
ska vprašanja preobrazbe, ki so strokovno zahtevnejša in povzročajo v neposredni praksi resnejše ovire in težave.
• Pedagoška služba bi morala biti strokovno usposobljena in usmerjena pri svojem delu tako, da se bo v neposrednih stikih z okoljem (z vzgojno-izobra-ževalnimi organizacijami in drugimi subjekti) zmogla strokovno še bolj ustrezno odzivati, pomagati, svetovati. Doslej je pri delu vse preveč ugotavljala le stanje, zbirala podatke in opozarjala na probleme.
Da bi pedagoška služba te zahtevne naloge lahko obvladovala, je nujno najprej izoblikovati: vsebine, ki bi morale biti osrednji predmet opazovanja in strokovnega dela. To opredeljujem kot prvi in temeljni pogoj za večjo učinkovitost. Določitev teh vsebin pa zagotavlja le resno in zavzeto strokovno delo. Del teh vsebin bi moralo obsegati tiste temeljne naloge, ki jih bomo strokovno poglabljali in spremljali v vsej Sloveniji. Za ta del nalog se pravkar pripravlja operativni program za leto 1983.
Drugi del nalog obsega vsebine, ki so posebna potreba posameznih območij. V naši enoti smo ta del vsebin izoblikovali in obravnavali s pedagoškimi vodji osnovnih in srednjih šol konec novembra lani. Če je opredelitev obeh vrst vsebin nastala po ustrezni poti, na podlagi »srečujočega se 'planiranja«, in ob upoštevanju prej navedenih treh temeljnih zahtev, ne bo bojazni, da vsebinske naloge pedagoške službe ne bodo dovolj aktualne, uporabne za pomoč in olajševanje konkretnih problemov preobrazbe v praksi. Čim manj pa bi smelo biti tistih »padalskih« nalog, ki jih tako mi kot vzgojno-izobraževalne organizacije neradi sprejemamo, saj nam hromijo načrtovani ritem dela in zaradi naglice navadno ne dajejo strokovno ustreznih rezultatov.
Drugi temeljni pogoj za uresničitev prej naštetih temeljnih zahtev vidim v izbiri ustreznih oblik in metod dela pedagoške službe. Tu kaže dati prednost tistim delovnim prijemom, s pomočjo katerih bomo v čim tesnejšem, čim pogostejšem in neposrednem stiku s pedagoškimi delavci in drugimi subjekti vzgoje in izobraževanja. Delovni prijemi pedagoške službe morajo tudi odločneje prispevati k usposabljanju izvajalcev preobrazbe za razčlenjevanje njihovega dela. Od oblik in metod dela pedagoške službe je veliko odvisno, če se ji bo posrpčilo vzpostaviti s pedagoškimi delavci odnos dveh enakopravnih subjektov. Z ustreznimi delovnimi prijemi, oprtimi na selektivno opredeljene vsebine, pedagoška služba tak odnos lahko vzpostavi.
Nadaljevanje na 2. strani
Pedagoška služba danes in jutri
Nadaljevanje s 1. strani
To pa je tudi eden izmed pogojev za hitrejše in ustreznejše .reševanje vprašanj današnje prakse.
Tretji temeljni pogoj, da bi bila pedagoška služba lahko učinkovitejša in družbeno aktivna, pa vidimo v načrtnem in doslednem razvijanju njenega delovanja v treh smereh:
— Najprej gre za delo pedagoške službe z vsemi vzgojno-izo-braževalnimi organizacijami. To je delo, ki mu že doslej namenja največ svojega časa. To delo mora nadaljevati. Ob tem mora temeljiteje pretresti zlasti oblike in metode dela,' ki jih je doslej uporabljala.
— Delo pedagoške službe z drugimi dejavniki v občini. Tu gre za strokovno pomoč in sodelovanje pri nalogah iz vzgoje in izobraževanja, ki jih izvajajo in so zanje odgovorni razni organi v družbeno-političnih organizacijah, skupščinah občin, IS občinskih skupščin, samoupravnih interesnih skupnostih, društvih itd. Ob tem pa seveda ne kaže pedagoške službe potiskati v vlogo servisa raznih družbenih subjektov, da bi namesto njih izvajala njihove naloge. Vprašanje pristojnosti in delitve dela mora biti tu natančno razmejeno, delovanje pa vendarle povezano in usklajeno. Zadnji čas je namreč očitno vedno večje zanimanje teh subjektov v občinah, da z njimi sodelujemo, jim pomagamo, posebno v zadevah, ki so bolj zapletenega hkrati ključne za napredek v vzgoji in izobraževanju.
— Delo pedagoške službe na področju načrtnega strokovnega proučevanja vprašanj preobrazbe vzgoje in izobraževanja in sicer predvsem tistih, ki spadajo med najzahtevnejše, najtežje probleme prakse. Tu se nam zdi zelo pomembno najti način, kako se strokovno povezati z vsemi, ki lahko pri tem pomagajo. Doslej smo imeli delavci naše enote že nekaj spodbudnih izkušenj, ko smo se ob posameznih strokovnih nalogah povezovali s strokovnimi, delavci pedagoškega inštituta, kadrovskih šol in naših vzgojno-izobraževalnih organizacij.
Za vse tri delovne usmeritve bi pedagoška služba po naši sodbi morala svoje delo bolje načrtovati kot doslej, ga tako tudi razvijati in spremljati. Doslej se je pretežni del časa načrtneje in dosledneje ukvarjala le s prvo navedeno usmeritvijo, zaradi prešibkega delovanja pri drugih dveh usmeritvah pa je postalo njeno delo dostikrat strokovno bledo in odtrgano od življenja družbenega okolja.
Ne le ugotavljanje, pomembno je razvijanje
Menimo, da je pedagoška služba doslej pri svojem delu dajala prevelik pomen tistim oblikam dela, s katerimi je predvsem ugotavljala stanje v vzgoji in izobraževanju. Svoje ugotovitve je razčlenjevala in z njimi seznanjala pedagoške delavce. Posebno v zadnjih letih pa so za razčlenjevanje svojega dela, razvoja in napredka zadolžene vzgojno-izobraževalne organizacije same. To je pomembna pravica in dolžnost pedagoških delavcev samih. Kdor je sposoben razčlenjevati dosežke svojega dela, bo gotovo bolj kos tudi nadaljnjim nalogam. Ob tem pa je mogoče m potrebno, da se spremeni naš položaj,-se pravi položaj pedagoške službe. Razmislili kaže, ali je lahko še zmeraj ustrezna oblika' našega dela »splošni« ali »celostni pre^lfd« vzgojpo-izobra-
Kritični pogledi na šolsko stvarnost
Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje o Poročilu o stanju in problematiki vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji v letu 1982
ževalne organizacije. Res je sicer, da smo s tem pregledi ponavadi dobili kar ustrezno podobo o celotnem življenju in delu vzgojno-izobraževalne organizacije, pogovorili smo se o dobrih in šibkih straneh dela in se tudi dogovorili, katerim vsebinskim vprašanjem kaže nameniti posebno pozornost. Vendar pa smo ob teh analizah le s težavo s pedagoškimi delavci vzpostavili enakopraven odnos dveh strani, ki sta enako zavzeti za isto nalogo. Redkokdaj smo se ob tem npr. ustavili tudi pri vprašanjih, kako naj se naša služba ustrezneje vključuje v delo s pedagoškimi delavci, da bi jim olajševali težavnejše naloge. Ali so npr. na naših strokovnih aktivih tista vprašanja, ki jih v praksi opažamo kot najbolj pereča, ustrezno poglobljena? AH z našimi delovnimi prijemi razvijamo tiste usmeritve, ki jih pozneje v vzgojno-izobraževalnih organizacijah pričakujemo in terjamo?
Naslednji problem, ki je bil pri izvajanju »splošnih pregledov« očiten, pa je resnica, da smo za to delo porabili preveč časa. Šele v treh do štirih letih se nam je posrečilo enkrat strniti krog tovrstnih obiskov vzgojno-izobraževalnih organizacij. Menimo, da kaže od te oblike dela ohraniti tisto, kar je bilo prikazano, to pa je predvsem odprt, kritičen, strokovni pogovor s celotnimi učiteljskimi in vzgojiteljskimi zbori. Vse drugo pa je treba domisliti drugače.
Pri nas smo na področju dela z osnovnimi šolami že v letu 1978 prvič preiskusili tako obliko in menim, da bi jo lahko razvijali naprej in bi bila ustreznejša kot dosedanji »splošni pregledi«. Sicer pa zaradi pomanjkanja časa tradicionalne oblike »splošnih pregledov« že drugo leto ne izvajamo več. Sploh pa bi bilo koristno, da bi o oblikah našega dela spregovorile tudi vzgojno-izobraževalne organizacije.
Morda bi kazalo za razpravo odpreti še eno vprašanje, in sicer opredelitev vloge temeljnih enot pedagoško-nadzorno-svetoval-nega dela. Gre za to, da bolj izostrimo odgovornost enot Zavoda SRS za šolstvo za spremljanje, usmerjanje in pospeševanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti po načelih reforme. V ta namen pa bi kazalo razmisliti, kaj je v današnji organiziranosti in povezavah, bodisi v zavodu za šolstvo samem ali s subjekti na območju, kjer delujemo, treba dopolniti ali spremeniti. Menim, da bi s svojim delom bolj kot doslej morali biti obrnjeni k življenju na svojem območju. To pa najbrže zahteva tudi sorazmerno večjo samostojnost območnih organizacijskih enot, čeprav v mreži trdne povezanosti s premišljeno organizacijo dela znotraj Zavoda SR Slovenije za šolstvo kot celote.
ALENKA AŠKERC-MIKELN
Ne moremo se pritoževati, da dobivamo v času, ki ga živimo, na pisarniške, kon ferenčne, delegatske in druge mize premalo papirja, besedil in številčnih podatkov; ti velikokrat kar prehitro zatonejo v pozabo, namesto da bi nam bili kažipot, kako naj se lotevamo tistih vprašanj, ki so Bistvenega, življenjskega pomena; da bi iz njih odbrali najpomembnejša, jih poudarili in se o njih pogovarjali kol o tistih zadevah, ki so vredne pozornosti družbe in njenih posegov. In tako je tudi s poročili o vzgoji in izobraževanju; v teh v resnici sploh ni malo, ne dobijo pa ustreznega odmeva v praksi. Od ljudi, ki jih pripravljajo, zahtevajo veliko truda, včasih prav težaškega dela, njihova uporabnost pa je premajhna. Ob tem pa se je vredno zamisliti.
To misel smo med drugimi zabeležili na seji strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje, ki je letošnjega 23. februarja obravnaval gradivo z obetavnim in zahtevnim naslovom: Poročilo o stanju in problematiki vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji v letu 1982. Poročilo, ki ga je pripravil Zavod SRS za šolstvo, v resnici ne zajema celotnega področja, kot je napovedano, temveč prikazuje ria 150 straneh podatke in ugotovitve svojih organizacijskih enot po tehle stopnjah vzgoje in izobraževanja: vzgojno-varstvene organizacije, osnovne šole, organizacije za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, glasbene šole, srednje šole in domovi za učence. Povsem izpuščena sta visoko izobraževanje in izobraževanje ob delu in iz dela.
nih
Prilagoditi program male šole ali skrčiti število ur?
Med zanimivimi ugotovitvami, ki zadevajo vzgojo in varstvo predšolskih otrok, je prav gotovo ta, da je velika razlika med celo-
Nova sekcija za prosti čas
Jugoslovansko združenje sociologov je ustanovilo sekcijo za sociologijo prostega časa in športa. Sociologi so že na lasnkem zagrebškem sestanku opredelili smernice svojega delovanja. Organizirati nameravajo strokovne in znanstvene sestanke za promocijo teoretičnih in metodoloških postavk iz sociologije prostega časa, spodbujati ustrezno strokovno in znanstveno-razi-skovalno delo, organizirati posvetovanja ža izdelavo študijskih
programov za izobraževanje študentov visokih šol in fakultet in povezovati zaradi medsebojnega obveščanja in sodelovanja vse, ki se ukvarjajo z vprašanji prostega časa doma, hkrati pa sodelovati s strokovnjaki v tujini. Sekcija bo poskušala pomagati svojim članom tudi pri iskanju štipendij za izpopolnjevanje, specializacijo in raziskovanje na ustreznih izobraževalnih in znanstvenih institucijah v tujini. ,RUDiLESM^ .
letno pripravo (pet in pol — ter šestletnih otrok) na šolo v dnevnem varstvu in pripravo na šolo v obsegu 120 ur. Razlika je toliko pomembnejša, ker so obiskovali 120-urno pripravo na šolo pretežno otroci v manjših krajih in na podeželju, skratka tam, kjer ni vzgojno-varstvenih organizacij. Ob tej ugotovitvi pa so razpravljale! na seji strokovnega sveta postavili tole alternativo: Če v 120 urah ni mogoče uresničiti celotnega programa male šole, se je treba odločiti — ali povečati število ur ali pa spremeniti program. In ker za prvo različico v prihodnjih letih po vsej verjetnosti ne bo denarja, bo najbrž obveljala druga — v škodo otrokom, ki so že tako prikrajšani za bivanje v vzgojno-varstvenih organizaciji.
V razpravljanju o posameznih razdelkih tega gradiva smo slišali precej pripomb o tem, kaj vse bi bilo treba dopolniti in izboljšati, obdelati bolj strokovno, predvsem pa z drugačnim metodološkim prijemom. Tovrstno poročilo naj bi nastajalo ob sodelovanju s strokovnjaki drugih republiških institucij in organov, podatke naj bi zajemalo za celotno vzgojno-izobraževalno področje od predšolske vzgoje do visokega izobraževanja. Prikazalo naj bi probleme, ki so značilni za ves vzgojno-izobraževalni sistem, med drugim tudi usmerjanje vpisa preusmerjanje, vprašanje prehrane, na novo uvedene dejavnosti in bolj poudarilo vzgojno problematiko, ki je v zdajšnjih dokumentih nasploh zapostavljena. Kljub kritičnim pripombam — od tiste, da manjka gradivu vsebinsko kazalo pa doštevilnih drugih, češ da utegnejo nekateri podatki brez primerne razlage in pojasnila zbuditi nesporazume ali pa izzvenijo celo protislovno, in da so ponekod strokovne napake — je bilo na tej seji slišati tudi priznanja, da je bilo opravljeno veliko delo in zbranih precej dragoce-':l' podatkov in ugotovitev.
Razveseljivo je, da ima čedalje več otrok pestre oblike predšolskega vzgoje tudi v krajevni skupnosti, res pa je, da se ob tem pojavlja tale zapetljaj: ker so vzgojiteljice opravljale te dejavnosti poleg svojega rednega dela v dnevnem varstvu, se že kažejo posledice, namreč v slabši kakovosti njihovega dela v vrtcih. In ker vemo, da je veliko vzgojiteljic na nekaterih območjih brez dela, bi bilo prav, če bi tudi njim omogočili zaposlitev, zdajšnje pa razbremenili. Le tako bi bilo vse to deio Opravljeno strokovno na ustrezni ravni in v rednem delovnem času.
Vzgojiteljice že več let opozarjajo tudi na tako imenovani problem pripravništva:	program
uvajanja pripravnic je zelo okrnjen, saj imajo mentorice in pripravnice premalo možnosti za sočasno, neposredno sodelovanje voddelku. In kerprevzemajo pomembni del opravil v vrtcih varuhinje, več kot polovica teh pa nima ustrezne izobrazbe, bo treba poskrbeti tudi za njihovo strokovno izobraževanje.
Oglejmo si samo nekatere, tako kot so bile predstavljene in ob katerih je razprava pokazala, da bodo prav gotovo še nadalje predmet razpravljanj pa čeprav spadajo mednje tudi problemi, ki se ponavljajo iz leta v leto.
Stare težave v novi osnovni šoli

Čeprav naj bi osnovna šola v zadnjem času zaživela po novem »programu življenja in dela in novih smernicah, jo še zmeraj tarejo stare težave, ki izvirajo iz neustrezne izobrazbene sestave učiteljev, posebno na predmetni stopnji. Tako sestavo povzroča neugodna organiziranost šol, o katerih pa se, kot so opozorili tudi na seji strokovnega sveta, odločajo v občinah še zmeraj precej svobodno: ponekod imajo šole velikanke, prave pedagoške kombinate, drugod pa životarijo majhne šole, ki so le s težavo kos svojim nalogam, saj nimajo izkušenih, strokovno usposobljenih pedagoških delavcev. Veliko skrb vzbuja izobrazbena sestava pedagoških delavcev v oddelkih podaljšanega bivanja, saj jih ima od 1331 učiteljev le 910 ali 68,42 odstotka primerno izobrazbo. V minulem šolskem letu se je v primerjavi z letom 1980—81. izobrazbena sestava celo poslabšala, in sicer za 4',06 odstotka. Nič novega tudi ni spoznanje, da je za veliko učiteljev delo v podaljšanem bivanju zgolj odskočna deska za drugačno zaposlitev. In ker se pedagoška šole še njso lotile tega vprašanja, bodo morale storiti to čimprej: izobli-^ovadi zahjeve, (d jih mprajo iz,-
polnjevati učitelji, zaposleni v takih oddelkih in narediti še marsikaj, da bo delo teh oddelkov, ki imajo lahko nekatere sestavine celodnevne osnovne šole, v resnici kakovostno.
Poročilo ugotavlja tudi pomanjkanje učiteljev za vzgojne predmete pa tudi za fiziko in matematiko, predvsem na manjših šolah. Izhod iz zadreg v teh primerih naj bi poiskali z ustrezno . kadrovsko in štipendijsko politiko, tako da bi pridobili učitelje za deficitarna področja, tistim, ki take predmete že dalj časa poučujejo, pa naj bi šole omogočile, da si pridobe ustrezno izobrazbo. Med težave sodobne šole spada tudi povezovanje z okoljem, ki je ponekod prav uspešno, pa tudi vsakoletno načrtovanje dela, tako imenovani program, ki je sicer že pripomogel k boljši kakovosti vzgojno-izobraževal-nega dela, kar zadeva dodeljevanje denarja, pa je še zmeraj vzorec brez vrednosti.
Med starimi problemi so tudi delovne obveznosti ravnateljev, ki so po sili razmer gospodarji, organizatorji, managerji, skratka, obremenjeni z najrazličnejšimi obveznostmi, tako da jim zmanjkuje časa in moči za pedagoško vodenje šole. In tako naprej. Tudi o učencih in njihovem uspehu je veliko napisanega, med drugim prav zanimiv podatek: da potrebuje kar 30% osnovnošolcev dopolnilni pouk. Menijo, da je prav ta odstotek vzgib za novo raziskavo, ki naj bi odgovorila na številne »zakaj«. Na primer na vprašanje, ali je res, da so učni načrti prenatrpani ali pa izvirajo težave naših šolarjev od drugod...
Razpravljala na seji strokovnega sveta so menili, da je celodnevna osnovna šola v poročilu prešibko prikazana, saj manjkajo količinske in kakovostne primerjave, pa tudi vrednostne opredelitve problemov.
Slabše delovne razmere kot drugod
Eno osrednjih vprašanj, s katerimi se ubadajo organizacije za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, je pomanjkanje ustreznega prostora, opreme in učnih pripomočkov, preglednica pa kaže tudi razmeroma visoko število neustrezno usposobljenih pedagoških delavcev (221 od 1278). Organizacije za usposabljanje, ki izvajajo prilagojene srednje in skrajšane programe srednjega izobraževanja, opozarjajo, da je skrajšanih programov premalo, to pa omejuje možnosti učencev pri vključevanju v usposabljanje in pozneje v delo.
Več sodelovanja
Glasbene šole opozarjajo na posebne značilnosti svojega dela, posebej pa na to, da si želijo več medsebojnega povezovanja in širšega družbenega razumevanja, gmotne in strokovne pomoči ter pedagoškega proučevanja, spremljanja in svetovanja, zlasti na instrumentalnem področju. Bolje želijo sodelovati z osnovnimi in celodnevnimi osnovnimi šolami, z njimi načrtovati delo in tudi to, da bi se rešile kadrovskih težav, da bi dobili učenci potrebne inštrumente in glasbene učbenike.
Največ težav v srednjih šolah
srednjem izobraževanju, kjer v sklepnih ugotovitvah tega jobsežnejšega poglavja naved( tudi predlogi za reševanje n* bolj perečih vprašanj. Med dr gim je zapisano, naj bi sredr šole razpisale vsa prosta deb naloge učiteljev in sodelavcev se povezovale pri skupnem rei ^ vanju problemov. Nadaljr ^ skrb naj bi veljala nenehne! *(■ izobraževanju in strokovne! ^ spopolnjevanju učiteljev, izvajajo nove vzgojno-izobrai valne programe srednjega d braževanja, učiteljem pripravi i0 kom in mentorjem pripravi ^ kom. Skladno z normativi ti lta braževalne skupnosti Sloveni naj bi še naprej razvijali šolsl svetovalno službo, ki je v sR1
■i
njih šolah veliko šibkejša kol|a
osnovnih šolah. Okrepiti je trel sodelovanje med srednjimi š lami in organizacijami združ nega dela, predvsem zato, da zunanji sodelavci dopolnjevi (),. delovno obveznost učiteljev # voditi načrtno kadrovsko in šl pendijsko politiko.
Kako vpliva zdajšnja sold mreža na kakovost vzgojno-iz braževalnega dela in kolikši šola je najprimernejša? Kakšni bo usoda dislociranih enot? VS| ta vprašanja čakajo proučevan )j ustreznih strokovnih rešitev pametnih predlogov. Škrati nalog na tem odseku naše) vzgojno-izobraževalnega stema je na pretek. Pobude opozorila prihajajo o prave ^ času. To trdimo lahko še zlasti' misel, da je treba mrežo šol d1 končno ustaliti in odpraviti neg< ^ tovost pri zaposlovanju učitelje -
hkrati pa razčleniti njih1'^
gmotni položaj.
-c
Je
Domovi
Na seji strokovnega sveta bilo zelo dobro ocenjeno pol čilo o domovih, sestavljeno 'ii podlagi poročil za učence ob fo četku in koncu šolskega leta in podlagi ugotovitev pedagoške nadzora. Eno izmed ključe vprašanj, ki se pojavlja v doni vih. je čedalje več učencev z izf zitimi znaki asocialnega vedenj Strokovnjaki poudarjajo, da so Bs učenci potrebni posebne indi' dualne obravnave, ta pa ni m1 goča, ker je po normativih v sk pini preveč učencev pa tudi vzg1 jitelji povečini niso usposoblje1 za delo z mladimi ljudmi s tovri nimi motnjami vedenja. Šesta' pedagoških delavcev je sicer f določilih zakona o usmerjene! izobraževanju razmerott ugodna in se celo postopon1 Bc zboljšuje, še zmeraj pa ni jasni kakšno znanje bi morali imeti1 vzgojitelji, da bi lahko izpolni' vali zahteve takega vzgojne? dela.
ui tul Zv
To je le nekaj pomembnejši ugotovitev, povzetih iz obsd nega poročila, in h kateremu' člani strokovnega sveta d1' svoje kritične pripombe in pre^ loge, kako naj bi v prihodnje n' stalo boljše poročilo. Teh pa j ni bilo, kot že rečeno, veliko; nat pomembnejši je prav gotovo !( da se bo treba ob pripravljanj1 tako zahtevnih opravil vnapi' ns natančno dogovoriti, kaj v f' lx snici hočemo, kajti za zaiti' vano kritično strokovno obra' navo celotnega vzgojno-izobl', ževalnega sistema je treba zag5 toviti tudi ustrezne možno'11 Mednje sodi prav gotovo prim' ren sistem zbiranja informacij11 podatkov: ti pa so bili, kot sm slišali na tej seji, zaradi neštel’ Ovir, ki se nastajajo pri tovri’ nem delu, tokrat zbrani »pe'1 torej po zastareli poti. po kat'1 pa očitno ni mogoče priti prJ daleč.
Najbolj radikalno so v tem po-ročiltj izpos^ayl]eoi problemi v
MARJANA KUNEJ.
is
Kako se uresničujejo novi programi
Reforma ne zmore čudežev
Iz poročila osrednje evalvacij-skupine pri strokovnem Svetu SRS za vzgojo in izobraže-Var>je, ki pod vodstvom dr. Ja-.ji?eza Sagadina spremlja uresni-■ Juvanje novih programov srednjega usmerjenega izobraževanja, smo v prejšnji številki povili nekatere značilne ugotovitve 'n ocene o novih učnih načrtih in nčbeniških kompletih za pred-niete skupne vzgojno-izobra-'J2bene osnove. V tej številki pov-*ernamo nekaj bistvenih ugoto-jlfbev,, o tem, kako sta v prvem j2 etu-usmerjenega izobraževanja I nsPela proizvodno delo in de-! ’0vna praksa učencev, kako je . nilo s skrajšanimi programi in j fako so se v usmerjenem izobra-vanju znašli razvojno moteni nčenci ter kako smo nove pro-parne, oblike in metode dela pri-Ugodili udeležencem izobraže-vanja ob delu. j Celotno poročilo evalvacijske j^apine bo, prirejeno za tisk, objavljeno v reviji Vzgoja in izobraževanje št. 2-19 83. Pravzaprav pa je tudi to besedilo le Povzetek mnogih delnih raziskav, poglobljeno razčlenjujejo /Vajanje novih programov.
Proizvodno delo: v Skrbne priprave in
n iOBRI USPEHI
:k'
gl Proizvodnemu delu in delovni Praksi učencev smo namenili v Pripravah na uvajanje novih Programov izjemno skrb. Nismo I jSe zadovoljili le z učnimi načrti in j Usposabljanjem učiteljev. Ker je (Uspešnost proizvodnega dela in - lelovne prakse odvisna predv-^ ’eni organizacij združenega ||ela, ki uvajajo učence v delo, je bilo treba najprej le-te pripraviti ln usposobiti za nove naloge. Ve-jina organizacij združenega dela Je z odgovornostjo prevzela nove °bveznosti, izbrala dobre men-torje in poskrbela z zunanjimi ^rokovnimi službami in središči njihovo pedagoško-didak-’'čno pripravo. Nekaj tisoč mentorjev je bilo vključenih v to
I	UsPosabljanje — večina se je ka-e St,eje tudi dobro izkazala. V or-
II	Sanizacijah združenega dela so večinoma smotrno izbrali dela in "aloge, ki so jih opravljali učenci
11ter zagotovili druge možnosti za. 0 ^Pešen potek proizvodnega ■' JJela in delovne prakse. Tako je v Pripravah že prišlo do tesnejšega Medsebojnega sodelovanja med ® s°lami in drugimi organizacijami
)i Za
el združenega dela; pravočasno so ' b|u sklenjeni tudi ustrezni samoupravni sporazumi. Raziskovalna skupina, ki je 2 sPremljala uvajanje proizvod-^ !!ega dela in delovne prakse ir Vencev (vodila sta jo F. Rečnik 11 lnT Režonja), je vključila v vzo-1 rec 132 vzgojno-izobraževalnih j( °rganizacij in 265 drugih organi-f zacij združenega dela, 795 izvajalcev v teh organizacijah, 396 Učiteljev in 2183 učencev, ii kakšne so njihove ocene, pri-;i Pombe in predlogi?
. Večina izvajalcev je zadovoljen z uspehi proizvodnega dela in Uulovne prakse v lanskem šol-uprn letu. Pohvalili so učence ter J Ujihov odnos do dela. Večina a Učiteljev osnov tehnike in proi-H ?vodnje je pohvalno ocenila pri-if Zadevnost organizacij združe-P Ucga dela pri tem delu. S proi-Zv°dnim delom in delovno Prakso pa je bila zadovoljna tudi Večina učencev. Samo 2,3 od-s’°tka med njimi je ostalo pov-P Sem nezadovoljnih. Učenci so Pohvalili odnos, ki so ga pokazali
0	njih mentorji in drugi delavci, tiko pove tudi podatek, da bi ecina učencev želela v naslcd-
n Jem letu nadaljevati prakso v J’h delovnih organizacijah.
Med kritičnimi pripombami,
1	so jih napisali učenci, je npr.
a’ da so morali nekateri uredn b Piliti in žagati, nekateri čistiti M Pospravljati za drugimi itd. c«nce motijo tudi neenopia erila za nagrajevanje.
Prvi podatki torej kažejo, da so bili uspehi v skladu z vloženimi napori in družbenimi pričakovanji. Raziskovalci kljub temu odsvetujejo prezgodnjo samozadovoljnost: zahtevnih ciljev in nalog proizvodnega dela in delovne prakse ni mogoče v celoti uresničiti že v prvem letu, pa tudi ne rešiti vseh zapletenih vprašanj, ki se pri tem pojavljajo. K večji uspešnosti lahko prispeva še zlasti boljša povezanost šol in proizvodnih organizacij združenega dela, učiteljev in mentorjev ter strokovnih služb, ki spremljajo in usmerjajo razvoj te dejavnosti:
V SKRAJŠANIH PROGRAMIH ZELO TEŽAVNO DELO
Skrajšani programi so se v lanskem šolskem letu izvajali v 4 1 srednjih šolah. Zaradi preusmeritve manj uspešnih učencev iz srednjih v skrajšane programe se je med letom število učencev v oddelkih povečalo, ponekod pa so nastali celo novi oddelki.
' Ko so ob koncu tretjega ocenjevalnega obdobja zbrali podatke o učencih, jih je bilo med njimi okoli 60-odstotkov s končano osnovno šolo, 40-odstotkov pa ni imelo končanih vseh osem razredov ali pa so končali osnovno šolo s prilagojenim programom.
Delo z učenci v skrajšanih . programih je po izjavah učiteljev zelo težavno. Učenci imajo slabo temeljno znanje in niso dovolj motivirani za izobraževanje. Pri pouku so pogosto nemirni, niso zmožni daljše zbranosti in poča--sneje dojemajo. Razlagi težko sledijo, zlasti pri matematiki, naravoslovju in pri osnovah tehnike in proizvodnje.
O napredovanju učencev pove precej že podatek, da je imel v tretjem ocenjevalnem obdobju v povprečju vsak učenec vsaj eno negativno oceno. Zmanjšanje števila učencev v oddelkih je v teh razmerah nujen ukrep in pogoj, da lahko učitelj uresničuje individualizacijo in notranjo diferenciacijo pouka.
Učitelji se zavzemajo, da bi pripravili za učence skrajšanih programov posebne učbenike, ki bi bili učencem bolj dostopni in po obsegu manjši od sedanjih. Upoštevati moramo, pravijo, da mnogi učenci slabo berejo in ne zmorejo izluščiti bistva iz obširnejšega besedila. Tudi programe bo treba izpopolniti. Za zdaj je Zavod SRS za šolstvo dal šolam le pisna navodila, kako prilagajati učencem učne načrte. Ko bo končal šolanje prvi rod učencev skrajšanih programov, morda nato še drugi rod, naj bi bilo zbranih.dovolj izkušenj za preureditev in spreminjanje sedanjih programov.
Učitelji, ki poučujejo v skrajšanih programih, želijo več strokovne in pedagoške pomoči. Največ vrzeli čutijo v poznavanju tistih poglavij iz psihologije in defektologije, ki bi jim pomagala pri vzgojnoizobraževalnem delu z učenci.
ZA RAZVOJNO MOTENO MLADINO SO PROGRAMI ZELO ZAHTEVNI
O tem, kako se znajdejo v usmerjenem izobraževanju učenci z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, je raziskava zbrala precej podatkov (nosilka naloge: A. Žerovnik)., Spremljanje je zajelo osem usmeritev in 29 učnih predmetov iz programov srednjega izobraževanja in iz skrajšanih programov ter nekaterih programov usposabljanja. Učitelji, ki so jih anketirali, sicer ugodno ocenjujejo nove programe in učne načrte, pripominjajo pa, da so za razvojno mo-
teno mladino preobsežni in prezahtevni. Učitelji rešujejo težave z individualizacijo in notranjo diferenciacijo, pri čemer si ne morejo dosti pomagati s sedanjimi učbeniki.
Med ovirami, ki spremljajo prilagajanje novih programov učencem z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, je tudi pomanjkljiva didaktična in defektološka usposobljenost učiteljev. Na splošno so tudi možnosti za strokovno izobraževanje in usposabljanje te mladine še preskromne. Tega seveda ni krivo usmerjeno izobraževanje, saj so bile vse te težave že doslej. Upravičeno pa je pričakovanje, da bomo v usmerjenem izobraževanju zagotovili tudi tej mladini ugodnejše možnosti za izobraževanje in usposabljanje za delo kot doslej.
IZOBRAŽEVANJE OB DELU POD NESREČNO ZVEZDO
Izobraževanje odraslih je veliko pričakovalo od usmerjenega izobraževanja. Celotna reformska zasnova, sprejeta na 10. kongresu ZKJ in potrjena v kasnejših družbeno-političnih doku-* mentih, je obetala izobraževanju ob delu in iz dela enakopravno in enakovredno mesto v vzgojnoizobraževalnem sistemu. Take zamisli so bile — in so še vedno
izdelani na predpostavki, da kandidati obvladajo skupno vzgojno-izobrazbeno osnovo, čeprav vemo, da morajo imeti ob vpisu v te šole poleg poklicne izobrazbe tudi več let delovnih izkušenj in bodo torej prihajali še dolgo y te šole z razmeroma nizkim znanjem iz splošnoizobraževalnih predmetov.
Ocene, ki so jih učitelji dali novim programom glede njihove primernosti za študij ob delu, so bolj-kritične kot pohvalne, češ, da so programi snovno natrpani in da premalo upoštevajo stvarno začetno znanje udeležencev izobraževanja ob delu. Ker programi srednjega izobraževanja niso imeli posebnih navodil za prilagajanje predmetnikov odraslim, jih šole niso prilagodile odraslim tako, da bi se že na začetku povezovali splošnoizobraževalni in strokovni predmeti. Za zaposlene bi bilo to bistveno, saj se vračajo v izobraževanje, da bi dobili čimprej znanje za delo.
Različni vzroki za upadanje izobraževanja ob delu
Medtem ko se je letni vpis odraslih v prve letnike srednjih šol v letih 1975—1979gibal med 8000 in 9500, se je v šolskem letu 1980—81 znižal na 3813, v šol-
Vlado Solariček: Zimska impresija
— del naše razvojne strategije.
Prvo leto usmerjenega izobraževanja je od vsega tega uresničilo bore malo — vstfj tako lahko sklepamo iz podatkov, ki jih je na vzorcu 27 vzgojrfo-izobraže-valnih organizacij, 244 učiteljev in 479 udeležencev zbrala raziskovalna skupina (sestav: Z. Jelenc, Z. Kodelja, M. Malovrh, M. Velikonja in J. Valentinčič). Kot bi bilo to izobraževanje rojeno pod nesrečno zvezdo, se je zataknilo že pri pripravi programov. Šole so sicer dobile splošna navodila za prilagajanje skupne vzgojno-izobrazbene osnove odraslim, konkretnih navodil za prilagajanje posameznih programov udeležencem izobraževanja ob delu, ki jih zakon o usmerjenem izobraževanju predvideva kot obvezno sestavino vzgojno-izobraževalnih programov, pa šole niso prejele. Nadaljevalni programi (npr. za delovodje in poslovodje), so bili
skem letu 1981—82 pa na 2887. Upadle niso samo tiste oblike izobraževanja, za katere se je zmanjšalo povpraševanje zaradi zasičenosti delovnih mest (npr. administrativne in ekonomske šole); upadlo je tudi izobraževanje za smeri, kjer so bile potrebe stvarno ocenjene in zajete v letnem razpisu, ki je predvideval več kot 9000 mest za izobraževanje ob delu.
Vzroki tega upada so mnogovrstni — deloma jih najdemo v združenem delu, delno pa tudi v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Združenemu delu lahko marsikje očitajo prenizko, za izobraževanje . premalo spodbudno vrednotenje izobrazbe in znanja, obenem pa tudi premajhno zavzetost za usmerjanje zaposlenih v nadaljnje izobraževanje. Pri tem so izvzete nekatere organizacije združenega dela in celo posamezne panoge (npr. gradbeništvo), dokaj
skrbno je tudi kadrovanje v de-lovodske in poslovodske šole.
Čeprav je bil vpis v izobraževanje ob delu v celoti usklajen z razpisom, torej s potrebami, ki so jih ugotovili uporabniki in izvajalci v posebnih izobraževalnih skupnostih, so samo 56-odstot-kom udeležencev tega izobraževanja plačevale šolnino njihove delovne organizacije. Financiranje izobraževanja ob delu teče namreč še naprej po starih tirnicah — v obliki šolnine, le redko tudi z neposredno svobodno menjavo dela med šolami in posameznimi organizacijami združenega dela.
Na vpis v izobraževanje ob delu je vplivala tudi skrčena mreža oddelkov za odrasle. Na posameznih območjih, kjer so pred časom imele delavske univerze pod vodstvom matičnih šol dosti razvito to izobraževanje, je kasneje nastala praznina. Srednje šole, prezaposlene z izobraževanjem mladine, se marsikje niso povezale v ta namen z združenim delom, le-to pa se ni dovolj potrudilo za usmeritev zaposlenih v to izobraževanje, kakor mu nalaga zakon o usmerjenem izobraževanju.
Tradicionalne poti vodijo v slepo ulico
V razvoju izobraževanja ob delu v srednjih šolah se že leta prepletata dve usmeritvi: tista, ki ostaja zvesta tradicionalni večerni šoli, ki komaj za silo prilagaja način dela v mladinskih oddelkih odraslim, ter tista, ki na spoznanjih andragogike išče novih poti, odraslim bolj prilagojeno vsebino, organizacijo, oblike in metode dela. Kaže, da je v zadnjem obdobju spet prevladala prva smer. Temeljitejše neposredne priprave učiteljev in vodij izobraževanja ob delu na prilagajanje novih programov odraslim skorajda ni bilo, posamezna predavanja in kratki seminarji pa ne morejo dati učiteljem. in vodjem enot za odrasle potrebnih andragoških znanj za sodobno organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela z odraslimi. Med sedanjimi učitelji in vodji tega izobraževanja jih dve tretjini za to delo ni usposobljenih — drugi pa so si pridobili nekaj temeljne andragoške izobrazbe na seminarjih, ki jih je Zavod SRS za šolstvo organiziral prejšnja leta, ali pa v okviru dopolnilnega izobraževanja za pridobitev pe-dagoško-andragoške izobrazbe. Na vprašanje, kdo jim je pomagal pri prilagajanju novih programov udeležencem izobraževanja ob delu, je samo 18 odstotkov učiteljev navedlo pomoč pedagoške službe, saj se je le-ta ukvarjala le z »rednim« izobraževanjem.
Tradicionalne poti vodijo v slepo ulico. Pri več kot polovico vzgojno-izobraževalnih organizacij je to stara večerna šola. Udeleženci imajo poleg osemurnega delovnika 4- ali 5-krat na teden po 4, 5 in celo več ur pouka — torej 12, 13 in večurni delavnik, brez domačega učenja, družinskih in drugih obveznosti. Izobraževanje izdela, ki bi omogočilo udeležencem, da se za določeno obdobje posvetijo samo izobraževanju, je ostalo nerazvito. Redke so delovne organizacije, ki s krajšim delovnikom spodbujajo in omogočajo izobraževanje svojih delavcev. Več kot polovica udeležencev zato pravi, da izobraževanje ni prilagojeno njihovim delovnim in družinskim obveznostim. Veliko, pravijo, je narekovanja snovi. Razlaga je pri mnogih predmetih prevladujoča oblika pouka. Ker učbeniki niso prilagojeni odraslim in ne omogočajo večjega naslona na samoizobra-ževanje, se ni-razvila z zakonom o usmerjenem izobraževanju predvidena alternativna pot do izobrazbe — pot samoizobraže-vanja.
Svetle strani izobraževanja ob delu
Ce je splošna slika izobraževanja ob delu v srednjih šolah po uveljavljanju novih programov manj razveseljiva, pa je raziskovalna skupina pri vsaki vrsti podatkov odkrivala tudi šole in dislocirane enote ter organizacije združenega dela, ki so odstopale v dobrem od povprečja. Včasih je v tem boljšem delu vzorca četrtina šol in oddelkov, včasih skoraj tretjina. Dobro se obnesejo npr. oddelki, ki jih organizirajo šole pri organizacijah združenega dela ali vsaj v tesnem do-govoru-z njimi. Nekatere šole izstopajo z bolj prilagojeno organizacijo izobraževanja in več možnimi potmi do izobrazbe. Razredno-predmetno organizacijo pouka ponekod uspešno prepletajo s tečajno razvrstitvijo učnih predmetov, uvajajo sprotno učenje in širijo delež vodenega samoizobraževanja, v oblikah in metodah dela ter v odnosih do zaposlenih, ki se izobražujejo, pa uveljavljajo andragoška načela.
Ta središča nadaljujejo tradicije naprednega izobraževanja odraslih in s svojimi izkušnjami kažejo pot tudi drugim vzgoj-no-izobražeyalnim organizaci-jam.
Sklepna razmišljanja
skovalnih nalog in iz njih luščimo podatke in spoznanja, ki se nam kažejo kot bistvena in zanimiva za širši krog bralcev, se nam vsiljujejo — kot stranskim spremljevalcem tega dogajanja — marsikatere misli.,
V čem je pravzaprav napredek, ki ga prinašajo novi programi že v prvem letu reforme? Nedvomno je že v posodobljeni vsebini izobraževanja, v uveljavljenju sodobnejših didaktič-no-metodičnih zamisli, v novostih, kakršna sta na primer proizvodno delo in delovna praksa, v pravočasni pripravi novih učbenikov in učbeniških kompletov, v spremljanju specializiranih učilnic in šolskih delavnic, v mnogo širšem usposabljanju učiteljev za uresničevanje novih programskih zamisli in še v marsičem. Reformni uspehi so neposredno odvisni od vloženega dela — tako strokovnega kot družbeno-političnega. To najbolje dokazujejo uspehi proizvodnega dela in delovne prakse, ki so $ primerjavi z nekaterimi drugimi republikami zelo ugodni, čeprav še ne povsod povsem zadovoljivi. Slej ko prej se izkaže, da je pri uresničevanju novih programskih zamisli največ odvisno od tistih, ki uresničujejo nove programe, od njihove zavzetosti in znanja, pa tudi od drugih okoliščin in pripomočkov, ki jim pri tem pomagajo.
Nemara še nikoli doslej nismo namenili toliko strokovnih in družbeno-političnih priprav reformi vzgoje in izobraževanja kot v času priprav na usmerjeno izobraževanje; nikoli ni bilo vključenih .v neposredno pripravo toliko ljudi, toliko strokovnjakov, toliko uporabnikov in izvajalcev. Tudi spremljanja-in kritičnega vrednotenja uspešnosti pri uresničevanju novih programov se nismo nikoli še lotili tako temeljito. Vsa ta prizadevanja, strokovno delo, kritičnost in samokritičnost, so najboljše zagotovilo, da bomo postopno preoblikovali tudi našo staro srednjo šolo. Seveda ne čez noč, sa j to ni mogoče — reforma namreč ne zmore čudežev!
Zasnova poklicnega usmerjanja se spreminja
Gotovo je danes ena najaktualnejših družbenih nalog razviti zasnovo in široko družbeno akcijo poklicnega usmerjanja v vzgojno-izobraževalnem sistemu in združenem delu. Naše dosedanje izkušnje na področju poklicnega usmerjanja v izobraževanju in delu sicer ne dohitevajo več družbenega razvoja, toda zato niso nič manj pomembne. Da bi lahko naredili nadaljnji, večji korak, bomo morali dobro proučiti, kaj označuje zdajšnje stanje, kaj je bilo doslej storjeno, kaj imamo in s čim lahko računamo v prihodnje.
Dosedanji razvoj ni le potrdil pomena usmerjanja za razvoj posameznika, temveč je dokazal, da je usmerjanje podlaga za celostno zadovoljevanje razvojnih kadrovskih potreb združenega dela in zato ni več dvoma, da je usmerjanje funkcija izobraževanja in dela. Brez usmerjanja ne gre več in naša dolžnost je, da |a
Za sodobnejše
usmerjanje v izobraževanje in delo
Naloge šole, združenega dela in celotne družbe
Komisija' za poklicno usmerjanje pri Zvezi društev kadrovskih delavcev Slovenije, koordinacijski odbor za usmerjanje vpisa in poklicno usmerjanje pri Izobraževalni skupnosti Slovenije in Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije so ob koncu leta 1982 organizirali posvetovanje o aktualni družbeni in strokovni problematiki usmerjanja v izobraževanje in delo. Smoter in naloga posveta je bil proučiti nekatera vprašanja ob izvajanju reforme usmerjenega izobraževanja in usmerjanja mladine in odraslih v izobraževanje in delo. Na posvetovanju so bili predstavljeni tudi nekateri odgovori na to, kako v organizacijah združenega dela doseči večjo motivacijo za izobraževanje ob delu in iz dela in kaj storiti strokovno, gmotno in organizacijsko za stalnost izobraževanja in izpopolnjevanja, kako uravnati usmerjanje v izobraževanje ali v tiste usmeritve in smeri, kjer so stvarne možnosti za zaposlovanje in večjo animacijo najodgovornejših dejavnikov v združenem delu in družbi za kakovostno uresničevanje smotrov in nalog usmerjenega izobraževanja.
Na posvetu je bilo ugotovljeno, da so bili doseženi na področju usmerjanja z usklajeno družbeno akcijo^ pozitivni premiki, čeprav nekaterih teženj še nismo premagali. Te negativne težnje zelo močno vplivajo na sedanje vrednotenje dela, poklicev, smeri izobraževanja in na tradicionalno delitev poklicev na ženske in moške. Usmerjanje še ni resnično včlenjeno v vzgojno-izobraževalni proces in združeno delo. Zato je potrebna odločnejša družbeno-politična in strokovna akcija, da bi doumeli družbenoekonomski in humani pomen usmerjanja.
Poglavitno sporočilo posvetovanja je bilo, da je treba usmerjanje razvijati kot trajno organizirano strokovno in družbeno pomoč posamezniku, da se zrelo in premišljeno odloča za izobraževanje in delo, v skladu s svojimi nagnjenji, sposobnostmi in potrebami, z zanimanjem in možnostmi združenega dela in vse družbe. Usmerjanje ni enkratna pomoč pri izbiri poklica, temveč pomoč v celotnem poklicnem razvoju, ki se začenja že v prvih obdobjih vzgoje in izobraževanja, obsega splošno izobraževanje in izobraževanje za delo, izobraževanje za samoupravljanje, izbiro smeri izobraževanja in smeri delovne aktivnosti, izobraževanja iz dela in ob delu, izobraževanje v samoupravljanju in ob njem —torej celotno izobraževalno, delovno in samoupravno dejavnost človeka — delavca — samoupravljavca.
razvijemo do ravni, ki bo ustrezala merilom strokovnosti in družbenim potrebam ter da ustvarimo zanj potrebne možnosti.
Posvet o vlogi poklicnega usmerjanja v združenem delu, ki ga je maja 1977 skupaj s Slovenskim društvom za poklicno usmerjanje organiziral izvršni odbor predsedstva RK SZDL Slovenije, je v svojih stališčih in sklepih opredelil poklicno usmerjanje kot sistematično organizirano in usmerjeno družbeno in strokovno dejavnost, ki pomaga mladini in obraslim, ko se odločajo za poklic in v poklicnem delu. Pri tem moramo upoštevati tudi:
—	stopnjo gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja
—	vzajemne odnose v razvoju človeških resursov ter med gospodarskimi, družbenimi in kulturnimi cilji družbe
—	potrebe in možnosti zaposlovanja (tako v ožjih in širših družbeno-političnih skupnostih).
Glede na vse večje podružb-Ijanje poklicnega usmerjanja se vse bolj uveljavlja opredelitev, da je poklicno usmerjanje sistematično organizirana in usmerjena družbena in strokovna dejavnost, ki omogoča posameznikom tako izbiro poklicne poti, ki ustreza njihovim osebnostnim značilnostim ter značilnostim in zahtevam družbeno-gospodar-skega in tehnološkega razvoja.
Enkratnost izbite poklica smo zamenjali s trajnim procesom izbire poklicne poti in poudarili, da ne gre le za strokovno, temveč tudi družbeno dejavnost, ki ni usmerjena zgolj ali predvsem k mladini.
Seveda pa ne moremo mimo resnice, da smo lahko doslej razvili takšno zasnovo usmerjanja, kakršno je bilo mogoče razviti v danem vzgojno-izobraževalnem sistemu. Srednje izobraževanje se je cepilo na povsem ločene vrste srednjih šol: šole, med katerimi ni bilo nikakršne medsebojne povezanosti, nikakršnega vodoravnega prehajanja, šole, ki so po svoji zasnovi nekomu dale vse možnosti pri izbiri poti za
družbeno pomembno dejavnost, kot široko zasnovano usklajeno akcijo. Seveda so za to potrebne tudi trdne teoretične osnove in strokovni kadri.
Zakon o usmerjenem izobraževanju je pravzaprav naredil za zdaj le »revolucijo z vrha«, resnični prevrat v izobraževanju za delo, iz dela in ob delu pa bo moralo izvesti združeno delo samo. Posebne izobraževalne skupnosti so začetek procesa, v katerem bodo združeni delavci, izvajalci vzgoje in izobraževanja in vsa družba vplivali na oblikovanje izobraževalnih potreb tako po obsegu, količini in vrsti kot po vsebini in kakovosti. Za zdaj opažamo, da se delovne organizacije težko sporazumevajo med seboj, še teže pa z izvajalci izobraževanja. Položaj zapleta še to, da te organizacije nimajo izoblikovanih dolgoročnejših kadrovskih potreb.
Pri usmerjanju — misel na prihodnost
Temeljni izobraževalni prevrat bi torej moral nastati v samem delu, kjer bi se moralo korenito spremeniti že samo pojmovanje izobrazbe, kvalifikacije in poklica. Eden, čeprav seveda ne edini vzrok, da naši izobraževalni dosežki očitno ne dajejo zaželenih učinkov, je tudi v tem, da so naši poklici, kvalifikacije in izobrazbene stopnje tudi v organizacijah združenega dela prej. prilagojeni staremu izobraževalnemu sistemu, namesto da bi bilo narobe, ko bi namreč izobraževalni sistem izhaja! iz dela in delovnih nalog. Vsako poklicno usmerjanje je usmerja-njeza prihodnost, bližnjo ali bolj odmaknjeno. Zato je za poklicno usmerjanje treba poznati, iz družbenih razvojnih načrtov, podatke o tem, koliko kadrov bomo potrebovali v določenih obdobjih, o stopnji delitve dela, o zamenljivosti poklicev, o lastnostih, ki bodo potrebne novi delitvi dela za uspešno delo in še kaj. Mladini bi morali razlagati družbeno logiko dela, spremembe v združenem delu in pojasniti drugačno gledanje na poklice. K novi logiki pri izbiranju poklicnega razvoja bo prispevalo
Zlatko Šurjak: Delavec
pridobitev družbeno najuglednejših poklicev, ter šole, ki s svojimi izobraževalnimi programi delavcem in delovnim ljudem niso zagotavljale trajne poklicne rasti in tudi najuspešnejšim učencem niso omogočale rasti in razvoja sposobnosti skozi vso delovno dobo.
Takšnemu vzgojno-izobraže-valnemu sistemu se je preveč pasivno prilagajala zasnova usmerjanja, zaradi česar je usmerjanje (bolje: odsotnost usmerjanja) pri velikem delu mladine povečalo negativno socialno selekcijo. Še večja slabost dosedanjega usmerjanja pa je bila, da je bilo namenjeno le mladini, izključevalo pa je usmerjanje zaposlenih delavcev, ki so se želeli izobraževati ali pa so se izobraževali ob delu.
Vse to je že dlje časa opozarjalo, da moramo zasnovo in dejavnost poklicnega usmerjanja bi-f stveno razširiti in jo razviti kot
tudi novo razvrščanje poklicev, ki ne izhaja iz delitve na delavce in uslužbence, temveč iz sestavljenosti človeškega dela ne glede na to, koliko človek pri tem uporablja telesne in umske moči in sposobnosti. Razlike med umskim in telesnim delom se že tako zmanjšujejo. Glede na to je za večjo sestavljenost dela potrebno večje izobraževanje in izobraževanje na višji ravni, toda po družbenem položaju so vsi delovni ljudje enaki, le v delitvi ostajajo razlike po rezultatih dela.
Z novimi programi moramo doseči, da bo več mladine dobilo boljše znanje. Res je, da v prvem letu še nismo dovolj uveljavili notranje diferenciacije, v kateri bi se vsi učenci, tudi nadarjeni, ob dobrem učitelju kar najbolje razvijali. Res je tudi, da obstajajo nekatere realne ovire pri preseganju dualizma, saj smo podedovali različno kakovost po-
sameznih šol, ki izvajajo nove programe. Tega se seveda ne da odpraviti v enem letu. Zato bo potreben daljši čas, veliko strokovnega dela, usposabljanja učiteljev in zlasti veliko potrpljenja. Ni pa mogoče sprejeti (še zlasti ne v poklicnem usmerjanju) za-. misli, ki ponovno oživljajo bistvo dualizma v izobraževanju za delo in nadaljnje izobraževanje, s tem da zahtevajo za posamezne usmeritve izjemen status, skratka, da bi imeli za nadarjene posebne šole. Na vseh področjih dela potrebujemo vrhunske strokovnjake, če hočemo zagotoviti skladen družbeni razvoj.
Iz vsega tega sledi, da je potrebna preobrazba poklicnega usmerjanja (in kadrovske prakse v najširšem pomenu) v skladu z interesi združenega dela. Poklicno usmerjanje mora imeti samoupravno vsebino, da bi bilo lahko v prid delavskemu razredu. Ne moremo ga pojmovati osamljeno in ločeno od zaposlovanja in celotnega razvoja kadrov. Le poklicna (delovna) usmeritev lahko ustvari resnično zvezo med šolo in delom, vpliva na sestavo, organizacijo in vsebino izobraževanja in prispeva pri reševanju najpomembnejših tako rekoč življenjskih problemov sodobne družbe.
V teoriji in praksi se mora zato razvijati kot interdisciplinarno področje, postati mdra del delovnih načrtov vzgojno-izobra-ževalnih organizacij in organizacij združenega dela, s tem pa tudi odgovornost vseh pedagoških in drugih strokovnih delavcev, ki delajo v izobraževanju in kadrovskih službah.
Prispevek k temu je nedvomno zasnova poklicnega usmerjanja v socialistični samoupravni družbi, ki jo je ob koncu 1. 1981 sprejela konferenca Zveze združenj za poklicno usmerjanje Jugoslavije.
Prednostne naloge
Za nadaljnje razvijanje samoupravne organiziranosti in vsebinske zasnovanosti usmerjanja v Sloveniji so aktualne tele prednostne naloge v prihodnjem obdobju:
•	Delo nosilcev usmerjanja je treba bolj podpreti z ugotovitvami o dolgoročnih potrebah po kadrih posameznih poklicnih profilov v občinah, območjih in republiki.
O Razviti in izboljšati je treba metodologijo samoupravnega načrtovanja in sporočanja kadrovskih in izobraževalnih potreb, da bi lahko pripravili in objavili strokovno in družbeno verificirane potrebe po kadrih.
•	Za uresničenje ciljev usmerjanja kot pomembne sestavine kadrovske dejavnosti moramo doseči, da se bo družba bolj zavedala pomena te dejavnosti in jo podružbila; pripraviti je treba načrt za širše družbeno zasnovano poklicno vzgojo in informiranje, ki bo v vzgojno-izobraževalnem procesu in združenem delu usmerjeno v vsa obdobja izobraževanja in dela.
•	Posebno pozornost pri usmerjanju je treba * nameniti usmerjanju zaposlenih v izobraževanje ob delu in iz dela, ki sta čedalje pomembnejši vir za zadovoljevanje izobraževalnih potreb združenega dela; delavce je treba posebej usmerjati k smotrnemu odločanju za izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje. Organizacije združenega dela bodo morale bolj zgodaj navezovati stike s prihodnjimi delavci in usmerjati delavce v izobraževalne smeri, ki so dolgoročnega pomena za združeno delo. Ob tem je treba tudi v prihodnje računati z izobraževanjem ob delu in iz dela na podlagi osebnega interesa posameznega delavca in ga usklajati s širšimi dolgoročnimi interesi ^ielovne
organizacije in celotnega združenega dela.
f> Kadrovske službe v organizacijah združenega dela imajo obsežne naloge povezane z usmerjanjem; med drugim morajo pripraviti strokovne podlage za sprejem srednjeročnih in dolgoročnih kadrovskih načrtov in izobraževanja in skrbeti za njihovo usklajevanje in izvajanje;
—	orgahizirati štipendiranje in stike s štipendisti,
—	spodbujati in zagotavljati možnosti za nenehno izpopolnjevanje delavcev v skladu s potrebami dela, samoupravljanja in drugih družbenih vlog in potrebami osebnega razvoja.
• Za nadaljnje razvijanje zasnove usmerjanja in njeno uresničevanje bi bilo potrebno več znanstveno-raziskovalnega dela na tem področju. Potrebne bi bile interdisciplinarne raziskave, ki bi upoštevale pedagoške, andragoške, sociološke, psihološke in medicinske vidike usmerjanja.
Sprejeti moramo dogovor o delitvi nalog pri uresničevanju 83 sprejete zasnove usmerjanja, o sodelovanju nosilcev usmerjanja in usklajevanja njihovih dejavnosti.
• Nadaljevati je treba družbeno usklajeno usmerjanje vpisa v vse vrste izobraževanja po osnovni šoli z usklajevanjem potreb združenega dela po kadrih in zanimanju občanov za izobraževanje.
Posvet o usmerjanju v izobraževanju in delu v organizacijah združenega dela (gradivo po sveta bo objavljeno v založbi DDU UNIVERZUM) je pomemben prispevek k temu, da bo ttc usmerjanje postalo bolj poglob- ’ Ijeno, trajno, sistematično organizirano in usmerjeno — široko usklajena družbena in strokovna dejavnost veh družbeno-političnih dejavniKov, gospodarstva, zaposlovanja in izobraževanja.
MILAN PAVLIHA
(Foto: Goran Rovan)
Mesec
poklicnih odločitev
m
Ut
Srednje šole, domovi za učence, delavske univerze in izobraževalni centri so objavili vsakoletni razpis za vpis v prvi letnik srednjega izobraževanja in za sprejem v domove učencev (Delo, 23. 2. 1982). Podoben razpis za vpis v začetni letnik visokošolskih delovnih organizacij v študijskem letu 1983-84 sta razpisali univerzi v Ljubljani in Mariboru, študentski domovi pa so razpisali sprejem študentov v prihodnjem šolskem letu (Delo, 25. 2. 1983).
Sredn je šole bodo sprejemale prijave za vpis do 25. marca 1983. Po tem roku bodo po potrebi usklajevale število prijavljenih kandidatov s predvidenimi vpisnimi mesti ter nadštevilnim kandidatom svetovale preusmeritev. Tja do 10. julija naj bi bili vsi kandidati obveščeni glede sprejema, da bi se posamezniki, ki ne bodo sprejeti na željeno šolo, lahko preusmerili do začetka naslednjega šolskega leta na šole s prostimi vpisnimi zmogljivostmi.
Center za razvoj univerze v Ljubljani bo sprejemal prijave kandidatov za vpis v vse visokošolske delovne organizacije do 28. marca t.l. Razpis obeh univerz vsebuje tudi druge roke, ki jih morajo kandidati upoštevati, da bodo pravočasno predložili ustrezna dokazila in da bodo tisti, ki ne bodo sprejeti, lahko poiskali še drugo možnost vpisa.
Zapleteni koledar že sam po sebi pove, da vpis v prve letnike srednjega in visokega izobraževanja ni preprost postopek. Treba je uskladiti poklicne želje z družbenimi potrebami po strokovnih delavcih v.sel^ smeri in
ravni, včasih tudi opraviti izbiro med kandidati in preusmeriti nadštevilne.
Kadar se bo kandidatom pot i do izbrane šole zapletla, ne smejo biti prepuščeni sebi. Pisno sporočilo z negativnim odgovorom ni dovolj, to je le administrativna, navidezna rešitev. Srednje šole se morajo povezovati med seboj in z osnovnimi šolami, od koder so taki kandidati in skupaj iskati rešitev za vsakega posameznika, skupaj s starši in učenci.
Kandidati za študij ob delu lahko dobijo nasvet in potrebne informacije pri strokovnih službah skupnosti za zaposlovanje. Tudi za te kandidate veljajo isti razpisni roki kot za mladino. Ker pa je izobraževanje zaposlenih ne samo interes posameznika, marveč tudi njegove delovne organizacije, univerzi pozivata samoupravne organe delovnih organizacij, kadrovske službe iu osnovne organizacije sindikata, da sodelujejo pri obveščanju delavcev o možnostih za izobraževanje in jim pomagajo pri odločanju za nadaljnji študij. Tako se bodo morale povezati z organizacijami združenega dela tudi; srednje šole, saj so neposredni medsebojni stiki najbolj uspešna oblika dogovarjanja ob skupnih nalogah.
Odločitev za pokiic in nadalj"' nje izobraževanje je za vsakogal življenjskega pomena. Za vsake vlogo, ki jo bomo sprejeli ali od' klonili, je človek, je posameznikova usoda.
Tega ne bi smeli nikoli prezreti!
J. V.
ije
Spričevalo poklicne zrelosti
Veliko pedagoških delavcev je opravilo strokovni izpit
V šolskem letu 1980—81 in ^1—82 je opravilo strokovni 1327 vzgojiteljic vzgojno-Srstvenih organizacij in 1864 )snovnošolskih učiteljev. To 'Odstavlja 84% vzgojiteljic in *% učiteljev osnovnih šol, ki so ''orali v teh letih opraviti stro-;°vni izpit.
Podatki, ki jih je pripravil Re-'"bliški komite za vzgojo in izo-'taževan je ter telesno kulturo na lenielju poročil izpitnih komisij, 'am kažejo zelo ugodno sliko o .^Vkako zadnja leta vzgojitelje vzgojno-varstvenih organi-tflcij in učitelji osnovnih šol 'esno in odgovorno izpolnjujejo Odpisano obveznost, po kateri "Grajo delavci v vzgbji in izo-"aževanju na koncu pripravnice dobe s strokovnim izpitom ^kazati, da so sposobni samodejno opravljati svoje delo. .Podobno bi lahko trdili tudi o '•'teljih in vzgojiteljih v organi-aeijah za usposabljanje, saj jih e v dveh letih napravilo stro-
gotovilo socialne varnosti. V času, ko raste število nezaposlenih z višjo in visoko izobrazbo, bi verjetno ne ostali brez odziva razpisi, ki bi jih vzgojno-var-stvene in vzgojno-izobraževalne organizacije morale objaviti v primerih, ko bi učitelji ali vzgojitelji v roku ne opravili strokovnih izpitov.
J?vni izpit kar 174. Strogi pred-
V srednjih šolah in drugih organizacijah za usmerjeno izobraževanje ta zavest še ni prodrla do vseh učiteljev in vzgojiteljev. Po nepopolnih podatkih je med vzgojitelji v domovih za učence v navedenih dveh letih opravila strokovni izpit samo polovica tistih, ki bi to morali storiti. Med učitelji srednjih šol je v zadnjih dveh letih opravilo strokovni izpit več kot 700 učiteljev splošno izobraževalnih in strokovnih predmetov, vendar je ostalo še veliko takih, ki jih ta preskus poklicne zrelosti še čaka.
, sprejeti v zadnjih letih, so ako pospešili opravljanje stro-0vnih izpitov, ki so jih prejšnja •'a marsikateri odlagali v nedo-'ed. Opravljen strokovni izpit ni e dokaz zrelosti, pač pa tudi za-
Zelo vestno so se odzvali zakonskim zahtevam tististrokovni delavci šol in drugih organizacij, ki ne poučujejo in opravljajo strokovni izpit po novem: namesto učnega nastopa imajo pisno strokovno nalogo. Kar 170 jih je
0SODOBLJEN POUK TUJEGA JEZIKA
Čedalje manj težav
Tako kot pri večini predmetov reformirani srednji šoli so na-'ule precejšnje spremembe tudi lrj pouku tujih jezikov pa tudi ežave zaradi prilagajanja učite-jev in učencev novim učbeni-°m. Vsak učitelj mora kar pre-ej znati in se pošteno potruditi, lahko sledi zahtevam učbeni-‘°v, da izrabi tisto, kar mu le-ti 'onujajo in doda to, kar je po-rebno glede na posebne okoliš-:'ne, v katerih poteka pouk. Res e 'udi, da je težav iz leta v leto ""nj. K temu veliko pripomore '^tovalna služba Zavoda SRS dl šolstvo, ki ima že bogato tradi-djopri pripravljanju seminarjev, n je tudi našla za zdaj najpri-"'ernejšo obliko pomoči učite-Jem: pogoste nekajdnevne se-"'inarje. Posrečilo se je najti ravnovesje med pomočjo učite-lem pri reševanju praktičnih ? 3r°blemov pri delu z učbeniki, ^svetovanjem, na katerem si ,anko učitelji izmenjajo izkušnje " dobijo informacije o učnem Sfadivu ter z nekaj predavanji in '.''jami, ki predvsem širijo učite-)evo strokovno obzorje.
, Prav tak seminar z naslovom Udoben pristop k pouku tujih feikov je bil v zimskih počitni-. c'|h v Radovljici za učitelje an-1 jpškega jezika. V dveh skupinah ? je na njem zvrstilo kar lepo 'Mio slovenskih anglistov, d ežko je reči, kdo od predava-e'jev je prispeval več k izpopol-ievanju učiteljev — Mike Stim-s°n (The British Council Za-^reb), ki je s praktičnimi zgledi, "‘Rezanimi na AJ 1 prikazal "ožnosti za učenje branja in ra-ditnevanja besedila in za pojavljanje napak, ali John Du-"lcich (American Language In-.'ute, Nevv York Univcrsitv), ki r °b literarnem besedilu poka-
zal nekaj prijemov, uporabnih tudi za naše razmere, ali John Valdman (Indiana Univefsity, Bloomington), ki je pokazal nekaj novosti v zvezi z načini preverjanja ustnega znanja in z merili za ocenjevanje testov. Analiza poezije T. S. Eliota, ki jo je podala dr. Meta Grosman (Filozofska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani), je bila verjetno namenjena predvsem učiteljem na družboslovno-jezikovni usmeritvi, vendar je bilo to tudi za druge, ki se temu v razredu nikoli ne bodo mogli posvetiti, lepo doživetje. Seminar je popestril tudi Dušan Gabrovšek s svojim prispevkom o slovarjih, omenimo pa naj še Gordano Krstič (American Em-bassy, Beograd), ki je zmeraj pripravljena pomagati učiteljem s strokovnim gradivom, ki je na voljo v ameriški ambasadi.
Pomembno je bilo tudi plenarno srečanje vseh udeležencev seminarja pod vodstvom pedagoške svetovalke za tuje jezike na Zavodu SRS za šolstvo Nevenke Seliškar in prof. Sonje Bercetove, na katerem so učitelji lahko primerjali dosežene uspehe, delovne razmere na posameznih šolah in dobili informacije o pripravah gradiva za drugi letnik usmerjenega izobraževanja. Pogovorili so se tudi o težavah, ki jih imajo pri delu, posebno pozornost pa namenili vprašanju, kaj storiti s tistimi učenci, ki prihajajo iz osnovne šole brez ocene iz tujega jezika in se želijo šolati v smereh, ki tujega jezika ne predvidevajo, v skupni vzgojno-izob.razbeni osnovi pa se ga morajo učiti.
FRANKA RODE
lito S'*k' dvoje2ična osnovna šola Draga Lugariča v Lendavi. Sola ' j3 kabineti'.;. uk, učitelji in učenci pa navezujejo »tike z osnovnimi
i ,	^	tl V. i i C. ij « lil UVV11V1	v	. s 11 rv v J.	v allllil
st. a'"i po Jug, aviji in na Madžarskem. Pestre zunajšolske dejavno-uokazujejo, da tudi tega dela ne zanemarjajo. Ob šoli je sadovnjak, . sate r e ni učenci pridelujejo jabolka, hruške in še marsikaj, kar potre-'"Jo v šolski kuhinji (Besedilo in foto: Jože Žerdin)
opravilo strokovni izpit; večina njihovih strokovnih nalog zasluži pohvalo in dokazuje sposobnost za samostojno reševanje zahtevnih strokovnih nalog.
Z znanjem in poklicno usposobljenostjo kandidatov so izpitne komisije večinoma zadovoljne. Le komisije za strokovne izpite vzgojiteljic v vzgojno-varstvenih organizacijah ugotavljajo, da so vzgojiteljice — zlasti tiste s štiriletno vzgojiteljsko šolo — premalo usposobljene za vzgojno delo. V svojem delu ne znajo dovolj uporabljati didak-tično-metodičnih načel in pravil; ker ne poznajo dovolj razvojnih značilnosti predšolskega otroka, se pri nastopih ne prilagajajo dovolj razvojnim posebnostim in zahtevam posameznih skupin.
Splošna ugotovitev izpitnih komisij je, da vzgojno-varstvene in vzgojno-izobraževalne organizacije premalo načrtno uvajajo pripravnike v delo in jim ne dajejo dovolj mentorske pomoči. Tako so pripravniki prepuščeni predvsem svoji iznajdljivosti. Po
na šolah in v vrtcih najbolj urejeno in ustaljeno. Najbrž pa bo veliko prijavljenih še kakšno leto zahtevalo delno širitev tega obdobja, da bodo vsi kandidati prišli na vrsto.
Pri kandidatih iz organizacij za usmerjeno izobraževanje, ki med rednim izobraževanjem niso imeli v programu pedagoških predmetov ali si kasneje še niso pridobili pedagoško-andra-goške izobrazbe, ugotavljajo izpitne komisije precejšnjo vrzel v pedagoško-psihološki in didak-tično-metodični usposobljenosti. Šolam in drugim organizacijam svetujejo, naj takim učiteljem in strokovnim delavcem omogočijo, da se hkrati s pripravo na strokovni izpit pripravljajo tudi na pridobitev pedago-ško-andragoške izobrazbe. Ta jim bo dala potrebno razgledanost za delo v vzgoji in izobraževanju, hkrati pa tudi zadostno strokovno trdnost njihovi poklicni usposobljenosti.
Posvet o vzgoji in izobraževanju oseb z motnjami v razvoju
j. v.
Darko Vukov-Colič: Arhitektura
Nekatere republiške organizacije, društva, pa tudi tisti, ki se v neposredni vzgojni praksi in v drugih okoljih ukvarjajo z osebami z motnjami v razvoju, so že dalj časa opozarjali, da je treba pripraviti posvet o teoriji in praksi vzgoje, izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja otrok, mladostnikov in odraslih z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Glede na številne pobude organizacij in društev in na pobudo strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje je prevzel pripravo tega posveta Pedagoški inštitut pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, Pri vsebinskem delu bodo sodelovali tudi Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, Zavod SRS za šolstvo. Pedagoška akademija Ljubljana, Društvo defektologov Slovenije, Zveza slušno prizadetih Slovenije, Zveza društev invalidov Slovenije, Zveza društev za pomoč duševno prizadetim SR Slovenije, Društvo mišično obolelih Slovenije in Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Udeleženci posveta bodo obravnavali temeljna spoznanja teorije in dosežke v praksi, ki se navezujejo na vzgojo, izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Na posvetu želimo obravnavati družbene in strokovne vidike specialne pedagogike, pa tudi nekatera posebna sistemska in praktična vprašanja, povezana s preobrazbo vzgoje, izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja otrok, mladostnikov in odraslih z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
Vsebino posveta smo zasnovali v štirih vsebinskih sklopih: — Pedagoška teorija o vzgoji, izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju otrok, mladostnikov in odraslih z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (začetki v drugih znanostih, zdajšnja interdisciplinarnost.
vprašanja diagnoze, klasifikacije in selekcije, vprašanja zdajšnjega usmerjanja).
— Prikaz družbenih in strokovnih vidikov razvoja organizirane vzgoje, izobraževanja in usposabljanja (zasnove, ki so se doslej pojavljale in njihova po vezanost z družbo ter strokovna utemeljenost, današnja zasnova integracije, vprašanja neenotnega izrazja, razvoj organizacijskih oblik, zasnova predšolske vzgoje, osnovnega izobraževanja in usmerjenega izobraževanja otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, celodnevno, celostno usposabljanje).
— Problemi specialnih didaktik in metodik (.izhodišča in teoremi. .vplivi didaktičnih teorij, pobude in poti drugih znanosti, interdisciplinarnost specialnih didaktik in metodik, .vplivi psi-hodinamičnih teorij, komunikacijska teori ja„individualizacija in notranja diferenciacija, indivi-duafne oblike usposabljanja, današnji koncepti in dosežki).
— Možnosti, oblike in poti funkcionalne vzgoje, izobraževanja in usposabljanja (vloga družine, vloga humanitarnih organizacij in društev, vloga neformalnih skupin ob šoli in zunaj nje, vloga krajevnih skupnosti in organizacij).
Posvet je zasnovan interdisciplinarno, kar se vidi iz namena in vsebinskih sklopov. Referate za posvet so pripravili strokovnjaki iz različnih organizacij in društev, ki se ukvarjajo s problematiko vzgoje, izobraževanja in usposabljanja; i
Posvet bo na Bledu, 25. in 26. marca 1983.
Pedagoške in druge delavce, vabimo, da sodelujejo na posve-
tu.
Morebitne informacije o posvetu dobite na Pedagoškem inštitutu, Gerbičeva 62, telefon 261-275 ali 265-071.
Za pripravljalni odbor ANGELCA ŽEROVNIK
mnenju Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo bi zato kazalo enotneje urediti potek pripravniške dobe ter bolj natančno določiti pravice in obveznosti pripravnikov in vzgojno-izobraže-valnih organizacij.
Kandidati, ki so pohiteli s prijavo za strokovni izpit že po pol leta delovnih izkušenj, se pri nastopih niso preveč izkazali. Izpitne komisije odsvetujejo tako naglico, saj se mora pripravnik pred strokovnim izpitom prebiti skozi začetniške težave in nerodnosti.
S kulturo pisnega in ustnega izražanja, ki se na izpitih preverja ob nastopu in strokovni nalogi, imajo komisije zelo različne izkušnje. Kandidati s šol, ki imajo v predmetniku kulturo pisnega in ustnega izražanja, so med boljšimi. Ta skušnja spodbuja kadrovske šole, naj bi v prihodnje j)ovsod namenili posebno skrb jezikovnemu usposabljanju pedagoških delavcev.
Nekateri kandidati se premalo poglabljajo v temeljno zakonodajo, v zakone in pravilnike, ki urejajo delo v vzgoji in izobraževanju, pa tudi v zakon o delovnih razmerjih in "zakon o svobodni menjavi dela v vzgoji in izobra-
Zimski seminar za učitelje samoupravljanja s temelji marksizma
Od 24. do 28. januarja so imeli učitelji samoupravljanja s temelji marksizma dvodnevni seminar. Potekal je v treh skupinah. Ena skupina je imela seminar v Mariboru, dve pa sta ga imeli v Ljubljani. V vseh treh skupinah se je udeležilo seminarja okrog dve tretjini učiteljev, ki v šolskem letu. 1982/83 poučujejo predmet samoupravljanje s temelji marksizma v srednjih in družboslovje v skrajšanih programih usmerjenega izobraževanja. Seminarja sc ni moglo udeležiti toliko učiteljev kot ponavadi, ker so se nekatere skupščine občin odločile za štirinajstdnevne zimske počitnice. Tako so se nekateri učenci in učitelji že vračali v učilnice, ko so drugi šele odšli iz njih. Škodal
programu ekonomske stabilizacije sta govorila redni profesor na FSPN dr. Janez Škerjanec in dr. Rudi Koprivnik iz Gospodarske zbornice SR Slovenije. Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivo Fabinc je obravnaval mednarodne ekonomske in politične odnose, profesor na FSPN Boštjan Markič krizne družbene pojave in politični Sistem, redni profesor na FSPN dr. Peter Klinar pa mednarodne odnose._
težavah in izmenjavali izkušnje. Na šole bodo dobili pisno gradivo — napotke za pripravo na posvet.
Vsebina seminarja je bila bogatil in aktualna. Obravnava je bila problemska, znanstveno-teoretična in uporabna, visoki ravni v didaktično-metodičnem pogledu.
Učitelji so zavzeto sodelovali pri izvedbi seminarja, tako da so predavateljem vnaprej poslali pisna vprašanja, ki so jih ti upoštevali pri obravnavi tem. Na seminarju so razpravljali o mnenjih in stališčih do kriznih pojavov in nasprotij in njihovem premagovanju.	,
Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo bo pripravila dopolnilno izobraževanje za učitelje, ki si morajo po stališčih Strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo ih izobraževanje v zakonitem roku pridobiti ustrezno izobrazbo za poučevanje predmeta.
ževanju.
Glede vsakoletnega začetka in : konca strokovnih izpitov izpitne komisije predlagajo, naj bi se le-ti opravljali od L oktobra do KV maja, torej tedaj, ko je delo
Na seminarju so se zvrstile tele zanimive teme: o aktualnih ekonomskih problemih Slovenije in Jugoslavije, dograjevanju ekonomskega sistema, politiki in
Nekaj časa smo namenili tudi obravnavi problematike predmetnega področja. Učitelji so se seznanili s pripravami na posvet o uresničevanju vzgojno-izobra-ževalnih smotrov predmeta samoupravljanje s temelji marksizma, ki naj bi bil jeseni 1983. Na tem posvetu naj bi učitelji spregovorili o uspehih, problemih in
Pripravljen je predlog, da v prihodnje ne bi več sprejemali za poučevanje predmeta samoupravljanje s temelji marksizma učiteljev s toliko različnih študijskih smeri kot doslej. Glede na dosedanja stališča Strokovnegti sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje naj bi se omejili le na profile pod a in b, navedene v učnem načrtu pod točko 3. 4.
Organizatorja seminarja. Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo in Zavod SR Slovenije za šolstvo menita, da so bili smotri seminarja doseženi.
delo
šola
PODOBA OSNOVNE ŠOLE V MOJSTRANI
Vsestranski učitelji in učenci
!
Kar nekaj čas i je :e minilo, odkar smo obiskali osnovno šolo 16. decembra v Mojstrani, tako da so nekatere slike z obiska že nekoliko zbledele, ostalo pa je še zmeraj toliko odtenkov, da jih je vredno spraviti na papir. Ena teh slik je že sama šola in njena najožja okolica. Klasična šolska stavba, nič modernega, stari, trdni zidovi. Pred šolo in okoli nje pa množica lesenih kipov, delo mojstranskih osnovnošolcev. Draga slika: mladi ravnatelj osnovne šote v Mojstrani Emil Brezavšček, ki je hkrati učitelj telovadbe in se tema svojemu dela in stika z otroki noče in ne more odpovedati. In tretja slika: živahna in zgovorna učiteljica podaljšanega bivanja Božena Pečnik.
Pravzaprav so vse te slike bolj napoved, uvod k pogovoru o delu mojstranskih učiteljev in učencev, iz katerega se je izoblikovala celostna podoba osnovne šole Mojstrana: 200 učencev, 20 zaposlenih, od tega 12 učiteljev, dva oddelka podaljšanega bivanja. To so glavni podatki, ki govorijo o tem, da je osnovna šola v Mojstrani dokaj majhna, da so oddelki podaljšanega bivanja kombinirani; v prvem so učenci od 1. do 4. razreda, v drugem pa od 5. do 8. razreda. V sebi pa skrivajo tudi resnico, da mora na majhni šoli en učitelj poučevati po več predmetov, da lahko izpolni svojo delovno obveznost. To je po eni strani slabo, saj se učitelji težko temeljiteje poglobijo v snov vseh predmetov, po drugi strani pa so vsebine predmetov tesneje povezane. Med njimi ni prepada, saj učitelj, ki uči na primer biologijo in kemijo, povezuje snov enega predmeta s snovjo drugega. Imajo pa v Mojstrani učiteljico, ki poučuje kar pet predmetov: kemijo, biologijo, gospodinjstvo, gospodinjsko prakso in srbohrvaščino, poleg tega pa je tudi mentorica turističnega krožka in proizvod-no-tehnične dejavnosti na šoli.
Skoraj prav tako vsestranska mora biti Božena Pečnik, učiteljica podaljšanega bivanja in mentorica dramskega krožka. »Pa nisem«, pravi, kajti »težko je obvladati vse predmete — od matematike, fizike, kemije, zgodovine, tujih jezikov. Največ preglavic mi dela fizika in pri fizikalnih nalogah vedno iščem
pomoč učiteljice fizike. Zgodi se, da učenec v podaljšanjem bivanju ne zna rešiti kakšne naloge, jaz pa mu ne znam pomagati. Tedaj priskoči na pomoč predmetna učiteljica, tako da nihče ne dobi enice. Sicer pa je delo v podaljšanem bivanju zahtevno, saj so v oddelku učenci različnih razredov, ki imajo različno delo. Navaditi jih moram na tiho delo, vsakemu posebej je treba pomagati, saj so to povečini učenci, ki se težje učijo ali pa doma nimajo najboljših možnosti za učenje. Poleg tega niso vajeni rednega in samostojnega dela in potrebujejo nadzor.«
Božena Pečnik pa kar zažari, ko pripoveduje o dramskem krožku, ki ga vodi že sedem let. »Krožek obiskuje trideset učencev od 2. do 8. razreda in vsi so navdušeni — z mano vred. (Težko je reči, kdo je bolj zavzet — ona ali otroci, najbrž kar vsi enako.) Odločitev otrok je seveda prostovoljna in nikogar ne odklanjamo. Ko pripravljamo igrico, nastop ali proslavo, razdelim vJoge tako, da so jim otroci kos — pa čeprav spregovorijo le stavek ali dva.
Uspešni povsod
Tako smo torej ob obisku v Mojstrani prišli do krožkov, interesnih dejavnosti, ki jih je na šoli kar dvajset. Vsak učenec je v kakem krožku, nekateri sodelu-jeo celo v dveh, treh ali več krožkih.
»Ponavadi so zelo uspešni učenci vključeni v največ intere-
snih dejavnosti in so v njih tudi zelo uspešni« pravi ravnatelj Emil Brezavšček — in nadaljuje: »V zadnjem času skušamo bolj razviti zlasti proizvodno-teh-nične dejavnosti. Letos imamo dva nova krožka — lesarskega in kovinarskega, ustanovili pa bi radi tudi elektro-tehniški krožek. Žal pa tudi nam, tako kot mnogim drugim slovenskim osnovnim šolam, primanjkuje
prostora. S svojim denarjem smo preuredili hišnikovo stanovanje v tehnično delavnico, v kateri bodo vse tri omenjene dejavnosti. Imamo srečo, da smo navezali dobre stike in sodelovanje z delovnimi organizacijami, ki so pokazale veliko razumevanja in dobre volje in nam gmotno pomagale. Iz delovne organizacije LIP v Mojstrani prihaja k nam mentor (brezplačno), dobili pa
Video terminal Kopa 1000 omogoča komunikacije z računalnikom. Vključen je v Delta računalniški sistem (Foto: IM. Novšak)

Delovna miza z lepo zloženim orodjem, ki ga izdeluje Iskra (Foto: M. Novšak)
smo tudi material in nekaj orodja za našo delavnico. Dogovarjamo se tudi z Elimom, delovno organizacijo na Hrušici, ki bo prav tako posodila strokovnjaka in dala na voljo elektro material, da bodo učenci izdelovali makete električnih vlakcev in železnic.
Obe delovni organizaciji sta zainteresirani za sodelovannje z našo šolo, saj vidijo v tem koristi tudi zase. Povedano bolj določno: LIP Mojstrana na primer pričakuje, da se bo vsaj nekaj učencev, ki obiskujejo lesarski krožek, odločilo za poklic strojnega mizarja. Delno je gotovo res, da se delovne organizacije, ki jim primanjkuje kadrov, pogosteje povezujejo z osnovnimi šolami in si Liko skušajo zagotoviti prihodnje delavce, vsekakor pa je to dobra oblika poklicnega usmerjanja osnovnošolcev. Razumljivo je torej, da delovne organizacije na Jesenicah in v okolici, kjer potrebujejo veliko delavcev v kovinarski stroki, iščejo stik s svojimi prihodnjimi delavci.
In zato kar hitro najdemo strokovnjake, ki v svojem rednem delovnem času prihajajo na našo šolo in kot mentorji opravijo del svoje delovne obveznosti.«
Razvejena dejavnost
To pa seveda ni vse: učence osnovne šole v Mojstrani zanimajo tudi mnoge druge dejavnosti.	"	• '
Na šoli delujejo še čebelarski in fotografski krožek, kulturno-umetniški krožki, med katerimi naj omenimo poleg dramskega vsaj še likovnega in literarnega, in pevski zbor. Med športnimi dejavnostmi, ki jih je veliko, je Emil Brezavšček posebej pohvalil košarkarje, ki so bili kar trikrat zapored občinski prvaki, in planince, ki organizirajo po dvanajst enodnevnih izletov v šolskem letu in seveda smučarje.
Svetloba črnega zlata
Mladi se spet odločajo za rudarski poklic
»Zemlja odkriva v svojih nedrjih še ogromna bogastva. Vabimo te, da se nam pridružiš in skupaj z nami, radarji in geologi, gospodariš s tem bogastvom. Tvoj kos krnita ne bo pridobljen z. lahkoto, toda velik bo in prisluzen s častnim in spoštovanim delom.«
Tako je zapisano v knjižici o poklicih v rudarstvu in geologiji, namenjeni učencem pred izbiro poklica. Koliko mladih se odloča za rudarske poklice in kako jih pridobivajo za delo pod zemljo, med črnimi premogovnimi skladi, v časih, ko vsi iščemo la-godnejše delo in čim bolj udobne delovne razmere? Katere so svetle strani, s katerimi lahko privabljajo mlade v te poklice, saj se ni mogoče zamišljati poklicne odločitve brez svetle prihodnosti.
Odgovor na ta vprašanja sem iskal pri delavcih kadrovsko izobraževalne službe Rudarsko-energetskega kombinata v Titovem Velenju. Osrednji strokovni team te službe sestavljajo: Martin Štrajner, Aca Poles, Martin Pustatičnik in Franc Nežmah.
Bili so časi, ko je (rilo delo rudarjev slabo cenjeno in ko je kljub nenehnemu posodabljanju dela v rudniku pritok mladih iz naše republike v rudarsko šolo domala usahnil. Kandidate so morali iskati zunaj naše ožje domovine. Narodnostni sestav Titovega Velenja se je tako spreminjal. V zadnjem času pa se je pritok mladih iz drugih republik začel manjšati, pa tudi neredki izšolani rudarji se vračajo v svojo republiko, kjer zaslužek ni slabši.,
V teh okoliščinah je moral rudnik lignita Titovo Velenje za-
četi iskati nove možnosti za pridobivanje naraščaja. Za rudnik lignita in celoten rudarsko-ener-getski kombinat, s tem pa tudi za slovensko gospodarstvo je v času energetske krize zagotovitev potrebnega števila rudarjev življenjskega pomena. Dovolj je, da pomislimo, da dobivamo iz šoš-tanjske termoelektrarne domala polovico električne energije. Rudarji morajo izkopati vsak dan ogromne količine lignita: z dnevnim izkopom bi lahko, kot pravijo, natovorili vlak, ki bi bil dolg od Titovega Velenja do Polzele. Letna količina premoga, iztrganega zemlji, znaša pet milijonov ton.
TEHNOLOGIJA SE JE SPREMENILA
Tako visoko produktivnost rudnika omogoča drugačna tehnologija kot nekoč. Rudarja s krampom je večinoma zamenjal mehaniziran odkop. Na posameznih čelih delajo 10 do 15 članske rudarske skupine, ki upravljajo z najsodobnejšimi iz-kopnimi napravami, vrednimi po 20 do 30 milijard starih dinarjev.
Sedemdeset odstotkov dela v rudniku je zdaj že tako mehaniziranega — čez pet let ga bo 80 do, 85 odstotkov. Če je med mladino poudarjena želja, da bi si v rudarski šoli pridobila izobrazbo
rudarskega tehnika oziroma pete zahtevnostne stopnje, to ni nič narobe, pravijo. Tako dragocene in zahtevne naprave lahko zaupamo le sposobnim in strokovno dovolj izobraženim delavcem.
Res pa je, da zahteva rudarjevo delo telesno moč in utrje-nost. Tu ni enakopravnosti med spoloma: ženevska konvencija, ki jo je podpisala tudi Jugoslavija, prepoveduje ženskahi delo pod zemljo.
KAJ PRIVABLJA MLADE V REDARSKI POKLIC
V lanskem šolskem letu je prišlo do preloma pri pridobiva-nju mladih iz naše republike za rudarske poklice. Zgodilo se je.
da je bilo že več kandidatov iz naše republike kot od drugod. Od takrat so v Titovem Velenju prepričani, da je mogoče dobiti potreben rudarski naraščaj iz naših krajev — naraščaj, ki bo pognal korenine v Titovem.Velenju in tam tudi ostal.
Na drugačno vrednotenje rudarskega poklica vpliva že boljše vrednotenje rudarstva pri nas, ki ga je prinesla energetska kriza. Zaposlitev v rudniku obeta mla-
dim dosti dober kos kruha: delavec začne v jami z 20 tisoč dinarji mesečnega dohodka, kvalificiran rudar pa zasluži (z nekaj dodatnega dela) tudi po 30 tisoč dinarjev.
Nevarnosti, ki so spremljale nekoč delo v rudniku, so z novimi pripomočki in ostrimi varnostnimi ukrepi bistveno zmanjšane.
Med svetle strani v delu rudarjev je treba prišteti tudi njihovo poklicno samozavest in ponos ter njihovo medsebojno.solidarnost in tovarištvo (lepo bi bilo, ,če bi bilo teh lastnosti toliko tudi med
prosvetnimi delavci, je rekel eden izmed mojih sogovornikov). Trdo delo pod zemljo, kjer je vsak odvisen od vsakega, je razvilo to njihovo medsebojno povezanost. V medsebojnih stikih tudi ne manjka vedrine in tistega možatega humorja, ki jim ga tudi v jami ne zmanjka.
Mladim, ki se prijavijo v šolo, nudijo med izobraževanjem zelo ugodne možnosti (štipendije, bivanje v domu učencev in drugo). Mladi, pa tudi njihovi starši vedo, da se jim obeta dober kos kruha, pa tudi do stanovanja bodo nekoč laže prišli, kot v drugih poklicih. Rudarji, ki so nekoč pravili, da svojega »poba« že ne dajo v jamo, mislijo danes drugače. Sicer pa se mladim Titovo Velenje priljubi. Res je, da če prideš ob katerem koli letnem času v Titovo Velenje in zaviješ morda še v njegovo okolico, moraš priznati, da je to lepa dežela, polna svetlobe in zelenja, izoblikovana z griči in gorami v ozadnju kot mogočen amfiteater.
ŠOLA IN UČITELJI POMAGAJO
V letošnjem šolskem letu so za pridobivanje učencev obiskali več kot sto šol. Z besedo, filmom in drugim gradivom so seznanili z delom v rudarstvu več kot 7 tisoč učencev osnovnih šol. Navezali so stike z vodstvi šol, svetovalnimi delavci in mentorji poklicnega usmerjanja, z njihovo pomočjo tudi s starši, neposredno pa tudi z zavodi za zaposlovanje.
Da bi poglobili medsebojno sodelovanje, so v decembru povabili delavce šol na prvo srečanje v Titovo Velenje, jim razkazali šolo in dom učencev, mesto in njegove znamenitosti. Rudar-
■Dk
Kdo drug pa bi smučal, če mojstranski osnovnošolci?! St raj vsi, brez izjeme so dobri sin1 čarji, saj imajo že tri leta zapot£ s zimsko šolo v naravi kar na n*;0 bližjem griču, pa tudi telesi10< vzgojo imajo zdaj, pozimi, * snegu. V preteklem šolskem 1Č so mojstranski osemletkal opravili precej čistilnih akcij*5s krajevno skupnost Mojstra^

iL
Urejali so makadamske ceste,č stili smučarske terene, urejalič lenice, drsališče in smučišča; za1 imajo popust na vlečnicah in P vstopnicah za drsališče. Vse 1 kaže, kako dobro osnovna šola Mojstrani sodeluje tudi s kr! jevno skupnostjo. Zato je ta njihov turistični krožek, ki pra1 zaprav vodi in organizira vse tu vrstne akcije, tako uspešen, n*1! juspešnejši tovrstni krožek i"' Gorenjskem v preteklem šol a skem letu. Člani turističnef krožka pa ne sodelujejo samo p* očiščevalnih akcijah, temveč tu navdušeno zbirajo gradivo o ž, nimivostih kraja, njegovih etni(' nih značilnostih.
Res je, da sem se z EmilO' Brezavščkom in Boženo Pečni*
pogovarjala predvsem o zunaj šolskih dejavnostih. In venda^ če velja za dobro šolo tista, v ka teri se učenci tudi dobro počul' jo, potem je osnovna šola v Moj strani z vsemi interesnimi deja' nostmi — dobra šola.
JASNA TEPINA

ia
e«
te
ki
an
Pr;
?a

ski strokovnjaki so jih širše se* nanili z delom v rudniku in njr govimi perspektivami. Srečanj je utrdilostike, ki obetajo mnoi tudi za prihodnje.
Franca Nežmaha, ki je vzpc stavljal te stike s šolami, učite* in učenci, smo povprašali, kak je začel orati to ledino.
»V začetku sem se neposredi* pogovarjal z vodstvi šol in si tak organiziral dan in čas za predv'3 janje filma in razgovor z učene Kasneje sem se povezal z zavo< za zaposlovanje in so mi ti pi* pravili obiske za svoj šolski ok« liš. Zavod za zaposlovanje Murski Soboti je pripravil posv£ tovanje mentorjev poklicne?1 usmerjanja in tam smo se še d' pogovorili o medsebojnem so<J£i lovanju in obiskih na šolah. Na|! način se povezujem zdaj tudi; drugimi zavodi za zaposloval nje.«
Učitelji in učenci ga lepo spr£ jemajo. Kažejo polno mero d zumevanja in zanimanje za d] darske poklice. Učenci sopovsfl1 z zanimanjem gledali film in ptf slušali predavanje.
Iz želja za prihodnje? Da osnovne šole ne le v ožji in ših okolici, ne le na Koroškem in* severovzhodni Sloveniji, niarv«1 tudi drugod pri usmerjanju ml;1' dih mislili tudi na poklice v ru' darstvu, jih seznanjali s potr^ bami, možnostmi in delovniu11 razmerami, jim odpirali tudi|!’ tem področju možnost lepe p*1 hodnosti, saj ima tudi črno zlu11' svoje svetle strani.
Pako bo do vseh učencev nu-osnovnih šol prišlo toplo vabm rudarjev iz Titovega Velenja- j
Na to povabilo se je do setlul' so mi telefonirali iz Titovega V lenja, odzvalo letos že več k1'1 200 učencev!
kanje skupne poti za boljšo predšolsko [šolsko vzgojo_________________________________________________________________________________
<	^jošnja mednarodna razstava Učila 83-že sedma tovrstna jugoslo-
it Ju/ tradicionalna prireditev — ki jo je pripravilo ljubljansko Golt ursko razstavišče, je za nami. Lahko rečemo, da je bila razstava ff	nadaljevanje dosedanjih prizadevanj v celoti predstaviti vzgoj-
3 0°raževalno področje, spoznati dosežke moderne tehnologije za
Sabljanje vzgojno-izobraževalne prakse in hkrati obveščati in
<	.jubljati prosvetne delavce.
3 ° odprtju razstave je pozdravit goste glavni direktor Gospodarit sa razstavišča Florijan Regovec, razstavi na pot pa je spregovorila 1	,,,a? Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter tele-
kulturo Majda Poljanšek, ki je med drugim dejala: »Tako kot na dosedanjih razstavah, smo tudi na tej hvaležni Zavodu SRS za šol-i 'er drugim organizatorjem in izdelovalcem šolske opreme in učil, t .Upaj s pedagogi in znanstveniki iščejo poti, kako bi izoblikovali še /kakovostno vzgojo in šolo, kako bi pomagali vzgojitelju in učitelju p UsrUerjanju mladih, da sami odkrivajo bistvo pri iskanju resnice, e 'okove v znanosti, naravi in družbi. Vrsta spodbud iz razstavnih jorov se bo preselila v vrtec in šolo, tja, kjer so naši otroci, njihovi elH in vzgojitelji.«
■^tošnji tematski del razstave v celoti namenjen predšol-|,Vzgoji, bil je nekakšno nada-•° anje prejšnje, 6. razstave, ki -! tematskem delu predstavila P "to področje usmerjenega i" "aževanja preden smo ga zJtili v prakso. Tematski del iPjtave je tudi letos z izrednim '"hom postavil eden izmed 't največjih proizvajalcev in iftavljavcev Slovenijales, nastavil je čudovito opremo in aj '"ne pripomočke za vzgojo in ats,vo predšolskih otrok po ybardih in normativih, ki jih iti ani določila Skupnost otro-oj & varstva SR Slovenije. aj povemo, da je na okrog " kvadratnih metrih razstav-52 razstavljavcev, med " dva iz tujine in deset iz dru-jugoslovanskih republik. Sledno in estetsko dovršeno 'tovo si je ogledalo 15000 kovalcev, ki so lahko ob raz-j spremljali številna posveto-|a, problemske »okrogle i ’ seminarje in predstavitve 'er demonstracije. Zvrstili so »okrogla miza« Vzgojna Istva v vzgojno-varstvenih J,iizaeijah s sodelovanjem Ovajalcev, ki jo je pripravil 'nd SRS za šolstvo skupno z YStari Vodmat, predstavitev Etičnega kompleta, ki ga je davila Dopisna delavska uni-to Univerzum, posvet Naloge Akcijskih in drugih služb pri ' ^'ziranju vzgoje in varstva ,j diskih otrok, ki sta ga pri-j( v,la Republiški komite za ,, 0J° in izobraževanje ter tele-,1 "ulturo in Republiški komite Nravstveno in socialno var-,0 5 Posvet Priprava učbenika in ,j 8°ya vloga v srednjem izobra-l >, ki sta ga pripravila Stro-N svet SRS za vzgojo in izo-ijNvanje in Zavod SRS za šol-|,i k Posvet Oblike vzgoje in var-,,1 Predšolskih otrok v krajevni ^.jPhosti, ki sta ga pripravila Pdost otroškega varstva Slo-(j 'J6 >n Višja šola za socialne oaVce, »okrogla miza« Tekstil "'trebe vzgoje-varstvenih or-iacij Slovenije, ki sta ga pri-j;lV||a Skupnost VVO Slovenije £ . gospodarsko razstavišče ; pijana in Strokovno posveto-f I* s predstavitvijo domačih dovalcev glasbil in učil Melo-Mengša in Line iz Apač. °leg domiselnih in živopisnih krčnih igrač in lične opreme ;i ;vkgojno-varstvene organiza-n ’StI,o si na razstavnem pro-lahko ogledali še praktične i komplete, učbenike in učila Sa področja vzgoje in izobra-5nja ža osnovno in srednjo
"čila za prometno vzgojo,
^°vizuelna sredstva, opremo ci Pripomočke za šolsko tele-ii-1, 8°jo, za šport in rekreacijo, j . ronska učila, računalnike, l2ijsko in radijsko tehniko n' Jrtrebe vzgoje-izobraževalne ,j KSe, šolsko pohištvo in drugo. vo so obogatile še številne ^'avitve didaktičnih kom-08v, učil in glasbil, predavanja, ^teiut s filmi, programi in |o | .'čen pouk s področja raču-jelstva. Ogledali smo si lahko iU 2 zbirko za elektroniko in •Tst električnega orodja. V j! '0ru za družinsko varstvo pa II "jčki vsak popoldan sprem-l k-icibanove urice, ki jih je Ptavil Pionirski dom skupno z
vzgojiteljicami in Mestno zvezo-prijateljev mladine Slovenije.
Lahko rečemo, da je bila letošnja razstava manifestacija zglednega sodelovanja organizatorjev, proizvajalcev, pedagogov in znanstvenikov v skupnem prizadevanju, da bi kljub gospodarskim težavam zagotovili nadaljnji razvoj celotnega vzgojno-izobraževalnega področja glede na možnosti in na temelju svojih znanstvenih in ustvarjalnih dosežkov.
Igrača naj bo široko uporabna, estetska, trajna in poceni
»Okrogla miza Vzgojna sredstva v vzgojno-varstvenih organizacijah, ki jo je pripravil Zavod SRS za šolstvo v sodelovanju z Vzgojno-varstveno organizacijo Stari Vodmat, je združila v ustvarjalnem dialogu strokovnjake, vzgojno-varstvene delavce in proizvajalce. Živahna razprava je iskala najustreznejše odgovore na nekatera temeljna vprašanja o izdelavi didaktičnih igrač: kako izdelovati igračo serijsko ob upoštevanju tržnih in tehnoloških zakonitosti, kako zagotoviti večplastno vlogo igrače pri njeni individualni in skupinski uporabi in kako obravnavati igračo kot potrebo predšolskega in šolskega otroka. In ne nazadnje; kako upoštevati njenTazvojni vidik in kako zagotoviti igrači sorazmerno dostopno ceno. Razprava je osvetlila zdajšnji položaj igrače kot vzgojnega sredstva v vrtcih, poudarila je probleme in težave vzgojiteljev in izdelovalcev, slišali smo številne predloge znanstvenih delavcev, vzgojiteljev, izdelovalcev in kupcev.
Če na kratko povzamemo najpomembnejše misli iz razprave za »okroglo mizo«, dobimo tole podobo; Standardi in normativi, ki jih je pripravila Skupnost otroškega varstva Slovenije bodo koristili vzgojno-varstvenim organizacijam pri bolj kakovostni in smotrnejši izbiri vzgojnih sredstev, ki jih je treba zagotoviti (ali dopolniti), da bi lahko začele izvajati vzgojni program. Le-ta jasno opredeljuje smotre, vsebino in naloge predšolske vzgoje. Vzgojni program namenja ustrezno pozornost igri, ki je hkrati metoda in oblika dela pri predšolski vzgoji. Njena temeljna usmeritev pa je: Vsem predšolskim otrokom moramo zagotoviti vsaj približno enake možnosti pri vseh oblikah vzgoje in varstva.
V razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da se moramo zdaj^ko ni in še dolgo ne bo uvoza tudi pri izdelovanju igrač opreti le na svoje zmogljivosti, znanstvene ali inovacijske dosežke pa koristno izrabiti. Dozdajšnje izdelovanje igrač, so menili v razprar -vi, je bilo pomanjkljivo, pogosto celo neustrezno povečini zaradi neusklajenosti in nepovezanosti med iždelovalci. Igrače niso bile zmeraj kakovostne, ovojnina pa je bila velikokrat le nepotrebna' in neuporabna navlaka. Še bi lahko naštevali.
Razpravljavci so predlagali, naj bi se v sodelovanju z avtorji in proizvajalci, oblikoval svet tudi za vzgojna sredstva, ki bi
spremljal nastajanje igrače vse od prototipa pa do njene uporabe v praksi. Takšen strokovni team naj bi nastal po zglednem teamu pri Skupnosti otroškega varstva, ki je potrdil svojo pomembno vlogo pri opremljanju slovenskih vrtcev, pa tudi na zdajšnji razstavi. Razprava je nekajkrat poudarila, kako pomembno je sodelovanje strokovnih sodelavcev: psihologov, pedagogov, zdravnikov, pa tudi gospodarstvenikov pri nastajanju igrače in njenem razvijanju. Tako sodelovanje lahko zagotovi tudi v zdajšnjih omejenih denarnih možnostih primemo izbiro in količino vzgojnih sredstev. Znanstveni delavci so menili, da bi bilo treba pripraviti enoten sistem ocenjevanja in označevanja igrač po merilih, ki so zapisana v pravilniku in hkrati natančno razčleniti, kakšne igrače potrebujejo v vrtcih in šolah na Slovenskem.
Dobra igrača naj bo vsestransko uporabna, primerna za vse starosti, estetska na pogled, trajna in poceni, so poudarjali sogovorniki. Opozorili so tudi na dvojni vzgojni smoter, ki naj bi ga imela igrača, namenjena razvojno motenim otrokom:	v
otroku naj bi zbudila predvsem zanimanje in potrebo po igri in oblikovala odnos do igrače, ki je pri teh otrocih še nezaznaven.
Zvedeli smo, da so proizvajalci pri Gospodarski zbornici Jugoslavije predlagali, naj bi bile igrače, ocenjene kot vzgojno sredstvo, oproščene prometnega davka v višini 33 %; tako bi bili izdelki cenejši, izdelovalcem pa bi kljub temu ostal dobiček. O tem predlogu razpravlja zdaj zvezni izvršni svet.
Izdelovalci igrač so.predlagali, da bi se ustanovile komisije za posamezna področja, ki bi oblikovale program za izdelovanje didaktičnih igrač za nekaj let vnaprej. V razpravi smo slišali koristen predlog ravnatelja Osnovne šole Križevci, da bi lahko pomagali izdelovati igrače tudi osnovnošolci, če bi dobili ustrezne načrte. Koristno bi izrabili odpadni material in v svoje zadovoljstvo izdelovali igrače, ki bi bile zelo poceni.
Zvrstilo se je veliko predlogov: V trgovinah bi morali imeti strokovne svetovalce, ki bi usmerjali in svetovali kupcem ob nakupu igrač, izdelovalci bi lahko izdelovali tudi polizdelke — igrače, ki bi jih otroci dokončali sami. Prav bi bilo razpisati inovacije za vzgojiteljice na republiški ravni, skupina strokovnjakov pa naj bi te inovacije ovrednotila, jih uveljavila v praksi in spremljala njihove učinke.
Upajmo, da se bodo dobri predlogi in sveže zamisli, izrečene v razpravi, uresničile v bližnji prihodnosti tudi — v naši praksi.
Vzgojni pripomočki, namenjeni vrtcem
Dopisna delavska univerza Univerzum je ob razstavi pripravila bogat program za vzgojno-varstvene organizacije, v katerem so priznani pedagoški strokovnjaki predstavili vzgojne pripomočke, namenjene vrtcem.
V želji, da bi pomagali vzgojiteljem in učiteljem, so pripravili različne strokovne teme-didak-tična besedila, ki so povezana z diapozitivi različnih zbirk. Ob teh opornih besedilih in slikah naj bi vzgojitelj sproščeno pripovedoval in hkrati spodbudil starše k sodelovanju pri govorilnih urah ali na roditeljskih sestankih. Besedila, dopolnjena s prijetnimi diapozitivi, zasledujejo dvoje načel; kronološko spremljanje otroka na različnih razvojnih stopnjah, in obravnavanje posebne, pereče problematike, ki zadeva vzgojo otroka. V programu smo spremljali serijo Družina, ki je zajela razvoj in primerjavo družine od njene klasične, patriarhalne oblike pa do današnje sodobne, navzven
odprte družine. V njej so (ali naj bi bile) vloge staršev enakovredne, močnejši družbeni vplivi, spremenjena je tudi njena socialna sestava. In vendar ostaja družina zmeraj prvenstvena" in nenadomestljiva celica, kjer najde otrok potrebno toplino in čustveno zavetje, ki je temeljna spodbuda za njegov čustveni in intelektualni razvoj. Didaktični komplet ima tri poglavja, ki obravnavajo različne teme o vzgoji otroka.
Zvedeli smo vse o didaktični igrači Čarobne karte, ki jo lahko poimenujemo didaktična slikanica. Igračo sestavlja 60 kartic s slikami. Čarobne karte so dida-katična igrača velike vrednosti, ker je uporabna v več namenov in ni ozko omejena na določeno starostno stopnjo. Za kaj gre? Na karticah so naslikane različne preproste figure, kot na primer: č!6vek, ptič, žoga itn. pa tudi različne dejavnosti: plaval, skočil, tekal... in različna čustvena stanja: vesel, srečen, žalosten, jezen itn.
Otrok ima na voljo še štiri prazne kartice, ki jih po potrebi lahko dodaja in nanje nariše želeno sliko. Na hrbtni strani jo lahko dopolni z besedilom tako, kot so dopolnjene naslikane kartice.
S pomočjo kartic otrok smiselno sestavlja in pripoveduje zgodbo: povezuje logična zaporedja v stavčno zgradbo. Tako nastajajo različne zanimive zgodbe,, ob katerih lahko otrok hkrati izrazi tudi svoja čustva. K igri so priložena nekatera pravila, ki pa jih otroci lahko nenehno dopolnjujejo. Kartice so tudi čudovito pomagalo za otroke z govornimi težavami, ker pripomorejo k odpravljanju te napake — db njih otroci spregovorijo.
Poslušali smo še Cicibanove urice, didaktični komplet za predšolsko vzgojo z desetimi diapozitivi, ki prikazujejo Lepo zimo in Veselo zimo. Ob diapozitivih poslušamo kasete z zimskimi zgodbami in z instrumentalno ali vokalno glasbo; k diapozitivom so dodana metodična navodila in plesne zaposlitve.
Seznanili so nas še z didaktičnim kompletom Zvoki-poki in novo serijo diapozitivov za predšolsko vzgojo v bolnišnici.
Naj povemo, da vse te didaktične pripomočke lahko naročite pri Dopisni delavski univerzi UNIVERZUM v Ljubljani.
Več sodelovanja in preventive
Tako bi lahko na kratko pov-x zeli usmeritve za prihodnje delo vseh strokovnih in drugih strokovnih služb pri organiziranju vzgoje in varstva predšolskih otrok, ki jih je dal posvet na to temo. Posvet sta pripravila Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo ter Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo. Dobro pripravljeni posvet — poslušali smo osem strokovnih referatov iz vseh področij, kjer delujejo nadzorne in druge strokovne službe — je dosegel svoj namen: osvetlil je probleme iz vsakdanjega življenja, poskušal je poenotiti stališča, razčistiti številne dileme, spremeniti nekatere dokumente, ki ovirajo delovanje na področju vzgojno-varstvene dejavnosti. Referati so nas seznanili s celostno podobo nalog in prizadevanj pa tudi težav, ki spremljajo različna področja dejavnosti:	pedagoško
svetovalne službe, pri načrtovanju in izvajanju vzgojne dejavnosti, ob načrtovanju prehrane, pri samoupravni ureditvi in nadzoru. Slišali smo o praktičnih izkušnjah pri izvajanju higienskih predpisov in o nevarnosti prenašanja obolenj na otroke z živili živalskega izvora, zvedeli smo vse najpomembnejše tudi o arhitektonskem oblikovanju vzgojno-varstvene zgradbe in kuhinjskih prostorov.
Naj na kratko povzamemo le nekatere izmed najbolj po-
membnih razi...o.Ju.ij .■> posveta: Področje predšolske vzgoje in varstva postaja skupna odgovornost vseh dejavnikov. Najpomembnejše prvine:	družbena
usmerjenost, strokovnost in organiziranost pri delu. Vzgojno-varstveno dejavnost je treba krepiti in povezati z vsemi dejavniki v krajevni skupnosti, naj bo prožna in vpeta v zdajšnji gospodarski trenutek. Strniti je treba prizadevanja, da bo imelo predšolsko vzgojo čimveč otrok v krajevni skupnosti (doslej do 40%). Zaradi skromnih možnosti za nove gradnje je treba čim bolje izrabiti lastne sposobnosti in upoštevati možnosti. Podpreti je treba akcijo za širjenje varstva: odpirati dislocirane enote in poiskati prostor tudi v stanovanjih v blokih in soseskah. Vse probleme bo treba reševati prožno in ponekod bo treba »spregledati« tudi kakšen normativ, nikdar pa ne smemo zanemariti zahteve po minimalnih higienskih pogojih. Ustrezno skrb in pomoč bo treba nameniti varuhinjam, ki niso v delovnem razmerju v vzgojno-varstveni organizaciji. Opozoriti velja, da je zdaj ko si prizadevamo za večjo delovno storilnost z uvajanjem novega delovnega časa, usklajena predšolska vzgoja še posebno pomembna. Ob tem ne smemo pozabiti, da je zaželena in potrebna udeležba staršev pri interesnih in drugih dejavnostih vzgoje in varstva. In ne nazadnje; povezanost in usklajenost vseh nadzornih in drugih služb s samoupravnimi organi z vsemi dejavniki v krajevni skupnosti, ki skrbijo za predšolske otroke.
V razpravi smo slišali veliko koristnih predlogov o tem, kako naj bi izboljšali dozdajšnjo prakso. Naj naštejemo le nekatere: vzgojno-varstvene organizacije bi morale biti oproščene 2()-od-stotnega prispevka za pospeševanje kmetijstva, ki ga morajo odšteti, ko nabavljajo kmetijske pridelke. Tako bi se lažje izboljšala prehrana predšolskih otrok, ki je doslej večkrat energetsko in biološko pomanjkljiva. Veliko je bilo povedanega, kaj vse bi morali storiti, za zdravo rast, za preprečevanje obolenj in okužb predšolskih otrok, ki so v tem obdobju najbolj občutljivi. Poudarjen je bil pomen čiščenja in dezinfekcije kritičnih mest v vzgojno-varstveni organizacij, osebno higiene zaposlenih in otrok. Zvedeli smo, kako pomembna je jutranja »triaža« — ugotavljanje zdravstvenega stanja otrok že pri jutranjem sprejemu v vrtec. Zvedeli smo za rezultate rednih sanitarnih in higienskih pregledov zgradb in kuhinjskih prostorov, ki so večinoma zadovoljivi. Razpravljavci so se strinjali, naj bi se sproti valorizirale cene za prehrano v vrtcih zaradi nenehnega naraščanja cen. Slišali smo predloge strokovnjakov za spremembo nekaterih predpisov, ki zadevajo zdravstveni nadzor, češ da jih je življenje preraslo. Nekajkrat se je v razpravi ponovilo mnenje, d;i je treba na področju sanitarnega nadzora bolj poudariti svetovanje in preventivo.
Nove oblike vzgojno-varstvenega dela
Posvet Oblike vzgoje in varstva predšolskih otork v krajevni skupnosti, ki sta ga pripravili Skupnost otroškega varstva Slovenije in Višja šola za socialne delavce v Ljubljani, je združil predstavnike skupnosti, družbe-no-političnih organizacij, društev in drugih, ki skrbijo za vzgojo in varstvo predšolskih otrok. Posvet je izzvenel' kot nekakšno primerjava izkušenj stroke in prakse ter hkrati kot iskanje skupne poti skozi težave in omejitve, ki jih prinašajo zdajšnje gospodarske razmere. Razpravljavci so razmišljali o novih oblikah vzgoje in varstva zunaj
učila 83
vzgojno-varstvene organizacije, ki jih narekuje življenje. Seznanili so nas s prizadevanji Zveze prijateljev mladine Slovenije, vzgojno-varstvenih organizacij, Višje šole za socialne delavce, Rdečega križa Slovenije in drugih za bolj usklajeno in razširjeno vzgojno-varstveno dejavnost, ki naj bi jo imelo čimveč predšolskih otrok. V razpravi so poskušali odgovoriti na nekatera temeljna vprašanja: kako zagotoviti čim cenejši in smotrnejši nakup ali preureditev hišnih stanovanj za nove oblike družbenega varstva in ob tem upoštevati izkušnje nekaterih občin (Ljub-Ijana-Siška, Ljubljana Vič-Rud-nik, Ljubljana Moste-Polje), ki so na tem področju dosegle že lepe uspehe. Razmišljali so o novi obliki organiziranega »neorganiziranega« Varstva otrok s prostovoljnim delom študentov, ki se ukvarjajo in igrajo z otroki na dvorišču blizu bloka (zgled so študente Višje šole za socialne delavce, ki se na Bratov-ževi- ploščadi redno trikrat na teden igrajo z otroki vseh starosti).
Govorili so tudi o novi obliki varstva predšolskih otrok, o varstvenih družinah, ki se v praksi čedalje bolj uveljavljajo.
»Narediti moramo vse, kar zmoremo za predšolske otroke, ob upoštevanju gmotnih možnosti, ki so nam na voljo. Vsem predšolskim otrokom lahko pred vstopom v šolo zagotovimo že zdaj 120 ur vzgojnega programa na leto.
To število ur se bo sčasoma lahko povečevalo glede na zmogljivosti. Za otroke od treh do petih let bomo poskrbeli različne vzgojne dejavnosti, nekaj takih že obstaja: Cicibanove urice, potujoči vrtec itn. za nekatere izmed otrok do treh let bo preskrbljeno družinsko varstvo, nekateri pa so preskrbljeni doma,« je bilo rečeno v razpravi. Menili so, da je treba nameniti ustrezno pozornost nenehnemu strokovnemu usposabljanju varuhinj in veliko več pomagati materam z dojenčki, ki osamljeno živijo v stolpnicah in pogp.s.tp zapadajo v bolezenske depresije. Razpravljavci so predlagali, naj bi za dnevno varstvo pomagale tudi organizacije združenega dela, še posebno zdaj, ko je spremenjen delovni čas obeh za-poslednih staršev. Za to varstvo pa bi lahko skrbele tudi Zveza prijateljev mladine, taborniška in planinska organizacija.
Tudi organizacija Rdečega križa Slovenije si prizadeva in išče zmeraj nove oblike svoje humanitarne dejavnosti. Med eno izmed takih oblik spada tudi usposabljanje laičnih negovalk
—	doslej so jih usposobili 15.000! Negovalke bi lahko tudi veliko pomagale pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok.
Kot ena
izmed posebnih, občasnih oblik vzgoje in varstva pa se je že uveljavila in priljubila nova oblika
—	brigadirski vrtec Rdečega križa. Ta vrtec se oblikuje na terenu, kjer delajo mladinske delovne brigade, vodijo pa ga učenci in študentje pedagoških šol.
Mednarodna razstava Učila 83 je končana. Znova se je pokazalo, kako si naša družba prizadeva, na temelju sodobne znanosti o človeku, naravi in družbi poiskati odgovore, kako v naših gospodarskih razmerah sistematično razvijati ustvarjalnost za delo, osebno življenje in za 'samoupravljanje. Posveti, »okrogle mize«, predavanja in pogovori pa so prinesti veliko novih, svetih zamisli in predlogov za boljšo, skupno pot pri razvijanju in bogatenju vzgojno-izobraževal nega področja in ne nazadaje-predšolske vzgoje in varstva najmlajših. TEA DOM US KO

Iz prakse za
prakso
Nekdaj nepriljubijeni predmeti — prikupnejši
Presekove značke za popularizacijo matematike, fizike in astronomije med osnovnošolsko in srednješolsko mladino
Matematika je veljala v osnovni in srednji šoli za najbolj neprijeten predmet. V vseh dvanajstih letih šolanja je bila najtežji predmet; kasneje se ji je pridružila še fizika. Po izročilu je bil predsodek pred kraljico znanosti vsako leto tako velik, da se ni dalo storiti nič koristnega za zboljšanje odnosov med učenci in profesorji, oziroma predmetom.
Že ob ustanovitvi slovenskega društva matematikov, fizikov in astronomov leta 1949 so si njeni člani zadali nalogo popularizirati matematiko, fizika in astronomijo med šolsko mladino. Po šolah so organizirali krožke za ljubitelje- teh dveh predmetov. Deset let kasneje je izšla v ta namen prva knjižica v.Knjižnici Sigma prof. dr. Ivana. Vidava Rešeni in nerešeni problemi matematike, ki je bila v kasnejših letih še dvakrat ponatisnjena. Učitelji 's fakultete so obiskovali srednje šole po Sloveniji z zanimivimi predavanji; šola"rji pa so le poslušali, morda,so si tudi zapisovali, vpraša ti za oceno pa niso bili.
V drugem desetletju obstoja slove .skega društva matematikov, fizikov in astronomov pa so bila v Sloveniji tudi že prva tekmovanja iz matematike. Uspehi na teh merjenjih moči so dijake kvečjemu spodbujali k tršemu delu. Dijakom srednjih šol so se kasneje pridružili tudi učenci osnovnih šol, matematikom so sledili še fiziki. Mladi se radi udeležujejo raznih prireditev, tildi tekmovan j se je udeležilo v srednji šoli: vsako leto Več sto, v osnovni' šoli pa včč tisoč tekmovalcev. V zadnjih letih skušajo organizirati podobna tekmovanja tudi iz astronomije.
Ljubiteljev matematike, fizike in astronomije je vsako leto več. Vpis na višje in visoke šole se je povečal, čeprav je diplomantov na obeh šolah še vedno premalo, predvsem tistih, ki odidejo po končanem študiju v prosvetni poklic.
Ob stoti obletnici rojstva največjega slovenskega matematika in prvega rektorja slovenske univerze v Ljubljani prof. dr. Josipa Plemlja so mlajši člani društva z veliko tveganja začeli izdajati mladinski list, ki nosi ime po pojmu iz »nove matematike«. Presek. Poskusna naklada 3000 izvodov je bila že v prvem letu premajhna. Prva redna številka je izšla v nakladi 10.000 izvodov. V nadaljnjih petih letih f>a je naklada narasla na zavidljivih 20.000 izvodov, kolikršna je še zdaj. List je bil ustanovljen z namenom, da bi ob javljal naloge za pripravo na tekmovanja in tekmovalne naloge, rezultate, ki so jih dosegli posamezni tekmovalci, in krajše sestavke iz matematike, fizike in astronomije, ki bodo zanimivi za mladino na prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Presekarji izdajatelji lista so dokazali pesimističnim opazovalcem, da se tudi matematika in z njo fizika lahko priljubi pri šolarjih če niso vmes stroge ocene.
Prav v okviru Preseka je društvo pred nekaj leti izdalo dve različni Presekovi znački v petih izvedbah. Namenjene so bile udeležencem tekmovanj. Najbolj prizadevni in vztrajni učenci in dijaki, ki so se udeležili večine lekmovanj.na šoli, v občini in v
republiki, in to iz matematike in fizike, so po več letih pridobili več enakih značk, kar pa prav gotovo ni bilo ne zanimivo ne spodbudno. Zato je Društvp matematikov, fizikov in astronomov SRS pripravilo letos značke z dvanajstimi različnimi simboli in v treh različnih barvah. Po pravilu naj bi dobili vsi udeleženci tekmovanj na šolskih tekmovanjih zeleno značko, na občinskih in regionalnih modro značko, na republiških pa rdečo značko. Simboli so za vsak razred drugačni. Pri fiziki bodo učenci tekmovali le v sedmem in osmem razredu, osnovne šole. Na njim namenjenih značkah pa sta simbola atoma in grškega matematika in fizika Arhimeda. V srednji šoli pa naj bi dobili udeleženci tekmovanj različne značke s portreti slavnih slovenskih fizikov Jožefa Stefana, Lava Čermelja ter Ignacija Klemenčiča, pri čemer se portret J. Stefana, kot največjega slovenskega fizika, v četrtem razredu ponovi. Podobna je razporeditev simbolov pri tekmovanju iz matematike. V osnovni šoli si simboli od petega razreda dalje sledijo takole: Pre-sečko — delovna maskota ustan-viteljev Preseka, Presek treh raznobarvnih krogov, grška črka TT ter portret Jurija Vege. Okvir zadnje je v omenjenih treh barvah, ozadje glave pa je bronaste, srebrne in zlate barve, ustrezno priznanje, za katerega tekmujejo učenci osnovnih šol. Prav tako so na značkah, ki naj bi jih dobili vsi udeleženci tekmovanj iz matematike v srednjih šolah, portreti slovenskih slavnih matematikov: Josipa Plemlja, Franca Močnika, in Franca FTočevarja, pri čemer se portret J. Plemlja v četrtem razredu ponovi.
Z izdajo naštetih značk si društvo obeta da bo privabilo na tekmovanje še več učencev in dijakov in s tem še bolj popularizirali vse tri stroke med šoloobvezno mladino. Obenem pa bodo mladi mimogrede spoznali tudi slavne slovenske matematike, fizike in astronome, ki niso delovali samo v Sloveniji, pač pa mnogo pomenijo v svetovnem znanstvenem svetu. Podroben razpis tekmovanj je izšel v decembru v peti številki Preseka, v kateri je hkrati tudi objavljena preglednica vseh značk, namesto portretov slavnih slovenskih znanstvenikov so objavljene karikature Boruta Pečarja s kratkim življenjepisom vseh.
S predavanji, tekmovanji, izdajanjem poljudnoznanstvene literature v knjižnih zbirkah Pre-- sekovi knjižnici in Knjižnici Sigma ter z izdajanjem Preseka — lista za mlade matematike, fizike in astronome Društvo matematikov. fizikov in astronomov SR Slovenije ne želi vzgojiti le vrhunskih znanstvenikov, pač pa povečati zanimanje za vse tri stroke med širšim srednjim kakovostnim razredom učencev in dijakov ter s tem dvigniti splošno raven znanja in zanimanja. Menimo, da se bodo v večjem krogu ljubiteljev matematike in fizike najboljši in najbolj -sposobni učenci in dijaki sami izkazali s svojim delom, ki ga bodo s pridom izrabili v višjih in visokih šolah.
CIRIL VELKOVRH
Pričakovanja petnajstletnikov
i.
-'ti
Učenci so uspešnejši, če učitelji vanje verjamejo
Odločanje za poklic pri petnajstih letih je zahtevna življenjska naloga. Od tega, kako se bo mlad človek odločil, je dostikrat odvisna vsaj polovica njegove življenjske sreče, zadovoljstva, uspeha ali nesreče, tarnanja in neuspeha.
Naši petnajstletniki so v zadnjem razredu osnovne šole povedali, v kakšno nadaljnje šolanje se želijo vključiti. Pričakovanja o poklicu smo merili s stopnjo zaželene izobrazbe. 5,2 odstotka jih je odgovorilo, da se bodo po osnovni šoli zaposlili, četudi je ne bodo končali (ali pa jo bodo končali v večerni šoli);
67.4	odstotka jih namerava v poklicno šolo (dve- ali triletno);
27.4	odstotka pa jih želi po končani srednji šoli študirati.
Pričakovanja naših petnajstletnikov so veliko večja od realne stopnje izobrazbe naših delovnih ljudi. Leta 1976 je bilo 38 odstotkov nekvalificiranih in polk-
moralnih vrednot in političnih pogledov.
Pripadnost kakemu socialnemu razredu, ki ga določajo stopnja zaželene in dosežene izobrazbe ter poklicno delo in družbena participacija, je splet vrednot, s katerimi se posameznik identificira in je vir (in posledica) občutka osebne identitete, vrednosti. samozadovoljstva, samopotrjevanja, ciljev, sreče, vrednotenja dobrega in slabega.
Naše ugotovifve ponovno potrjujejo znano resnico, da višje umske sposobnosti omogočajo večje uspehe in dvigajo pričakovanja in želje po višji izobrazbi.
Življenje v mestnem okolju
valificiranih delavcev, prav toliko je bilo delavcev s srednjo šolo (končano ali priznano) in le 24 odstotkov jih je imelo višjo in visoko izobrazbo. Stanje se bo najbrž spreminjalo, ne samo zaradi čedalje boljših možnosti za šolanje, temveč tudi zaradi naraščajočih pričakovanj in želja mladih rodov.
Zaželena stopnja izobrazbe zajema tudi druge vrednote implicitne kulture: celostne potrebe in način življenja, zadovoljevanje ne le eksistenčnih potreb. temveč tudi veljave med ljudmi, emocialno sprejetost in duhovno integracijo z etičnimi vrednotami, količino in slog komunikacij, govora, branja, družabnosti. stanovanjsko in telesno kulturo, udeležbo v umetnosti, slog oblačenja, slog vzgoje, zabave. rekreacije, merila lepega.
»Prav bi bilo, da bi bile vzgojne igrače oproščene davka, sicer resne vem, kako bodo vrtci lahko nabavljali igrače«, je dejala Jožica Šubic, ki skupaj z možem izdeluje igrače Jomi. Ker je sama vzgojiteljica, ve, kakšna mora biti vzgojna igrača za predšolske otroke. Pri njej lahko naročite prijetne vezanke, vstavljanke, slikovne domine, garderobne značke in oznake.
3olj spodbuja željo po večjem znanju in višji izobrazbi najbrž ne le za obstoj, temveč tudi kot :elostno socialno navado v iz-solnjevanju življenjskega časa.
Deklice si veliko bolj želijo rišjo izobrazbo kot fantje. Ali zato, ker so pri učenju vztraj-tejše in se zmorejo bolje prilagoditi vzgojnemu režimu? Ali je :ežnja deklet po večjem znanju vovezana z njihovo večjo so-:ialno zrelostjo v teh letih? Ali je j tej ugotovitvi zajet splošen tredsodek, da višja izobrazba jbvaruje človeka pred težkim fizičnim delom? Ali imajo dekleta /ečjo frustracijsko toleranco za prilagajanje zahtevam po redu v Soli ali pa se fantje bolj želijo iimprej gmotno osamosvojiti s
In če se dekleta bolj zanimajo za kulturo, umetnost, domačnost. je najbrž motiv za višjo izobrazbo povezan s potrebami in možnostmi za te potrebe v višjih socialnih slojih. Ali so dekleta v naši uveljavitveni kulturi bolj ogrožena in potrebujejo več znanja, da bi se lahko uveljavile?
Zelo pomemben vpliv social-no-ekonomskega položaja staršev na izobrazbene aspiracije otrok ne preseneča in se zdi logičen. Uspehi staršev spodbujajo uspehe otrok in večajo njihove težnje za še večjimi uspehi in večjim znanjem. Tako aspiracije kot socialno-ekonomski položaj ■"Staršev sta celostna psihosocialna pojava, ki ju težko merimo in opazujemo, pa sta sestavini sklopa vrednostnega sistema, ki ga opisujemo z motivi, s čustvenimi željami in potrebami, socialnimi težnjami, z etičnimi vrednotami, interesi in s pričakovanji ali z aspiracijami.
Pričakovanja drugih vplivajo na naše aspiracije
•Človek velikokrat dela to. kar se od njega pričakuje, da bi si pridobil naklonjenost okolja ali vzgojiteljev, posebno tedaj, ko se še razvija. Starši, ki so sami dosegli večje uspehe v svojem šolanju. pričakujejo enake ali še večje uspehe od otrok.
Človekova pričakovanja v prihodnosti so predvsem rezultat preteklih izkušenj. Pričakovanje in napoved lahko postaneta vzrok za izpolnitev. Pričakovanje vsebuje veliko naše čustvene moči, ki jo pridružimo sposobnostim in jih tako povečamo. Pričakovanja učiteljev od učencev so tudi posledica njihovih izkušenj, da otroci iz nižjih socialnih plasti dosegajo slabše uspehe, čeprav so pri preskusih sposobnosti dosegli boljše rezultate.
Kulturno-socialna deprava-cija se pojavlja tudi v sklopu aspiracij. Otrok si pridobi izkušnje že v predšolski dobi in v svoji družini vsrka vrednote družine, ki vzporedno z nižjim ali višjim socialno-ekonomskim položajem neguje tudi manjša ali večja pričakovanja o nadaljnjem šolanju svojih otrok. Iz življenjskih izkušenj vemo, da starši radi napovedo otrokovo usodo o šolanju že v prvem razredu, ko se izkaže, ali bo otrok odličen ali pa le dober učenec. V osmem razredu. ki ga v našem Vzorcu opazujemo skozi stališča petnajstletnikov, delno spremljamo pubertetnikovo prevrednotenje napovedi staršev, delno pa ugotavljamo, da podzavestna moč pomembno vpliva na življenjske cilje.
Veliko raziskav v Ameriki in drugje (Rosenthal 1968) potrjuje tesno povezanost med uspešnostjo otrok in njihovimi težnjami po nadaljnjem izobraževanju in kulturno stopnjo komunikacij v družini, jezikovnim izražanjem, spretnostjo, zanimanjem — poleg pomembnega vpliva barve kože in testnih dosežkov.
Kadar se učenci odločajo za nadaljnje šolanje, večkrat rečejo: »Če bom imel srečo«. Ta »sreča« je najbrž za posameznika neznanka, za našo raziskavo pa že bolj znana zakonitost pomembnih dejavnikov za uspeh ali soodvisnost različnih možnosti za višje dosežke. V vsebini pričakovanja ali želje po
efekt, ker je očiten, pa teži merljiv. Medsebojni vplivi Č ‘ 1
veškega vedenja so tako %. odvisni od čustev, da jih v ra2 ’
;C'
rije
skovalne namene pogosto mogoče opredeliti in meriti’J'1 pa so le delno dostopni za zna* stveno razčlembo.
,i H 'ho,
te
Pomen ugodne napovedi
Nekatere raziskave o aspirat 'ju, jah so pokazale, da je upanje ’ ^j dober uspeh v prihodnosti tretjina uspeha. Tudi iz svi>1 življenjske prakse vemo, kal vpliva'optimistično ali pesi n1 '/'š stično razpoloženje na uspeh p s« delu. Še nepomemben horosL ^ z ugodno napovedjo nas raz' 1 'i seli, sprosti našo čustveno itk’ ^ poveča zbranost in spretnost1 povečuje uspehe.	1
Znano je, da vpliva pozorntf do kakega problema v raziska h tudi na ugotovitve; zato mn'1! "'t raziskovalci znanstveno dokaži M jo, kar si želijo, tisti, ki mislij d nasprotno, pa čisto nekaj drug11 -ga. Podobno je v vzgojni prale Kadar učitelj verjame v učenč( % uspeh in v učenčeve nadaljuj 'S uspehe ali pričakovanja, bo tuli i učenec sledil tem dobrim nap8 ^ vedim pa tudi neugodnim prt« ri videvanjem. Pogoste napove1 '9 razočaranega očeta »iz tebe n koli nič ne bo«, se rade žari jejo 'j otrokovo duševnost kot z|f< usoda in se včasih tudi uresniči '
j°-
Pričakovanje kake oseb i’ glede vedenja druge osebe j ? torej nekakšna napoved. Čepi)1 '<9 ima taka napoved drugih mahjš J’" moč kot človekova notranja o< 4 ločitev za kak cilj, vendar 1,0 vpliva na človeško ravnanje inf je mogoče uporabljati v vzgoji,,
Ljudje smo sugestibilna bitja fi
__  x . _ _ ..	i • •	v	jitl |
moč napovedi je mogoče usmč i
jati v pozitivne uspehe in opiffl"L.
•D.
stične načrte, ne samo v ne1 ., speh, nezaupanje, pesimizem/ Veder in optimistično razpok^
žen učenec pogosto z manj zn’
nja hitreje prepriča učitelja . svoje znanje kot še tako natai,|21 čen pesimist.	*
Učenci so uspešnejši, če učit' -c Iji verjamejo, da bodo uspešn110 Poleg pomembnega vpliva od " tovega razsodnega odnosa Č0 otrokovih aspiracij smo v iF 'j'1 raziskavi našli še pomenih« ^ vpliv čustveno nadzorovanefv učitelja, ki želi učencu dobro, j mu tudi ob povprečnih uspeh1 napoveduje možnosti za nadal v nje šolanje. Dober učitelj je bo r°j razumski kot čustven.	?)'
»k
(Foto: Marjan Pa!)
nadaljnjem šolanju je zajet tudi subjektivni občutek »poklicanosti« za kak poklic ali znanje in šolanje. V vsaki osebnosti zvenijo nekdanje čustvene izkušnje o napovedih, ki so jih izrekli otroku pomembni odrasli, in so npr. že v njegovem otroštvu napovedali: »Iz tebe pa še nekaj bo, ko rad računaš, rišeš, bereš, pišeš...« •
Nekatere raziskave so pokazale. da visoka pričakovanja o uspehu vplivajo ne samo na učni uspeh, temveč tudi na trajno sposobnost reševanja miselnih nalog, ki jim pravimo inteligenčni test. Tak učinek imenujemo halo-efekt ali placebo
to
Vpliv napovedi o nadaljuj«' uspehu smo lahko spremljali' Sloveniji zadnja leta, ko so p0' tični organi sprejeli sklep, da! mora nekdanji osip zmanjša11 ig Na-videz irelevantna odloči1’;^ je pomembno vplivala na usp’
hc\.	L
Visoke izobrazbene aspiradj se skladajo z našimi družbeni1# ^ načrti za napredek, ki so zri ;jr( čilne tudi za vso Evropo. Žal f" so pretirane ambicije pogo? tudi vzrok nevroz in psihosoiri tl, ličnih obolenj, zato potreb) ^ jemo ljudje poleg uspeha še«’ ^] za »srečanje's samim seboj« a čustveno'povezanost z drugi i11-T. K.
vi


bi i med piši telji in : nji (ami
'fižni novosti Mladinske knjige
knjigama založbe Mlaka knjiga velja med najnovej-1 knjižnimi izdajami namenili ko več pozornosti kot navad-' s«y se z. njuno izdajo zapol-1 dolgoletna vrzel r mladinski t ’ atitri. Novosti sta izvirno slo-il ^ki: prva je delo Leopolda °dolčana Pisatelj, povej mi, k° pa knjiga Berte Golobove usvarja, roka piše. Gre na-,ef Za knjižm deli, ki pomenita £ kaino-znanstveno dopolnilo k 1 “kjn za mladino, dopolnilo k 1 ^ki 'm mladinski literaturi, dvseni tisti, ki jo obsegajo 'Kovanja za bralno značko. 1'gi sta svojevrstno povezani, ''arno po načinu nustajanja in jKsko, temveč tudi po name-[jnj sta dobrodošli, tistim šo-^'n, ki jim ni več dovolj branje ,0, temveč jih zanima tudi av-i7>’o knjige in problemi r zvezi 'o. Prav tu pa se knjigi tudi ruti lutu.
■' 'niiga Leopolda Suhodolčana MTELJ, POVEJ Ml je na-i) ec Poljudnejše in manj zahtev-P1 kramljajoče branje; to so ;5 Uku pisateljeva razmišljanja o š "govemj pisanju, o mediju-') 'gifin njeni poti in še o marsi-?; / objavo teh zbranih 'ra-djunj je skušal pisatelj doseči ’š Ovseni to, da bi mladim (tek-Z ^ulcem za bralno značko) n m drugačna razmišljanja r o bni svet in končno, da bi se zl i ob srečanjih's pisatelji domi-cl 'Zvirnejših vprašanj - - od ti-standardnih, ki postajajo b l’ utrujajoča.
j K'tjiga pa je tudi dopolnilo k ■a tavanju Suhodolčanovega ji "‘trjanja za otroke, kar navse-ii Kje ni nepomembno, saj spada 'udplčan pned tiste mladinske
pisatelje, ki jih mladi največ in najraje berejo. Kot eden idejnih po- -budnikov tekmovanja za bralno značko je obiskal številne šole, zato je ta knjižna izdaja pomembna prav zaradi srečanj s šolarji, ki so spoznavali njega in njegova dela, s katerimi se je verjetno zapisal v zgodnejše bralno obdobje vsakega slovenskega šolarja.
V knjigi je zbranih dvaintrideset krajših besedil, ki so pred tem izhajala r Pionirskem listu, zdaj pa so, ilustrirana, izšla v samostojni izdaji. Suhodolčanu je uspelo precej zahtevno opravilo: treba je bilo namreč prilagoditi vsa vprašanja in razlage ravni, primerni za mlajšega osnovnošolca. To pa naredi zadevo dosti bolj zapleteno, kot pa bi sodili na prvi pogled: besedni zapis mora biti čimbolj svoboden, domiseln, duhovit in prav nič poučevalen. Branje potrjuje, da se je pisatelju vse to tudi zares posrečilo, posrečilo celo tako zelo, da je lahko knjiga koristna celo starejšemu bralcu -staršem ali učiteljem, ki se gotovo velikokrat znajdejo v težavah - kako preprosto, nazorno in dovolj zanimivo pojasniti otroku kakšno vprašanje o literarnem ustvarjanju ob njegovem vstopanju v knjižni svet.
Knjiga Berte Golobove SRCE USTVARJA, ROKA PIŠE je nastajala že v letih 1978- -79, ko je avtorica v Pionirskem listu objavljala pogovore z mladinskimi književniki; te pogovore, razširjene in poglobljene, je kasneje izoblikovala v knjigi, ki predstavlja devetrnpetdeset avtorjev. Lahko bi jih zajela tudi več, vendar pa je bil obseg omejen, vezan na izbirno merilo, le-to pa je sku-
isoki jubileji
if Jb 500-letnici osnovnega šdl-jo^.v Novem mestu je delovni ijtelctiv osnovne šole Katje Ru-Ja-2ora izdal dragoceno pu-Racijo pod naslovom VISOKI
'Bileji.
j £
I' Ce delnih prikazov zgodovine d kovnega šolstva na slovenskih :i" snio zelo veseli,' še bolj pa d 0 lahko veseli celotnega pri-ašolstva nekega kraja, kot ga y ^je izdana publikacija.
|v tej brošuri je prikazan ra- ■ i J osnovnega šolstva v znanem 'kovinskem mestu ob Krki. to 1 v Novem mestu. Na videz o temna brošura je bogata po 1' vsebini, saj najdemo v njej .‘ko dragocenih podatkov o v°ju osnovne šole v Novem : te. V kronološkem zapore-Se zvrstijo di agoceni podatki, ^vetljujejo razvoj, probleme Ipvne š0ie v tem mestu od pojavov pa do današnjega
^°go Komelj opisuje pod na-°ni Pol tisočletja osnovnega stva v Novem mestu zgodo-.ki razvoj osnovne šole, go-,° kapitolski šoli, ljudski šoli pkliški ljudski šoli. Podatki Kjajo število učencev, govore ™ski knjižnici in težavah, ki so . teele šole zaradi neprimernih gterov. Zanimivi so podatki o Jteni obisku in o poklicni j. r'tvi učencev, ki so obisko-1 osnovno šolo v Novem . tu- Priznati moramo, da je ta [ v fesnici lahko ponosna, saj Jpla slovenski kulturni za-o n'ci veliko kulturnih mož.
,il k° zvemo, da so to šolo obi-' Vali: slikar Božidar Jakac, jr Sbeni pedagog Marjan Kozi-^Pesnik Oton Župančič, zgo-i«) 'Jar dr. Franc Zvvitter. pedu-eikLeon Žlebnik in drugi. Ob ,/Patorjevem vdoru so bili Cj 8* učenci te šole idejni no-f. uPora na Dolenjskem in 4 lj®°d po Sloveniji. Pred petde-i3 tir *et' je naslov prispevka pl j^tea pogovora z Vilkom Me-,1(5 <ln>. ki je nekoč poučeval na iJ1 ei°Vn' šoli v Novem mestu.
%
šalo upoštevati .predvsem liste mladinske ustvarjalce, ki so zapisani in predpisani v seznamih domačega branja in tekmovanja za bralno značko.
Delo je zanimivo že zato, ker je prva tovrstna knjiga pri nas, na-ifnenjena je' predvsem učencem višjih razredov osnovne šole, njena uporabnost pa je večnamenska. Z. njo si bodo naši šolarji zelo pomagali, saj jim bo na neprisiljen način širila njihovo razgledanost po mladinskem pisateljevanju.
Kot dobro stran knjige je treba najprej poudarili njeno pestrost z vsemi literarnimi oblikami - od pripovedno-intervjujskih zapisov do dopisovanj z literati, objavljenih v obliki pisem. Pa tudi posamezne zvrstne oblike se razlikujejo med seboj - intervjujski odgovori so laki,-kot tisti, ki odgovarjajo: nekateri odrezavi, drugi lirični, tretji resni in zapleteni. Li-terarno-hesedne podobe se dopolnjujejo s portretno fotografijo vsakega avtorja. Fotografsko delo je opravil Murko Aljančič, ki se je odločil za moderno tehniko slikanja in zatorej skušal predstaviti ustvarjalce čimbolj vsakdanje, brez olepšav, tako da je fotografsko delo skladno z živo-vsakdanjim besednim zapisom. Od tod morda rahla nenavadnost takšnih portretnih fotogra fij.
Povedati je treba, da delo ni povsem preprosto in verjetno že predpostavlja poznavanje literatov; ali pa je le-to skoraj nujno in obenem zahteva tudi določeno stopnjo .zrelosti. Kajti nekateri
ustvarjalci- so predstavljeni po-Ijudnejše, drugi pa zahtevajo določeno mero poprejšnjega znanja ali vsaj poznavanja njihovih del. Takšni portreti so torej predvsem dopolnilo k že znanim suhoparnim šolskim podatkom. Zelo zanimivo in prijetno dopolnilo sicer, ki pa bo zares razširilo bralčevo obzorje šele takrat, ko bo tu že nekaj vedel o pisatelju: čim več, tem boljše bodo ti portreti dopolnili 'in razširili njegovo poznavanje mladinskih pisateljev, na življenjski in živ način.
. Namenskost te knjige je celo tolikšna, da je delo zaradi svoje kakovosti in zanimivosti primerno za vse starostne stopnje tja od mlajšega - pa ne čisto mladega - do starejšega, odraslega bralca. Knjiga je takšna, da jo bo šolar uporabljal karseda veliko v pomoč mu bo tako pri učenju kot pri tekmovanjih za bralno značko, po njej pa bo posegal tudi ob svojem branju in premišljevanju, ko ga bo ob prebrani knjigi zanimalo kaj več o avtorju in njegovem ustvarjanju.
Zanimiva pa bo tudi za tiste, ki se posebej zanimajo za književnost ali pa poskušajo pisali: ti bodo v njej našli marsikakšen odgovor in napotilo. Navsezadnje pa. je ta knjižna izdaja zanimiva tudi za odraslega bralca, ki zbrane književne ustvarjalce sicer pozna, a z. drugačne strani: znano mu je njihovo pisanje za odrasle, ne zasleduje pa m" ustvarjanja za otroke. Tudi zanj bo torej to delo obogatitvena informacija. VLASTA KUNEJ
si je prizadeval za razvoj Hfct. v te-m kraju, zdaj pa je ai Vj °Jcni pedagoški svetnik in 4 "Ljubljani. Že leta 1941 se Phključil borcem za svobodo
in bil izgnan v Dachau. Leta 1945 se je vrnil v domače kraje in ves povojni čas ostal v vrstah marljivih in navdušenih kulturnih in političnih delavcev.
Novomeška osnovna šola v letih vojne in v prvih povojnih letih je prispevek Eme Muser. Sestavek zajema obsežno zgodovinsko obdobje dela osnovne šole v Novem mestu med okupacijo in prva povojna leta.
Pod naslovom Imeli smo ljudi je v publikaciji prikazano življenje in delo Katje Rupena-Zore, po kateri se imenuje osnovna šola. Rodila se je v Mirni peči. Že leta 1941 se je priključila narodnoosvobodilnemu gibanju. Spomladi 1942 je opravljala zaupne naloge na Primorskem. Končala je partijsko šolo Cerknem in doživela napad fašistov ■ na šolo, ko so bili v njej tečajniki. Spomladi 1944 je delovala nekaj časa na Dolenjskem, poleti istega leta pa so jo poslali na Štajersko. Postala je sekretarka oblastnega komiteja SKOJ in članica oblastnega komiteja KPS za Štajersko. Padla je 25. februarja 1945 v Mali vasi pri Ormožu.
Zelo obsežno je prikazano delo osnovne šole od 1958 do 1977. V prispevku Osnovna šola Katja Rupcna danes je prikazano delo pionirske organizacije kot pomembnega dejavnika pri vzgoji mladih. Dragoceni so prispevki, ki prikazujejo svobodne dejavnosti učencev na tej šoli.
Osnovna šola Katja Rupe-na-Zora zavzeto skrbi za razvijanje, negovanje in ohranjanje revolucionarnih tradicij NOB. Na šoli delujejo številni krožki, ki žanjejo lepe uspehe. Omenjena šola je dobila številne pohvale, priznanja in nagrade, kar gre zahvala delovnemu kolektivu.
Brošura je bogato slikovno opremljena. Izdaja tovrstnih publikacij .je zelo dragocena. Uredniški odbor zasluži vse priznanje, saj je širši javnosti razgrnil zgodovinski razvoj osnovne šole v tem lepem koščku slovenske zeml je.
DRAGO NOVAK
Prepričljivo zgodovinsko pričevanje
Prešernova družba je izdala pred nedavnim v zbirki Ljudska knjiga delo Ksaverja Šandorja Dalskega Prihod Hrvatov.
Ksaver Šandor Dalski (1854—1935) je sicer pomemben hrvaški pisatelj, pisec številnih pripovednih del (npr. Pod starim krovovima, Bijcdne priče, U noči, Osvit, Diljem doma itd.), vendar ga Slovenci kaj slabo poznamo. V hrvaški književnosti, ki ga šteje med klasike poetičnega realizma, zavzema podobno mesto kot v naši Kersnik ali mladi Tavčar. Ta primerjava je seveda pogojena in nima drugega namena kot osvetliti pisateljevo mesto v hrvaški književnosti. Dodajmo še, da je Ksaver Šandor Dalski pisateljev psevdonim; njegovo pravo ime je bilo Ljubomir Babič; rodil se je pri Zaboku blizu Zagreba, študiral pravo in po končanem študiju služboval na podežel ju in v Zagrebu. Ko je moral službo zapustiti, se je preselil na podeželje, se ukvarjal s politiko in mnogo potoval.
Roman Prihod Hrvatov,, ki
smo ga zdaj dobili v slovensken prevodu Darka Komaca, je izše leta 1924 in spada torej med pi sateljeva pozna dela. Grcza zgo dovinski roman iz sedmega.sto letja, ki opisuje prihod Hrvato na Jadran, njihove prve stike romanskimi naseljenci, njihov; srečanja z. drugimi Slovani, me< drugim tudi s karantanskim kne zom Vaijuhom (ki ga seveda m smemo zamenjati z Valjhunom ta je namreč živel skoraj 150 le kasneje). Pisatelj zelo razgibane opisuje b^je Hrvatov z raznim sovražniki in naseljevanje oze melj, ki so več ali manj še dane naseljena s Slovani, hkrati p; nam razkriva tudi notranja iška nja in prve poskuse nastank; nove državne skupnosti. Čepra' Dalski nekoliko romantični vključuje svojo vizijo preteklo sti. pa se v bistvu vendarle opir; na avtentične zgodovinske po datke, tako da je roman dovol prepričljivo zgodovinsko priče vanje, pa tudi privlačno branje Delo je opremil Matjaž Vipot ni k.
JOŽE CIPERLE
nove
knjige
Velika izbira pri Slovenski matici
Vsakoletna knjižna bera pri Slovenski matici je že zaradi tega vredna opozorila, ker vsebuje široko paleto knjižnih del — od leposlovnih pa do znanstvenih. Lahko trdimo, da veliko tega, kar ne izide drugod, najde mesto pri Slovenski matici; to velja posebno za strokovna dela. Ni mogoče reči, da so knjige vsako leto enako premišljeno izbrane in kakovostne, za letošnji izbor pa prav gotovo velja, da je izredno dober.
Leposlovje izpolnjuje Andrej Capuder Z romanom Rapsodija 20, S pisateljske strani poznamo A. Capudra po dveh romanih iz sodobnega življenja: prvi roman prikazuje probleme nekega rodu, ki se pojavljajo v mladostnih iskanjih. Tokrat je pisatelj posegel po snovi iz bližnje zgodovine in je romansirano dogajanje postavil v čas ob koncu prve svetovne vojne in v začetek druge svetovne vojne. Štiridelni roman, ki že v naslovu opozarja na dvajsetletno obdobje značilnega časa in konfliktnih situacij na Slovenskem pa tudi v Evropi. Prav širši prostorski rez v takem časovnem dogajanju daje romanu posebno barvitost. Slovenska rapsodija po prepadu Av~ stro-Ogrske pa do nove svetovne groze razodeva tudi usode in dogajanjaosebne in,skupne narave, vse od boja za Koroško, španske državljanske vojne in navidezne idilike pred izbruhom nove katastrofe.
Kakovostna spominska literatura, je pri nas še vedno sorazmerno redka, vendar se je število tovrstnih knjig povečalo: čedalje več je tistih, ki tako literaturo pišejo, pa tudi tistih, ki jo berejo. Spomini Josipa Voš-njaka spadajo v okvir prvih pomembnih spominskih pričevanj v 19. stoletju. V okviru slovenske politike in življenja osebnosti, iz dnevnikov, pisem in spominov je nastalo osebno barvito pričevanje. Mnogostranska osebnost, kakršna je bil Josip Vošnjak ob vseh osebnih in družbenih protislovnostih, je vtisnila svoj pečat političnemu in javnemu življenju, čeprav je bil kasneje po krivici zapostavljen ali pozabljen. Spominom je bila več kot potrebna spremna študija, opombe in popravki; to je natančnoopra-vil Vasilij Melik.
Knjiga Lina Legiše V preizkušnji z zamudo opozarja na literarnega zgodovinarja, esteta, čigar skromnost je bila edini razlog, da nismo dobili.izbora njegovih esejev, kritik, študij in pričevanj že prej Kakorkoli že: s knjigo V preizkušnji je obujen vsaj del njegovega literarnokri-tičnega dela, objavljenega v revijah in pozabljenega. Stara resnica je, da revialika imenitno opravlja sprotno poslanstvo, da pa šele knjižne izdaje ohranjajo spomin, strnjeno podobo, V knjigi najdemo izbor leposlovja, esejistike, kritike, študije. Žal je vse to pomešano, kar ne more biti v prid metodično urejenim zahtevam predstavitve razno-
vrstnega gradiva. Mnoge Legi-ševe študije, kot jih beremo V preizkušnji, so vsebinsko, literarnozgodovinsko in spoznavno toliko tehtne, da tudi mlajši literarni zgodovinar ne bo mogel mimo njih. Široka razgledanost in čut za objektivnost sta združila v njem metodično natančnost in ‘živost izraza — kot pravi v Spremni besedi Bogo Grafenauer. Škoda, da ni uvrščenih v knjigo vsaj še nekaj esejev, ocen. Ob koncu kn jige najdemo avtorjeve opombe. Biografijo
Lina Legiše je napisal Peter Le-giša, za bibliografijo pa ne vemo, kdo jo je sestavil. Janez Rotar je s študijo Slovstveni zgodovinar in esejist dr. Lino Legiša strnjeno prikazal specifiko literar-no-zgodovinskega in kritiškega dela in širšo dejavnost tega ustvarjalca.
Izbrano delo Franca Kosa je
oddolžitev zgodovinarju, čigar znanstveno delo ima trajno mesto v razvoju slovanskega zgodovinopisja. Za izbor, ureditev in opombe je poskrbel Bogo Grafenauer, ki se je zavedal, da lahko taka knjiga prinese le skromen izbor iz publicirane in rokopisne ostaline. Urednik je znal odbrali Kosova dela tako, da je viden postopni razvoj njegove zgodovinopisne prakse. Temeljnega pomena je poglavje in Zgodovine Slovencev do leta 900, temu je dodal Bogo Grafenauer nekaj razprav in troje ocen. Ob koncu knjige n:rjdemo njegovo študijo o Pomenu dela Franca Kosa v razvoju slovenskega zgodovinopisja in Opombe o izboru Kosovega dela, oboje z zgovorno vsebino, kakršna je potrebna pri tovrstnih delih.
Knjiga Franceta Križaniča Nihalo, prostor in delci je svojevrstno- izvirno delo, ki govori pretežno o matematiki, a vključuje tudi fiziko, astronomijo in prepreda celotno zgodovinsko podobo s poetično vsebino zanimivih literarnih in življenjskih prebliskov. Tako z valeryjevsko družljivostjo povezuje — tokrat obrnjeno — znanstveno misel s poetičnim. Križaničeva knjiga v sedmih značilnih poglavjih sledi razvojni črti matematične! misli —- in ob tem vključuje več zanimivih vzporednih pojavov — ob tem pa so upoštevane tudi druge znanosti, ki uporabljajo matematiko. Hote ali včasih nehote lahko bralec razbere tudi estetske in filozofske vrednosti matematičnega mišljenja. Knjiga ni lahka, je pa tehten dosežek, ki v marsičem prekaša sorodna dela v tujih jezikih.
Levstikov zbornik je nastal kot rezultanta simpozija 1981, jubilejna prireditev pa je opozorila na raznotera vprašanja, ki lahko bistveno dopolnijo naše dosedanje vedenje o Levstiku in njegovem delu. Dvanajst poročevalcev (A. Slodnjak, V. Melik, D. Rupel, M. Orožen, J. Mahnič, S. Suhadolnik, M. Kmecl, Š. Barbarič, T. Kermauner, J. Pogačnik, A. Zorn, M. Rode) je« osvetlilo posamezne posebne probleme, vse od Levstikovega značaja in dela, političnega delovanja, jezika, sloga, do njegovih teoretičnih pogledov in prevajalstva. V zbornik so uvrščena tudi razpravljanja poslušalcev simpozija.
Kot 25. zvezek Filozofske knjižnice je izšel prevod Franeta Jermana in Božidarja Kanteta Bistvo krščanstva Ludvriga Feuerbacha. Na uvodnem mestu jc razprava Andreja Kirna o Feuerbachov! poti od univerzalnega, enotnega, neskončnega uma do preddverja revolucionarnega, komunističnega materializma. Feuerbachovo delo je tudi za nepoznavalca prikazano v soodvisnosti s Heglom, Marsom in Engelsom, s Kirnovimi jedrnatimi primerjavami in ugotovitvami.
Delo dopolnjuje študija Marka Kerševana Feuerbachovo »Bistvo krščanstva« in sodobno vprašanje o religiji, nato sledijo obsežne opombe. Žal pa v njigi pogrešamo kazalo in seznam imen.
L G.
pobude
odmevi
Jaz tako —kako pa vi?
Namesto enotnega, diferenciran test
V	vsakem razredu so učenci različnih sposobnosti, ki pri enakem trudu različno hitro in uspešno dojemajo učno snov.
Zato nastane vprašanje, kako ocenjevati in preverjati znanje. Izkaže se namreč, da so povprečno težki testi prelahki za sposobnejše učence in pretežki za tiste, ki učno snov kljub trudu težje dojemajo.
Poleg tega se nekateri učenci bolje izkažejo pri pisnih, drugi pa pri ustnih testih.
Z leti*špoznavam, da ugotavljanje znanja pri vseh učencih na isti način zelo nespodbudno deluje na slabše učence, ker stalno . dobivajo slabe ocene, čeprav se zaradi časovne stiske pogosto zatekamo k takemu načinu preverjanja znanja. Pri ustnem izpraševanju se nam še nekako posreči izvleči iz učenca tisto minimalno znanje, ki je potrebno za zadostno oceno, pri pisnem testu, ki je za vse enak, pa slabši učenci navadno povsem odpovedo. Prav tako pa tudi učenci z boljšim znanjem ne morejo pokazati vsega svojega znanja, ker je test sestavljen tako, da bi ga lahko pisali tudi tisti s slabšim znanjem. Mislim, da imamo tako dvojno škodo, ker v nobenem primeru ne motiviramo učencev.
Zato sem v skladu s sodobno težnjo po uvajanju diferenciacije sklenila uvesti dvoje vrste testov, ene za boljše in ene za slabše učence.
V	prvem polletju tega šolskega
leta sem poskusila s takim testom preverjanja znanja v osmem razredu. Sestavljala sem teste A za odličnjake in prav dobre in teste B za druge. Temu primerno sem učence tudi presedla pri pisanju testa.
Učenci, ki so pisali test A' so morali pokazati temeljito znanje, pri testu B pa sem svoje zahteve prilagodila tistemu nujnemu znanju, ki ga morajo učenci obvladati.
Seveda pa pri tem nastane vprašanje, kako ocenjevati test. Kakšna naj bo ocena za popolnoma pravilno izdelan test B? Če je odlična, je to krivično do tistih, ki so pravilno napisali test A. V tem primeru bi bili lažji testi lahko potuha za tiste učence, ki bi se lahko dobro učili, pa se jim ne ljubi. Da bi to preprečila, sem se odločila, da je lahko najvišja ocena za test B dobro. Toda učenci, ki so pisali test B dobro, imajo naslednjič možnost, da pišejo test A, če menijo, da so svoje znanje poglobili oziroma utrdili.
Učitelji se zavedamo načelne prednosti, ki jo ponuja diferenciran pouk, vendar v nadrobnostih še vsi iščemo čim boljših poti.
Zelo bi bila zato vesela, če bi se kolegi odzvali in komentirali način dela, ki sem ga navedla, in v našem listu objavili, kako se, oni lotevajo diferenciranih testov.
MARJETA PETERLIN
HUMORESKA
Razmišljanje malega Roka
-Rok je Mar šele sedem let, pa se že uči angleško in nemško. Dvakrat na teden, prav tedaj, ko se najbolj navdušeno igra, mora pustili igrače in itt v to, po njegovem mnenju, zoprno šolo.
Mama Roku: - - Rok, pripravi se! Greva k angleščini.
Rok proseče:	- Toda mami, niti hišice iz lego kock še nisem
končal — in Grega je obljubil, da pride k meni na obisk.
Mama ostro: Rok, moraš iti.
Rok zdaj že žalostno: - - Kdaj se bom pa igral?
Mama presenečeno:	-Ja, hm, igral se boš, ko boš velik.
Rok:	- Toda jaz se nočem igralsko bom velik, rad bi se igral
zdaj.
Mama jezno:	- Rok, nehaj ugovarjati! Očka ti bo kupil nov
avto na baterije, samo priden bodi. Prosim te, obleci si nove hlače in puli, da boš lep.
Rok trmasto: - - Nočem biti lep!
M ama zdaj že grozilno:	-Če boš še naprej ugovarjal, te bom
vpisala še v tečaj francoščine.
Rok presenečeno: - - Kaj še francoščina?! Saj bom priden. Takoj se oblečem.
Rok, ki ponavadi hoče doseči svoje, se oglaša, iz kopalnice.
- Mami, zakaj mi stara mama iz. Stične zmeraj pravi, da se mi bodo zaradi teh jezikov pokvarili možgani.
M ama ogorčeno: - - Samo poslušaj staro mamo, pa boš lahko iskal zaposlitev pri njej na vasi.
Rok razigrano:	- Juhuhu! Kako lepo bi bilo živeti pri stari
mami na vasi!
Mami je vsega dovolj, zato zakriči: , - Rok, za danes imam dovolj tvojega jezikanja!
Rok končno spozna, da mami ni do šal, zato se tiho obleče in prepusti usodi.
Na poti v šolo poskuša mama razložiti Roku, zakaj je vse to učenje potrebno, da bi tako olajšala mučni položaj, ki nastane vselej, ko mora Rok na tečaj tujih jezikov. Govori mu o življenju in poklicih, seveda le o Ustih, ki bi bdi primerni z.a njenega edinč-ka.
Veš. dragi moj Rok, ko od rasteš, boš lahko zdravnik, inženir, slaven umetnik ali odvetnik.
Rok radovedno: — Mami, kaj pa dela slaven umetnik?
Mama v zadregi:	Dela, na primer, slike.
Rokova radovednost ne popusti:	- Mami, kaj pa dela potem
neslaven umetnik?
/daj je mami dovolj:	- Rok, ali moraš res zmeraj postavljati
tako neumna vprašanja?
Mama gleda tako, da Rok mora utihniti. Samo tega ne ve, kaj je tako neumnega vprašal. V svoji otroški glavici premišljuje o tem, kar je slišal. Ko bo velik, bi bil najraje dimnikar, ni pa prepričan, kaj misli o tem mama. /ato ohrani to misel zase.
Da bi kljub- vsemu razveselil mamo, modro pove:	- Veš
mami, jaz bi bil rad čist navad'n člov’k.
DUŠICA STANIČIČ
»Plonk« listek — zakaj pa ne?
Pišemo test. Postavim se pred tablo in srepeče »buljim« po razredu.
»Marjan, kaj pa imaš tisto tam?« zaropotam in se napotim k zasačenemu učencu.
Ogledujem si svoj plen. Imenitno! Na listku, ne večjem od dlani, je kratko, preprosto, pregledno in jasno zapisano vse, kar smo letos bistvenega vzeli pri angleški slovnici (samostalniki; ednina, množina, števniki, zaimki, glagoli...);
»Odličen ,plonk' listek!« vzkliknem iskreno navdušena.
Razred ne ve, ali mislim resno ali se šalim, a ker ni časa za premišljevanje, učenci hitro pišejo naprej.
Jaz pa mislim resno. Strmim v listek, ki ga držim v rokah, in premišljujem. Prepisovalni listič! Preganjana, prepovedana, nevarna, ilegalna stvar, a vendar morda edina priložnost, ko se naš šolar uči nepopisno pomembne spretnosti: ločevati bistvo od nebistvenega in si to kratko, preprosto in pregledno zapisati. Te sposobnosti, ki jo bo učenec pri svojem nadaljnjem šolanju tako zelo potreboval, mu je v osnovni šoli morda nihče ne privzgaja. Pisati izpiske, izvlečke, oporne točke — kateri učitelj to uči?
Odslej bomo pisali »plonk« listke legalno, v šoli, se odločim.
In res, precej let je že minilo od tedaj, mi pa še zmeraj vztrajno pišemo preglednice znanja, ob koncu vsakega polletja in pred obširnejšimi preskusi znanja.
V začetku petega razreda si učenci pripravijo zvezke, ki so namenjeni samo pregledu slovnice — in to vsa leta, od petega do osmega razeda. Ta zvezek spada med najpomembnejše pisne izdelke, ki jih mora imeti
vsak učenec, in ki jih vsake pol leta tudi ocenim. Zanimivo je gledati te zvezke, ki jih učenci domiselno opremljajo s sličicami, nalepkami, skicami; končnice glagolov postanejo prijetnejše, če so prijazno pobarvane in porisane.
Mislim, da bi tak pregled znanja, kratek povzetek predelane snovi, morali pisati učenci v vseh razredih in pri vseh predmetih. Prvič zaradi lažjega in preglednejšega učenja, drugič pa zato, da bi si počasi privzgojili merilo, kaj je pomembno in kaj ne.
Ko je pri zgodovini konec poglavja o starih Slovanih,,bi bilo zelo zanimivo, če bi učitelj napisal na tablo glavne podatke iz te snovi, oporne točke, kronološki razpored dogodkov. Znanje in učenje bi bilo tako veliko lažje, pa tudi trajnejše in preglednejše.
Ko je pri slovenščini konče snovi o slovenski moderni, bi učitelj na kratko še enkrat zapisal imena pisateljev, ki spadajo v to obdobje, glavne značilnosti njihovega dela, pomembnejše podatke o umetnikih itd. V šoli, seveda, za vse to ni zmeraj časa. Pomembno je, da učitelj nekajkrat to napiše, nato pa naj učenci za domačo nalogo pišejo oporne točke. Enako bi lahko storil učitelj fizike, kemije, biologije itd.
Ker poleg angleščine učim tudi gospodinjstvo, smo naredili pred kratkim z učenci zanimiv poskus.
Gospodinjstvo imamo dve uri skupaj, zato smo si čas razporedili takole:
—	prva šolska ura: priprava na test
—	druga šolska ura: test.
Pogoji prve ure so bili taki: Na
mizi imaš lahko knjige, zvezke, vse pripomočke, ki spadajo k pouku. V 45 minutah moraš predelati vso snov, ki smo jo letos
O NADALJNJEM IZOBRAŽEVANJU VZGOJITELJEV
Pomanjkanje denarja ne sme biti izgovor
Najboljša naložba vsake družbe je naložba v otroka in to ne šele v osnovni šoli, ampak že prej. Pozneje je že5 marsikaj zamujeno. Razčlemba nalog in opravil vzgojiteljev predšolskih otrok je pokažala, da mora imeti vzgojitelj veliko sposobnosti in strokovnega znanja, obvladovati mora posamezna področja znanosti in umetnosti in imeti pedagoško, andragoško, psihološko, metodično in druž-beno-ekonomsko znanje. Te zahteve je treba upoštevati in hitreje reformirati šole za izobraževanje pedagoških delavcev predšolskih otrok. Za to si prizadevajo delavci v predšolski vzgoji in varstvu že veliko let. Lahko pa rečemo, da je v zadnjem času narejen celo korak nazaj. V letu 1974 je bilo ob spremembi zakona o srednjem šolstvu sprejeto dopolnilo, ki določa, da srednja šola ne more trajati dlje kot štiri leta; to pa je neposredno terjalo spremembo vzgojno-izobraževalnega programa petletne vzgojiteljske šole. Na podlagi poprejšnjih priprav in na podlagi izhodišč za reformo izobraževanja pedagoških delavcev so bili v letu 1974—75 uvedeni novi začasni učni načrti za izobraževanje pedagoških delavcev v zdajšnjih gimnazijah pedagoških smeri in vzgojiteljskih šolah. Strokovni v*vet je glede na svoje pristojnosti sprejel predmetnik in učni načrt vzgojiteljske smeri le do četrtega leta srednje šole. Učni načrt ni vsebinsko sklenjen in predpostavlja nadaljnje izobraževanje vzgojiteljic. Iz programa začasnega učnega načrta, ko je torej odrezan en letnik, pa sta s tem zelo okrnjena vzgojno-izobraže-valni program in delovna praksa učenk, bo letos prišlo že pet rodov. Te delavke pa za tako zahtevno delo niso usposobljene.
Naj navedem samo podatek, da so bile na delovni praksi v
vzgojno-varstveni organizaciji le pet dni. Kako naj torej taka vzgojiteljica dela kakovostno z dvajsetimi ali tridesetimi predšolskimi otroki. Tudi pripravništvo na našem področju ni rešeno, saj mora vzgojiteljica, čeprav pripravnica, takoj sama prevzeti vse delo v oddelku, mentorica pa je v drugem oddelku, tako da ne more spremljati njenega neposrednega dela in jo voditi. Slovenija je edina od jugoslovanskih republik in pokrajin, ki ne daje možnosti pedagoškim delavcem za delo s predšolskimi otroki, da bi se nadalje izobraževali, zato zahtevamo hitro reorganizacijo izobraževanja vzgojiteljic. Za vzgojitelja predšolskih otrok je nepogrešljiva intelektualna prožnost, kulturna senzibilnost in osebnostna zrelost, tako usposobljenega vzgojitelja pa današnja šola ne daje. Res pa je tudi to, da človek z osemnajstimi leti še ni osebnostno zrel. Pereče vprašanje je tudi izobrazba varuhinj, ki se za zdaj izobražujejo le ob delu pa še to samo ob minimalnem programu. Večina jih je brez vsake pedagoške izobrazbe. V programskih zasnovah še ni rešeno, ali bo izobraževanje varuhinj organizirano na 3. ali 4. stopnji. V vsakem primeru nastane problem, ker te delavke ne bodo polnoletne po končani 3. ali 4. stopnji zahtevnosti izobraževanja, in kot take po zakonu o vzgoji in varstvu predšolskih otrok pred osemnajstim letom starosti ne morejo nastopiti dela v vzgojno-varstveni organizaciji.
Družbene naloge na področju predšolske vzgoje so se izredno razširile, zato je nujno, da se vsi delavci, ki delajo s predšolskimi otroki, temeljiteje strokovno usposobijo.
ERIKA JOVANOVSKI
(Iz razprave v Sekcijski obravnavi aktualnih vprašanj vzgoje in izobraževanja, Cankarjev dom 13. januarja 1983)
obravnavali, zapisati si moraš kratek zapis, ki vsebuje vse bistvene podatke, vsa pomembna dejstva o predelani snovi. V kratkem, zgoščenem zapisu ne sme biti nobenih izoblikovanih stavkov, temveč te naslovi poglavij, glavne misli, pomembna dejstva, razpredelnice, naštevanja bistvenih podatkov. Podčrtaj, kar je bistveno med bistvenim. Po domače: pripravi si »plonk« listek!
V 45 minutah pa mora biti predelana vsa snov do konca! Razporedi si čas, nauči se izpuščati tisto, kar ni pomembno.
Znanje je treba znati uskladiščiti tako kot sadje. Če je skladišče premajhno, ga je treba predelati in razporediti po poličkah.
Učenci so se resno lotili dela. N^.razredu je bil mir, kot le redkokdaj. Vesela sem bila, ko sem videla njihove skrivne poglede na uro, prelistavanje knjig, tiho ocenjevanje, koliko je še časa in koliko je še dela.
Ob koncu ure sem pobrala nji-
hove zapiske, pospravili sJ IS knjige in začeli so pisati test Naslednjo šolsko uro smo vzeli dovolj časa, da smo se P1.
govorili o našem poskusu. I2 testa je bil seveda mnogo bolj :• kot bi bil sicer, a kaj, saj mi ni1
iJvt
tega, da bi lovila slabe ocene, jv pa smo se naučili nekaj koii. nega — pripravljati se na test,1 ^ izpit, na spraševanje, na to, dn 0 treba kako delo opraviti v do' . čenem času in obsegu — je b jev to več kot dovolj.	^
Testi, vsakršni preskusi zt11, nja, so vendar umetni, šob* p povsem neživljenjski. Nikdar k. sneje v življenju nam nihče ne* •.1
vzel knjige, preglednice, prih1
nika, načrta, medtem ko boi1
opravljali kako delo. To je P ^
pot do znanja.
Pomembno je narediti čim
v čim krajšem času.
Doba, v kateri živimo, terja1 ^. vsakega posameznika velik ^ zmeraj več, zato se je treba na'
:1ji
v, dv
čiti delati čim smotrnejše in f učinkovitejše.
DUŠICA KUNAVER
čl »c
OB NOVI KNJIGI NOVE ZAMISLI ZA PESTREJŠI POUK BERTA GOLOB:
Srce ustvarja, roka piši;
Zaprem knjigo in še enkrat preberem poetični naslov: Srce' ustvarja, roka piše. Napisala jo je Berta Golobova, izdala pa Mladinska knjiga v Ljubljani v začetku leta 1983.
Pred menoj se vrstijo usode petdeset in več umetnikov besede.
Vsaka usoda je svet zase. Skoraj vsem pa je skupna težka mladost.
Skupna so hrepenenja. Skupen jim je delavnik, ki bi moral imeti več kot štiriindvajset ur. Skupna jim je želja po pisanju.
Menda je veliko učiteljev slovenskega jezika pred problemom, kako podreti zid, ki tako trdno obdaja naše poučevalno ozemlje od Brižinskih spomenikov do leta'1945. Zadnja knjiga Berte Golobove nam bo pri tem krepko pomagala.
V	njej je zbranih 59 intervjujev, pisem ali portretov sodobnih besednih ustvarjalcev, ki pišejo — ali tudi pišejo za mladino. Po dve fotografiji posameznika, prispevek Marka Aljančiča, sta učinkovito dopolnilo besedilu.
Današnji čas nas zasipa z intervjuji, ki potekajo po nekih stereotipnih obrazcih, tile pred nami pa so vodeni tako spretno in domiselno, da daje vsak čisto svojo, svežo podobo.
Golofcova daje sobesedniku možnost, da se docela razkrije ali pa tudi ne, ne moti je njegova zadržanost, vendar zna končno vsakogarogreti za pogovor. Najbrž tudi zato, ker ne zahteva na vsak ZAKAJ tudi ZATO, ampak človeku dovoli, da svobodno razpreda misli in se vrača k svojemu izhodiščnemu motivu. In če vidi, da vprašanje sobesedniku sploh ni všeč, začne neopazno »počasi odvijati nit z drugega klopčiča«.
Kako pa sprejmejo te intervjuje učenci?
V	5. a sem prebrala intervju s Tonetom Pavčkom. Na vprašanje, kakšna se jim zdi predstavitev pesnika, so napisali, da je razumljiva, zanimiva, prijetna, živahna, pesniška, prisrčna, zelo lepa. O intervjuju z Nežo Maurer so učenci 5. b menili, da pritegne bralca, je natančen, jasen, krepak, zanimiv, lep.
Šestošolcem pa se zdi pogovor s Slavkom Preglom izčrpen, jedrnat, vendar bogat, dovolj jasen. Opisana sta pisateljeva oseba in duh.
Pomaga nam, da si oblikujemo predstavo o pisatelju. Ihtervju ni dolgočasen, kakor so intervjuji v nekaterih revijah.
Naslednjo uro sem podobo Pavčka in Maurerjeve dopolnila z njunima spominoma, ki sta ju objavila v knjigi Spomini na otroštvo (zbrala Kristina Brenkova, izdala MK 1877)!
sp
ti
Podoba dveh sodobnih avto jt jev je postala jasnejša, uri pa s' ^ prinesli otrokom in meni p2^ jetno osvežitev.
Povezava teh dveh knjig mil1 , še večkrat dobrodošla, saj Spominih objavlja čez 30 avto1^ jev, ki jih v svoji knjigi predstafe Ija Golobova.	j' r
Priznajmo, da imajo mnoj^ naši kabineti za slovenski jezk( pridih muzejskosti. Zehati zaLj neš, ko opazuješ prastara korelrc turna znamenja, obledele fia4)la grafije od Trubarja do Kajunfcr, sezname veznikov itd.	ro;
Nova knjiga nam ponuja g2 ru divo za stensko tablo, ob njem a je tudi začela ura govornih vaj ^ 8. razredu.	)tr
Kot moto k predstavitvi vsak a ? ga avtorja je vzet zanj najb« J-značilen citat. Izbrala sem toKtip
Borut Pečar: Človek se mo i<
človeku odpreti, drugače si lod, mata kaj povedati.	§
Miha Mate: Humor č!oveljic pomaga živeti.	- »m
Milan Šega: Z besedami je an življenju zmerom hudo velola križ: nikoli ne veš, kdaj je kakš' a*] odveč in kdaj kakšna prema! ov;
Miško Kranjec: Nase je tre! en paziti, da preprečiš žalitve. tič, Vladimir Kavčič: V sr^an moraš verjeti vse življenje, dl1 og gače sploh živeti ne moreš.
Ko smo v 8. razredu prebk* Cankarjevega Gospoda stotnik ^ sem se spomnila, da Bran* p? Šomen v intervjuju trdi, da Pj treba mlade ljudi, ki ne vedo, k ^ je vojna, spet in spet opozarj^1 na njene grozote. Na vprašanj1 !Sc ali je prav, da mladi betel ^ zgodbe o vojnih grozotah, so1";? osmošolci odgovorili:	i^01
Prav je, ker se moramo o nj1 ^ poučiti in le tako se bomo lal^
bojevali proti novim grozota21, Prav je da jih beremo; ob nj5'
bomo spoznali, da vojne nik. več ne sme biti. Ob njih bomo2(1tsl
prepričani, da se tako gorje
sme več ponoviti.	^
Glavni vsebini so dodani ' ®
biografski in bibliografski P* datki ter sugestije, kaj velja p2*1 teljevega ali o pisatelju prebil
O jeziku te knjige se bomo P1’ govarjali na literarnem krožk1 saj je ves živ, pristen, slikovl Misel se pisateljici lahkotno p2( liva v izraz in vendar ima vsak beseda svojo težo. Topajevča*1 zlaganih fraz pošteno!
S temi utrinki sploh še nise' izčfpala idej in navdušenja, kij1 ga je zbudila knjiga. Polna je 1 pote, pa tudi grenkih resi1'1 Predvsem pa je v njej tisto, čes® je tako premalo v zraku, ki S vdihavamo vsak dan: iskreno*2 možatosti in topline. In prav za se mi zdi knjiga primerno dat1' za vsakega mladega človeka
it iebi
(|StV(
DANICA CEDILNIK
^VENSKE KONJICE
ola v naravi
aložba
NA TRŽAŠKEM
gospodarna Natečaji in habilitacije
za vključitev slovenskih
j Tudi letos, v zaostrenih goži 'barskih razmerah, so pro-j delavci v Slovenskih Ko-(!lcah v dogovoru s starši in z de-l ^nimi organizacijami organizi-ii ' • šolo smučanja na Rogli. Vsi i^nci petih razredov občine j °venske Konjice so preživeli v ili otelu Planja šest lepih dni ter si ji strokovnim vodstvom učite-in vaditeljev smučanja pri-(i ?®'li osnove alpskega smuča-s)la-
(, "oudariti moramo, da je šola v : aravi v občini Slovenske Ko-
0	i|Ce uspešna tudi po zaslugi n Rajnega in prizadevnega uči-p aja telesne vzgoje Bojana Von-
l116 in ravnatelja osnovne šole vAarda Kardelja, ki je z neumnim organizacijskim delom i("[dušil in usposobil za to delo, ilii1 je, za učenje smučanja učenji5'' petih razredov pozimi in za či 'ta plavanja učencev četrtih ra-tedov poleti, zelo veliko pro-1 letnih in drugih delavcev v ob-!)>• Jedro te delovne skupine so Cllelji telesne vzgoje konjiških Jji ki so pritegnili k delu še ^ge učitelje pa tudi zunanje delavce, zlasti športnike.
1	Poleg pedagoških delavcev it Opomorejo k organiziranju in - jPešni izvedbi šole v naravi tudi .0,2gojno-izobraževalni zavod,
finska izobraževalna skupaj "t, člani šolskih kolektivov, ki i(iomeščajo odsotne učitelje in j Nazadnje delovne organizaci-■ 1 ki pomagajo z denarjem. Jlrtisko šolo v naravi omogoča že J") obstoj Rekreacijsko turi-Rčnega centra Unior na Rogli.
njem preživlja šolo v naravi . _°li 400 učencev petih razredov šol občine Slovenske Konjice v ‘letih izmenah s po 70 — 80 jTrok. Vedeti moramo, da je ta |j> a Prav tedaj, ko je zimska se-Jna na višku in bi torej Unior te rostore zlahka dražje razprodal ’ rngim. Konjiška šola v naravi a Rogli traja namreč ves fe-
1 jdar in še prvo polovico marca.
‘roči imajo tu dobre možnosti Kfa življenje in delo.
' Hrano za učitelje in učence "pravlja hotel »Planja« v sa-t °postrežni restavraciji, ki je °dobno urejena.
I .Sole v občini Slovenske Ko-' "ce dobro sodelujejo z Unior-e 'm iz Zreč. Direktor inž. Mar-j " Osole ima izreden posluh za !| anje, tako da se učenci višjih 'l^redov redno seznanjajo tudi s ,1 Varno. Opravljajo tudi dolo-' dela na Rekreacijsko turi-j 1Cnem centru Rogla ali v to-' arr>i v Zrečah in v Vitanju — po "govoru in za plačilo.
fi Kako zelo je od vztrajnega, |i "brega dela odvisen uspeh, do-i> ^"je prav šola v naravi v konji-1 . občini. V začetku, pred doti ntni sedmimi leti, so imele s 'novne šole težave, ker starši j1,150 pustili svojih otrok na :) °glo. »Smučajo naj se doma,« ^govorili tisti izpod Pohorja in '""jiške gore, učitelji pa so jim ji krajno pojasnjevali, da je šola 1a Rogli nekaj več, da gre za po-«>0 organizacijo življenja in j1 ,.e,ai ko večina otrok prvič pre-c (Vl nekaj dni skupaj s svojimi r( rstniki pod strokovnim vod-.Vorn pedagogov. Da bi spremile starše, so šole prva leta ' rganizirale obiske staršev tako,
da so le-tem preskrbele prevoze in enolončnice na Rogli. Zdaj ni več težav, staršev ni treba prepričevati, naj pošljejo svojega otroka v šolo v naravi in zanj prispevajo denar. Letos je znašal prispevek staršev 1500 din na otroka. To pa ni tako malo, posebno za tiste družine, kjer je zaposlen le eden od staršev ali pa, kjer so sicer nizki osebni dohodki. Nekatere delovne organizacije, kot na primer LIP Slovenske Konjice, pomagajo staršem tako, da plačajo polovico njihovega deleža.
Obiskali smo tretjo izmeno konjiške šole v naravi na Rogli, v kateri so bili učenci petih razredov zreške in vitanjske šole, skupno 73 otrok. Razporejeni so bili v sedem skupin, v katerih je ponavadi od 10 do 13 otrok. Pedagoški vodja je bil Oto Marinčič, učitelj telesne vzgoje v osnovni šoli Vitanje. Pedagoški team v taki šoli sestavljajo poleg učiteljev in vaditeljev smučanja
—	vsak od teh ima svojo skupino
—	še razredniki petih razredov in medicinska sestra, ki jo vsaki izmeni zagotovi Zdravstveni dom v Slovenskih Konjicah.
Življenje v šoli poteka po ustaljenem dnevnem redu, ki je podrejen trenutnemu cilju — učenju smučanja, zahteva pa tudi vsa druga opravila, ki so nujna za življenje v skupini: učenci so vodje sob, skrbijo za red v prostorih, seznanjajo se z življenjem v skupini, v gorah itd. Pri vsem tem delu tekmujejo pionirji za čim boljše dosežke, ki jih ugotavljajo vsak dan sproti.
Vaje v smučanju imajo po dve uri dopoldne od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Pred vajami in po njih pa poteka pouk iz vseh drugih predmetov, vendar je snov v vseh teh predmetih aktualizirana in prirejena razmeram, v katerih otroci žive. V ospredju je spoznavanje Pohorja, njegove preteklosti in sedanjega pomena. Učenci se seznanjajo z vlogo Pohorja v narodnoosvobodilni vojni, z zgodovino Pohorskega bataljona, obiščejo spomenike NOB in se poklonijo padlim junakom. Spoznavajo bogastvo Pohorja: les, živalstvo, kamenine, vodo itd.
Učitelji in učenci živijo skupaj pod istimi pogoji, v isti stavbi, v svojih sobah. Porajajo se nova tovarištva in spoznanja. Tu ni vzgojnih nesporazumov pa tudi ne težav ali nasprotij med učenci in učitelji. Vzgojitelji so do učencev tovariški, ti pa jim naklonjenost vračajo. Vsak se trudi biti čimboljši pri delu, do součencev in da tistih, ki skrbijo zanje in jih varujejo.
Zaradi vsega tega je šola v naravi velike vrednosti ne samo zato, da si v njej mladi rodovi pridobijo potrebne spretnosti plavanja in smučanja, pač pa tudi za razvijanje zdravih, tovariških in lepih odnosov v otroškem kolektivu. Prizadevati pa bi si morali, da bi taki medčloveški odnosi v naši družbi prevladovali.
Ob vseh teh dosežkih lahko rečemo samo to, da je denar, namenjen za šolo v naravi — gospodarno naložen.
FRANJO MAROŠEK
šolnikov v stalež
NOVO PRI
muues a&numi
UUBLJANA, TITOVA 52 telefon: (061) 317-744. 326-961
obiščite nas v novem poslovnem centru in zahtevajte INŽENIRING PONUDBE	“
Stalna razstava in prodaja opreme, učil. učnih pripomočkov IN DIDAKTIČNIH SREDSTEV
Problem, ki že več let tare italijanske in slovenske šolnike v Italiji, je neurejen pravni in ekonomski položaj vsega šolskega osebja. Na osnovnih in srednjih šolah poučuje veliko učiteljev in profesorjev, ki nimajo stalnega mesta, ampak so v službi le začasno se vsako leto selijo iz šole v šolo. Ta nestalnost učnega osebja je slabo vplivala na vzgojno dejavnost v razredu. Tudi neučnega osebja (tajnic v pisarnah in slug) je še veliko nameščenih le začasno.
Prosvetno ministrstvo je 20. maja lani izdalo zakon 270, ki naj bi vsaj omilil, če že ne odpravil problem nestalnega učnega in neučnega osebja. Z izvajanjem tega zakona je z letošnjim šolskim letom dobilo stalno zaposlitev 32 slovenskih učiteljev, ki so več let (nekateri tudi šest let) poučevali le začasno in tudi njihova plača je bila vedno le plača začetnika suplenta. Po istem zakonu si je pridobilo stalfež tudi osem pomožnih tajnic, ki so bile več let v službi le začasno.
Omenjeni zakon obravnava vključevanje učnega in drugega šolskega osebja v stalež. Učitelj, ki je začasno v službi, in hoče postati stalen, mora opraviti državni natečaj ali habilitacijo. Natečaje in habilitacije razpiše šolski skrbnik, ker so pokrajinske narave. Učitelji, ki končajo učiteljišče, dobijo hkrati z učiteljsko diplomo tudi habilitacijo; to pa ne velja za vzgojiteljice, ki morajo po maturi napraviti še habilitacijo za vstop v stalež pa tudi ne za profesorje, ki morajo ravno tako opraviti habilitacijo.
Natečaji in habilitacije se delijo na pisni in ustni izpit. Če kandidat opravi pisni izpit, je pripuščen k ustnemu. Pri ustnem izpitu mora pokazati stopnjo doseženega znanja iz pedagogike, didaktike, šolske zakonodaje idr.
Kriza zaposlovanja je čedalje večja in to se opazi prav na državnih natečajih in habilitacijah, saj se na natečaje prijavi veliko
kandidatov, čeprav je zelo malo prostih mest. Učencev je čedalje manj, zato je tudi manj razredov, manj učiteljev pa tudi službenih mest. Boj za prosta mesta v otroških vrtcih, osnovnih in srednjih šolah je čedalje hujši. To kažejo tile podatki.
Da bi dosegle habilitacijo, se je za natečaj za eno samo stalno mesto v državnem otroškem vrtcu prijavilo 27 slovenskih vzgojiteljic. Pisna naloga je bila 12. januarja, ustni izpit natečaja pa bo 10. maja. Za natečaj za 12 stalnih mest v slovenski osnovni šoli se je prijavilo kar 68 učiteljev. Ta natečaj se je začel 24. januarja s pisno nalogo, ustni izpit pa se bo začel po 20. maju.
Po zakonu 270 morajo biti državni natečaji vsaki dve leti, če so na voljo prosta mesta.
Tudi profesorji bodo imeli v tem šolskem letu habilitacije za dosego staleža na nižji srednji šoli (teh je 33) in na višji srednji šoli (teh je 38). To velja seveda samo za Tržaško. Tudi habilitacije se delijo na pisno nalogo ali praktično (za poučevanje tehnične vzgoje ali likovne vzgoje) in na ustni izpit. Pisni in praktični del habilitacij se bo začel predvidoma spomladi, ustni del pa šele septembara.
Ti natečaji in habilitacije bodo dokončno uredili pravni in ekonomski položaj slovenskih šolnikov na Tržaškem in Goriškem; to pa bo nedvomno koristilo vsej slovenski šoli, kajti šolnik, ki mu je zagotovljena stalna služba in s tem plača, bo poučeval bolj sproščeno in zavzeto.
Po tolikih letih čakanja in negotovosti bodo dobili slovenski šolniki končno stalna službena mesta in s tem socialno varnost. Velika napaka slovenskega pa tudi italijanskega šolstva bo tako odpravljena. Upajmo le, da v prihodnje ne bo primanjkovalo prostih mest na naših šolah in da bo naša slovenska‘šola še v naprej močna in trdna.
MARKO PAULIN
Prešernov teden v Kumrovcu
V politični šoli ZKJ Josip Broz Tito je že osmo leto ustaljena navada, da Skupina slušateljev iz Slovenije, podobno kakor to store slušatelji iz Makedonije okoli 11. oktobra, ali slušatelji iz Bosne in Hercegovine konec novembra, pripravi proslavo slovenskega kulturnega praznika. Letošnja proslava ni bila prav 8. februarja, ker so bili takrat vsi slušatelji na zimskem oddihu, marveč so slavili Prešernov teden v drugi polovici februarja.
Začelo se je s prikazom slovenskega filma Boj na Požiralniku. Predvajanja filma sta se udeležila tudi režiser filma Janez Drozg in igralec Bert Sotlar. Josip Košuta, izvršni sekretar CK ZKS za kulturo, je v uvodni besedi zanimivo, z novih vidikov orisal umetniško in revolucionarno osebnost Prežihovega Vo-ranca. V večurnem živahnem po-
Gašperjeva bralna značka
Gašperjevo bralno značko — ime je dobila po znanem koroškem partizanu Karlu Prušni-ku-Gašperju, ki je umrl 16. marca 1980 — so začeli podeljevati v letu 1981. Leta 1982 je osrednji odbor za Gašperjevo bralno značko pri Srednji šoli za tehnično-naravoslovne in pedagoške usmeritve Ravne na Koroškem sklenil, da bo imela ta značka dve stopnji. Za pridobitev prve stopnje značke je osnovna literatura Prušnikovo delo«Gamsi na plazu, za pridobitev značke druge stopnje (srebrna) pa Požganica Prežihovega Voranca. Dodatni deli za študij vprašanj koroške zgodovine sta prispevka zgodovinarja dr. Janka Pleterskega Pomen koroške preteklosti od srednjega veka do prve svetovne vojne, v celovškem Koroškem koledarju
za leto 1981 ter Koroški Slovenci in plebiscit v zborniku Koroška in koroški Slovenci. Zaželeno je, da vsa predpisana besedila tako na prvi kot na drugi stopnji bralci obdelajo v študijskih skupinah pod vodstvom mentorjev.
Glasilo odbora koroških partizanov, ki žive v Jugoslaviji, Vestnik koroških partizanov, je sprejelo obveznost, da bo spremljalo, uvajalo in razvijalo Gašperjevo bralno značko. V kratkem bo izšla posebna številka Vestnika, ki bo namenjena mentorjem Gašperjeve bralne značke.
Kljub temu da imamo na Slovenskem že blizu 40 bralnih značk, zasluži Gašperjeva zaradi svoje narave in tehtnosti pa tudi področja, ki ga obravnava, posebno pozornost.
ANDREJ VOVKO
0 NOB na Koroškem in manjšinskih vprašanjih
govoru so slušatelji obravnavali veliko kritičnih vprašanj o kulturi, razmerah filma pri nas in spregovorili tudi o položaju in vlogi filmskih ustvarjalcev.
Kulturni teden so sklenili z osrednjo prireditvijo na kateri so_ sodelovali slušatelji z recitalom besedil iz slovenske ustvarjalnosti, Boštanjski oktet iz Sevnice, folklorna skupina iz Rogaške Slafine in vokalno-instrumen-talna skupina »Magneti« iz Murske Sobote. Škoda, da je zaradi obolelosti odpadla predvidena razstava del slikarja Repnika s Koroškega.
V politični šoli v Kumrovcu slušatelji tako spoznavajo posebnosti kultur raznih narodov, ki pa gotovo prispeva k boljšemu medsebojnemu razumevanju in h krepitvi sožitja jugoslovanskih narodov in narodnosti.
R. L.
V Sloveniji ni posebno veliko revij, ki bi se ukvarjale s slovenskimi manjšinami v sosednjih državah in z manjšinskimi vprašanji nasploh. Njim se posveča na videz zelo skromna, a kljub temu vsebinsko bogata revija Vestnik koroških partizanov. Čeprav naslov pove, da je njen namen prikazovati predvsem dogodke iz obdobja NOB na koroškem, je njena vsebinska zasnova precej širša.
Revija je nastala leta 1967 kot glasilo takrat ustanovljenega odbora koroških partizanov v Jugoslaviji. Vanjo pa niso pisali samo koroški partizani z naše strani meje, pač pa tudi borci iz avstrijske koroške, že prej združeni v /.vezo koroških partizanov v Avstriji. Vestnik je začel svoje »življenje« na 26 straneh v dveh številkah, sicer pa izhaja v štirih številkah na leto, od katerih jih je nekaj tudi dvojnih. Bo besedah predsednika njegovega uredniškega odbora Pavleta Žaucer-ja-Matjaža je v šestnajstih letih izhajanja plul skozi različne tesni in mimo ostrih čeri, deležen pa je bil tudi nedobronamernih predlogov, češ da naj bi ga kar ukinili. Revija »je s svojim videzom izražala skromnost koroškega partizanstva« ter trdno in tovariško povezovala vrste nekdanjih koroških partizanov na obeh straneh državne meje.
Čeri in ovire, ki jih omenja Pavle Žaucer, so bile predvsem denarne narave, saj živi revija skoraj samo od naročnin in oglasov. Letna naročnina vestnika je za današnje čase nenavadno nizka, saj je znašala v letu 1982 za posameznike 100 din. Današnjega Vestnika nedvomno ne bi bilo brez požrtvovalnega dela njegovega uredniškega odbora. Od teh članov naj posebej omenimo pokojnega zgodovinarja in velikega poznavalca vprašanj
slovenske manjšine na Koroškem dr. Toneta Zorna.
Ponazorimo pestro vsebino Vestnika z vsebino njene najnovejše 4. številke iz leta 1982: v njej najdemo prispevek vodje ene od obeh osrednjih koroških organizacij v A vstriji dr. Matevža Grilca o politiki avstrijskih strank do koroških Slovencev, članek Borisa Jesiha o desetletnici znane »vojne za krajevne dvojezične napise«, prispevek kortfškega Slovenca dr. Boruta Šturma o denacifikaciji v Avstriji po letu 1945, oris vprašanj slovenske manjšine v videmski pokrajini v Italiji, ki sta ga prispevala Miran Komac in Peter Beltram.
Druge temeljne sestavine Vestnika - prikaza NOB na Koroškem - - nakazujejo sestavki Pavletu Žaucerja in Janeza Wutte-ja-Luca, ki se spominjata 40-let-nice partizanskega napada na Solčavo in Alberta Konečnika-Modrasa, ki obravnava, kako so leta / 944 partizani pregnali Nemce iz njihove postojanke na Obirju. Soborci se spominjajo pokojnih koroških partizanov: Franca Primožiča-Marka in Ivanke Jlerletove, številko pa sklepa pisana bera novic, poročil in pesmi.
Uredniški odbor Vestnika namerava v prihodnje razširiti področje svojega delovanja tudi na objave prispevkov, o delovanju borcev za severno mejo v letih 1918-1919, Kluba koroških Slovencev.v SRS in klubov koroških študentov na obeh slovenskih univerzah. Prav tako upa, da bo dobil vestnik večjo družbeno denarno podporo, ki jo glede na svojo tehtno vsebino nedvomno zasluži. Naglasiti je treba še to, da bi la revija gotovo koristila marsikateremu prosvetnemu delavcu pri njegovem delu v šoli pa tudi zunaj nje.
ANDREJ VOVKO
ZA OSNOVNE ŠOLE
MATIČNE UČILNICE IN UČILNICE ZA PREDMETNI POUK:
-- -oprema
—	učila
—	AV sredstva
—	sistem instalacij
učilnica za tehnični pouk
—	oprema
—	orodje
—	stroji
ZA SREDNJE ŠOLE
UČILNICA ZA KEMIJO:
—	oprema
—	učila
—	AV sredstva
—	sistem instalacij
UČILNICA ZA FIZIKO IN BIOLOGIJO:
—	oprema
—	učila
—	AV sredstva
—	sistem instalacij
—	vivarijstika
ZA VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE:
—	oprema za igralnice
—	oprema za jasli '
—	oprema igralnih kotičkov
—	didaktična sredstva
—	AV sredstva
—	tekstilni izdelki za VVO
Vsak prosvetni delavec — naročnik na svoje glasilo!
ČE ŠE NISTE NAROČENI NA PROSVETNEGA DELAVCA, PA ŽELITE POSTATI NAŠ NAROČNIK,
JE STVAR PREPROSTA: TELEFONIRAJTE NAM NA
ŠTEVILKO
(061)315-585
PA VAM BOMO REDNO POŠILJALI NAŠE GLASILO.
Vzorne šole
Da bi lahko pripomogli k boljši obveščenosti in k strokovnemu izpopolnjevanju prosvetnih delavcev, smo pred kratkim posebej pisno zaprosili ravnatelje srednjih šol in predsednike osnovnih organizacij sindikata na teh šolah, naj se zavzemajo za povečanje števila naročnikov na Prosvetnega delavca v svojih kolektivih.
Med srednjimi šolami, ki vzorno skrbijo za obveščenost in izpopolnjevanje svojih delavcev, moramo pohvaliti predvsem:
Šolski center TAM v Mariboru (50 naročnikov)
PTT izobraževalni center v Ljubljani (26 naročnikov)
Center poklicnih šol v Kočevju (23 naročnikov)
Šolski kovinarski center v Lendavi (19 naročnikov)
Tudi z nekaterih drugih srednjih šol smo že dobili prva naročila. Na nekaterih šolah so osnovne organizacije sindikata naročile več izvodov za svoje člane. Prizadevanja, ki zaslužijo priznanje!
Med osnovnimi šolami, ki so v zadnjem času veliko storile za pridobitev novih naročnikov, naj pohvalimo zlasti:
OSNOVNO ŠOLO VELIKA NEDELJA.
Na pobudo osnovne organizacije sindikata so se vsi njeni učitelji naročili na Prosvetnega delavca.
Šola in proizvodnja
Med osnovnimi šolami in proizvodnimi organizacijami združenega dela je v zadnjih letih prišlo do medsebojnega sodelovanja — tako eni kot drugi so začutili potrebo po vzajemnem dopolnjevanju.
O takem sodelovanju so nam pisali tudi iz osnovne šole Tončke' Čečeve v Lesičnem in ram poslali na vpogled samoupravni sporazum, ki so ga pred nedavnim sklenili z Dekorjem v Kozjem, temeljno organizacijo Steklarne Boris Kidrič iz Rogaške Slatine.
Učenci osnovne šole že. pri-
pravljajo za delavce Dekorja kulturni program za 8. marec. Sicer pa bo šola sodelovala ne le pri kulturnih prireditvah, marveč tudi pri spodbujanju zanimanja učencev za delo v steklarni in pri usmerjanju v steklarske poklice. Steklarna in njena temeljna organizacija Dekor pa bosta pomagali šoli pri opremljanju delavnic, pri izvajanju proizvodnega dela in šole v naravi, pa tudi pri poklicnem obveščanju ter interesnih dejavnostih- Dekor bo v te namene dal šoli letno 0,2 odstotka čistega dohodka.
V.
Šola v Dramljah svojemu rojaku, heroju Zidanšku
Novo šolsko stavbo v Dramljah, ki so jo začeli uporabljati že leta 1980, sp poimenovali po narodnem heroju Milošu Zidanšku, ki je bil rojen v Straži na Gori nad Dramljami.
Takrat^ so v večnamenskem prostoru šole odkrili spominsko ploščo z reliefom Miloša Zidanška, ob tem pd navdušeno zbirali fotografije in dokumente, ki so se se nanašali na življenje in delo heroja, ki je bil pred vojno član CK KPS in KPJ ter organizator vstaje na Štajerskem. S prizadevnostjo in iznajdljivostjo učiteljskega zbora se je nabralo veliko eksponatov, ki so jih začeli urejati v stalno razstavo v večnamenskem prostoru šole. Povezali so se z Muzejem revolucije v Celju, ki jim je dal fotokopije iz svojih Zbirk in zbirk muzejev v Mariboru in Ljubljani. Zanimive in doslej še neobjavljene eksponate je odstopila šoli tudi Zidanškova sestra Julijana Zlatečan.
7. zbranim gradivom so napolnili devet metrov dolg in 1,25 metra širok zasteklen pano, ki so ga razdelili na metrske predele, vsak od teh pa predstavlja neko obdobje iz Zidanškovega življenja. V stalno razstavo so uvrstili tudi posnetke o Ludviku Mastna-
7	/
ku, organizatorju vstaje v Dramljah, pri katerem je bila ilegalna tiskarna. Ludvika Mastnaka so ustrelili Nemci že 27. decembra 1941 v Mariboru, Na panoju so tudi slike Zidanškovih sodelav* cev iz celjskega območja, ki so se sestajali pri Joštavih v Rdečem mlinu: Slavka Šlandra, Blaža Rocka, Franju Vrunča, Petra Štanteta, Toneta Grčarja, Janka Skvarče in drugih.
Stalno razstavo so odprli 11. februarja z lepim kulturnim sporedom, na katerem je pisatelj France Filipčič podal izčrpen življenjepis heroja. Upokojena učiteljica Darinka Jošt je napisala za to priložnost izvrsten recital o Zidanškovem življenju, ki ga je recitirala vnukinja Zidanškove sestre Melita Zlatečan.
Vrednost stalne razstave je v tem, ker je učencem nenehno pred očmi, poleg tega pa si jo lahko ogledajo vsi starši otrok in še drugi občani, ki prihajajo v šolo. Menimo, da bi bilo prav, če bi vse naše šole, ki so poimenovane po naših narodnih junakih, pesnikih ali pisateljih, zbrale o njih čim več slik in raznih dokumentov, ker bi s tem zelo plastično prikazali, osebnost, po kateri se imenuje šola.	ERNEST REČNIK
Slavki Legiševi v spomin
9. februarja 1983 smo se v Kopru v globoki žalosti poslovili od naše prijateljice in učiteljice Slavke Legiševe. Na njeno željo so jo pokopali v Mariboru, mestu njene mladosti.
Rodila se je pred 73 leti v Gorici, kamor se je z veseljem vračala in obujala spomine na otroštvo.
V času fašistične oblasti se je s starši preselila v Maribor. Tu je maturirala na učiteljišču, v Markovcih pri Ptuju pa se je začela njena učiteljska pot. Rada je pripovedovala o svojih prvih učencih na Ptujskem polju. Tu jo je doletela nemška okupacija in bila je med prvimi aretiranci na gradu Bori, odkoder so jo izgnali v Ljubljano. Že leta 1942 se je povezala z OF in v Ljubljani pričakala osvoboditev. Takoj po vojni se je z veseljem odzvala klicu Primorske. V Istro je prišla pred 37 leti in ji ostala zvesta do svoje prerane smrti. Službovala je v Šmarjah nad Koprom, Izoli in v Kopru.Učila in vzgajala je mnoge rodove osnovnošolcev in odraslih v krajih, kjer je tujec povzročal mnogo trpljenja, poniževanja in preganjanja. Slavka je oživljala slovensko besedo in budila narodnostni ponos zasužnjene in zaostale Istre. Takratne razmere- za poučevanje so bile zelo težke. Ni bilo primernih prostorov, opreme, učbenikov in učil. Učenci so težko premagovali jezikovne težave. S trdno voljo, mladostnim zanosom in s človeško toplino je uspešno premagovala številne neprilike. Pri delu ni poznala premora. Nobeno delo ji ni bilo odveč, nobeno delo pretežko. Nikoli ni govorila o svojih težavah. Odlikovali sta jo poštenost in iskrenost.
Svoje bogato pedagoško delo in metodično znanje si je nenehno izpopolnjevala. Iskala je nove prijeme, metode in oblike dela, jih preskušala in posredovala mlajšim kolegom in dijakom
učiteljišča. Njena učilnica je izžarevala pravo delovno ozračje, njen pouk pa je bil že takrat tako usmerjen, kot ga danes postavlja sodobna šola. Bila je med prvimi učitelji v Sloveniji, ki so uvajali skupinski pouk. S to učno obliko je vse navduševala in pritegnila k sodelovanju. Njeni učni nastopi so bili pristni, izvirni, strokovno in življenjsko zelo bogati. Upošu tevala je individualne razlike učencev, zato jim je nenehno pripravljala učne lističe za različne težavnostne stopnje in jih še ilustrirala. Posebno pa se je odlikovala pri poučevanju slovenskega jezika. Gojila ga je z veliko ljubeznijo pri vseh predmetih. Pri svojem delu je bila kritična in ustvarjalna. To je prenašala tudi na učence in mlajše učitelje. Skozi njene učilnice so se zvrstili mnogi rodovi učiteljev in učiteljiščnikov. Vedno je bila pripravljena pomagati in svetovati. Vsakdo, ki jo je poznal ali delal z njo, jo je cenil in spoštoval. Občudovali so delovni utrip razreda, njeno nevsiljivo, toda zelo premišljeno vodenje učencev.
Rada je tudi prepevala in ljubezen do petja je prenašala na svoje učence in kolege. Še sedaj nam zvenijo pesmi otroških zborov, ki jih je vodila.
Za svoje uspešno delo je dobivala mnoga priznanja učencev, kolegov, najvišje ocene ravnateljev in pedagoške službe pa tudi visok-a družbeno-politična priznanja: priznanje aktivistov OF in zvezno odlikovanje zasluge za narod s srebrnim vencem.
S Slavko odhaja velik del kul-turno-prosvetnega poslanstva učiteljev v svobodni Istri. Njeno dolgoletno pedagoško delo,je rodilo veliko sadov in bo ostalo zgled prihodnjim rodovom. Slavka bo živela v naših srcih in spomin nanjo bo povezan z ljubeznijo in hvaležnostjo.
VILMA JENKO
Redne razpise__________________________________
prostih del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev v \zgojno varstvenih in. vzgojno-izobraževalnih organizacijah bomo letos objavili
18. APRILA IN 9. MAJA
Razpise za prvo objavo bomo sprejemali do 2. aprila, za drugo objavo pa do 28. aprila.
Naknadni razpisi bodo v drugi polovici junija in v začetku julija. Posamezne razpise objavljamo tudi sproti, zunaj navedenih rokov.
Obvestilo
Z dajanjem svoje krvi lahko naredite največ, kar lahko stori človek za sočloveka. Zato vas pričakujemo na krvodajalski akciji.
Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist RK odgovoren za krvodajalstvo.
MAREC 1983 LJUBLJANA-BEŽIGRAD LJUBLJANA-CENTER LJUBLJANA-MOSTE-POLJE LJUBLJANA-ŠIŠKA LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK LITIJA KAMNIK SELNICA JAKOBINSKI DOL VELKA
15.,	24.
9.,	11., 16., 21. 14.
17.,	23.
10.,	22., 25.
18.,	19.
28.,	29., 30., 31.
11.
17.
31.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
M
■n
s
Dr. Jože Slivnik (1930—1983), rej ni profesor Fakultete za naravoslo'! in tehnologijo Univerze Edva1" Kardelja v Ljubljani, vodja Labor1 torija za fluorokemijo Inšti)11 Jožef Stefan, prejemnik Kidriče’ nagrade za vrhunske raziskoval11 dosežke
Umrl je učitelj
Bil je odličen študent, zatem vrhunski raziskovalec, vseskozi pa dober tovariš. »Ce že človeku ne moreš pomagati, škodovati nikar,« je pravil. In tudi delal je tako.
Velik de! svojega življenja je posvetil zahtevnim, nevarnim in vendar tolikanj privlačnim raziskavam fluora in njegovih spojin. Takrat si ga težko srečal, saj ob delu ni opazil, da se je dan že prevesil v noč. Zagnano je pripravljal nove spojine in proučeval njihove spremembe. V kemiji fluora ga pozna ves svet.
Potem se je posvetil prenosu raziskovalnih dosežkov v proizvodnjo. Na Žirovskem vrhu je vodil graditev polindustrijske naprave za predelavo uranove rude. Pa ni skrbet le za uspešnost postopka. Zagrizel se je tudi v vprašanja zaščite okolja, da nekoč ne bi bilo treba zapisati »Kako zelena je bila Poljanska dolina.«
Skupaj s Celjani se je z znanjem bojeval proti onesnaženju voda z Žveplovo kislino. Umiranje rek naj bi preprečil postopek, ki ga je izdelal za predelavo odpadne žveplove kisline v uporabne proizvode.
Bil pa je tudi učitelj -tedaj, ko je predaval doma in v tujini s kredo v roki in takrat, ko je ves

blaten v gumijastih škornjih sM paj s študenti ločeval jalovino 0 dragocene uranove rude. Vsekjl delo bogatil z znanjem in kaz1 kako je delo samo vir znanja. 1' kol sto inženirjev, magistro* doktorjev znanosti se bo s spošW vanjem spominjalo svojega ntd\ torja.
hi bil je borec za napredek, 5Š1 rokim zamahom in dobrim i11 menom. Razdajal je svoje z.nad v delu odborov in komisij strt kovnih združenj in družbenopč ličnih organizacij. Znal je pod zovati ljudi in stroke.
Kup priznanj in medalj dobil. Kdo ve, v kateri predalI )(j je odložil, nikoli jih ni omenja jr Bolj je cenil iskreno besedo, p,t jyj jateljev stisk roke,.vsaj malo min y. Prav tega pa mu je življenje "‘i1 irj cehovsko odmerilo.	:gE
Prevelika mera telesnih in ^ ševnih bremen ga je strla. Srd ^ ( dela, sredi življenjskega razpo'1 )r, je omahnil v smrt.	j
Prijateljem je grenko. Živel b o še dolgo med nami, v naših rt1 jr, slih, naših pogovorih, v vredno* f njegovega dela. Tako kot žb'1 p, spominu ljudje, ki so kot Protrt^ tej prinašali znanje, žal prepojjf g, sto tudi za Prometejevo ceno. še ALEKSANDRA	Cš;
KORNHAUSER	ev
-----------------------------k
Radijska šola
Radijska šola za nižjo stopnjo
(vsak petek ob 8.05, L pr. in 15.45, III. pr.) 11. marca Pravljica o majhnem zvončku 18. marca Pomladno potepanje
to
T
jka
"iži
Ki
Išt-
'ja
lev
'až
Radijska šola za srednjo stopnjo
(vsak torek ob 8.05, L pr. in 15.45, III. pr.)
8; jnarca Naše glasbenice — Marjana Lipovšek 15. marca Neodgovorni tehnološki posegi in njihove posledice
N:
tu
eh'
*ei
St
Radijska šola za višjo stopnjo
(vsak četrtek ob 8.05, I. pr. in 15.45, III. pr.) 10. marca Poznati poklic — lažja odločitev 17. marca Kaj je TOZD, KS ... ?
odločil1
im
eji
V;
'm
9. marca 12. marca
ZA SREDNJE ŠOLE
9. marca Vloga zbora republik in pokrajin (Dogovori ob 15.45, III. pr.)
Govorimo makedonsko in srbohrvatsko (ob 8.30, L p'e Mladinska pisateljica Branka Jurca (Književnost jugdiel narodov, ob 15.45, III. pr.)
Marsova zapuščina in njena usoda (Aktualni probR* eti marksizma, ob £.05, L pr.)
Odrasli tako — Kako pa mi (ob 14.05, I. pr.) Govorimo makedonsko in srbohrvatsko (ob 8.30, I. p' Statut krajevne skupnosti (Dogovori — odločitve tfv 15.45, UL pr.)
Mladinska pisateljica Mira Alečkovič (Književnost j* goslov. narodov ob 15.45, 111. pr.)
Uspešnost v šoli (Nenavadni pogovori ob 18.05, III. P1 #št Zgodovina socialistične misli na Slovenskem (Aktuar problemi marksizma ob 8.05, L pr.)
15.	marca
16.	marca 16. marca
'ar
'pt
19. marca
19. marca 21. marca
Nov razvid del in nalog za osnovno šolo
Skupna komisija udeležencev samoupravnega sporazumevanja za osnovne šole obvešča delavce osnovnihšol, da bo v prilogi Prosvetnega delavca št. 5, ki bo izšla dne 21. marca 1983, objavila izpopolnjeno besedilo razvida del in nalog za osnovno šolo.
T
>V
"j!
»s
t(ii
»b
Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. •
Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: Metka Rečnik, predsednica. Tea Dominko, Milanka
Dragar, Leopold Kejžar, Franci Kržan, Marjana Kunej, Vida Nered, Marija Skalar, Janez Sušnik, Zdravko Terpin, Jože Valentinčič, Boštjan Zgonc, Viktor Žorž.
Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko
Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104
Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 280din za posameznike, 500din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 15 din, pri povečanem obsegu pa 20 din. študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočega računa: 50101-603-46509.
Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643
k
Po mnenju Republiškega ko"'1' ^ teja za vzgojo in izobraževanjel časnik »Prosvetni delavec' f prost temeljnega davka od prff ll meta proizvodov (glej 7. točko1 Je odstavka 36. člena zakona o o^ J1 davčenju proizvodov in storite''* prometu).