Blagodušnost cesaric Eilizabete lizu Dunaja je ^vela s svojo hčerko. Sirpmašnose je živil- ^plc: i košev in pletenic, Katere je nosil?. hčeri- . prodaj. A zima je bila huda, matere se loti boje^^« Kar je+^lo pribrahjenega v hiši, porabili s* gdiuvnika in zdravila. Pridna hčerka se-^je trudfta na, vso mo6, da si prisluži denarja za s6 in za mater. Nekeg" :utra zgodaj oprti si pletenic, kar jih je imela gotovft.. i bi Hh nesla v mesto na prodai? Mej potomi je računila, *:oliko bi li mogla p!;upiti, kaj bi li n^Vt^lla za denar. A pot je bila dolga. Trudna sede^pi *¦ ' "vO smreko, da si počije. ^ * ''-- — j» p0 p 3ti gospa. Ko vidi žalostno dekle, se^e ^oieg^ivK ;n jo vpraša Ijubeznivo, kam gre, kako ji j^. Dcl" ii potoži sva. r^vščino. Tako živo in odkritosrčn^ ji je govor se zaleskeče gospej solza usmiljenja v očeh. Mt misli, pa pravi: ,,Dobro, da sva se sešlj danes. Meu, .reba mnogo pletenvc v gospodarstvu. Č~ ti je praA', kupim jihod tebe, da ti jih ne bo treba nositi v mesto. Deklici je bilo prav. Gospafstopi na pot, pomigne strežaju, ki ju čakal tam blizu in mu izroči pletenice; potrm pa seže '^žep in plača deklici blago, za vsako pletenico po cekm. Za-vzeta strmi deklica na toliko bogastvo, še z.ahvaliti se 150 ni mogla. Ko povzdignev oči, gospe ni bilo več blizu, odtegnila se je zahvali. Se je strmela deklica na denar v svoji roki, kar pridejo gospod župnik po potu. Vesela jim pripoveduje deklica, kolika sreča jo je došla. ,.Kakor nebeška kraljica je bila gospa pred menoj ! Tako bo-gato me je obdarila, pa še z.ahvaliti se ji nisem mogla. Da bi le vedela, kdo je!" tožila je deklica. Župnik ji pa odgovore: ,,Res je gospa blaga kakor nebeška kra-ljica. Angeljsko srce ji bfje v prsih. Ona je — cesarica avstrijska, Elizabeta." Ko pride deklica domov k svoji materi ter ji sporoči veselo novico, skloni se mati na postelji, hči pa poklekne pred posteljo in zahvalita se v vroči molitvi Bogu za toliko dobroto in prosita blagoslova božjega za cesarico in vso avstrijsko hišo. Is knjišice „¦/• Cesarica Eisabeta."