DEMOKRACIJA Leto I. - Štev. 4 Gorica - Trst, 16. maja 1947 Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 10.-Naročnina: Mesečna L. 45,- Post. 6ok. rafi. St. a-iais7 Izhaja vsak petek Državljanstvo Svobodnega tržaškega ozemlja Beseda mladini Trst-Gorica, dne 16. maja 1947. Mislimo, da smo dolžni eno prvih misli našega mladega lista posvetiti slovenski demokratični mladini Trsta in Gorice Enako topla naša misel velja kmetski in delavski mladini, kakor tisti, katero narod pošilja v šole, da mu predano služi z vsemi prednostmi svoje nadarjenosti in izobrazbe. Ker ima v tem oziru učeča se mladina, zlasti pa svobodni slovenski visokošolec v Trstu posebne dolžnosti, so predvsem njemu namenjene te besede. Takoj uvodoma poudarjamo, da se osemnajst ali devetnajst letnemu človeku ne približujemo s polkovniškimi čini, poslanskimi mandati in tem manj z visokimi sodniškimi položaji, kakor to delajo totalitarni režimi, ki trdiio, da so zgrajeni na mladini, v resnici pa jo zlorabljajo kot idealno, a neizkušeno orodje za svoje pogubne namene, ki se z usodno zakonitostjo neizbežno končujejo v splošni narodovi nesreči. Prav tako nimamo za prijatelja mladine tistega, ki jo trga iz toplega objema družine ter starše izroča oblasti lastnih otrok, proglašajoč politično ovadbo očeta po sinu za najvišjo krepost, kakor je to delal nacizem. Nadalje nimamo za prijatelja mladine tistega, ki je vest mladega človeka obremenil z zaukazano izvršitvijo političnega zločina, kakor se je to primerjalo v teku komunistične revolucije pri nas. Odnos med starejšimi letniki in mladim pokolenjem je bil in bo vedno v neki naravni napetosti, toda ta ne sme nikoli pripeljati do prekinitve verige rodov v narodu, kajti novo se vedno gradi na pridobitvah in izkušnjah preteklosti. Star je nauk: vse novo ni dobro in vse staro ni slabo. Po tragičnih izkušnjah našega naroda, ki mora plačevati tako strašno šolnino, po razblinjenih utvarah, ko so morale nekatere zmotne ideje, preje morda privlačne v oblakih teorije, stopiti na tla življenja, da so razgalile vso svojo zlaganost, nemoralnost in uboštvo, ima slovenska mladina nova merila in nove kažipote za uravnavanje svojih misli in svojega dela. Prispevek mladine narodovemu življenju in zakladu je podoben večnemu pritoku svežega studenca, da se voda ne spremeni v mlakužo. To vlogo osvežujočega pritoka v slovensko javno življenje je mladina izpolnjevala do naših dni. Novi oblastniki v domovini pa so ji namenili druge naloge. Slovenski visokošolec tržaškega vseučilišča ima posebno nalogo, da ohrani in nadaljuje svetle tradicije slovenskega a-kademika, ki si jih je ustvaril od svojega prvega visokošolskega društva „Slovenije" naprej na Dunaju v Gradcu in Pragi, do lastne Almae mat ris v Ljubljani. Te zapuščine je začasno oropan pretežni del slovenske učeče se mladine, saj se n/eni ,prijatelji‘ niso ustavili niti pred avtonomijo univerzitetne avle, ki je bila vedno in povsod predpravica vsake svobodne mladine in njen parlament. Univerzitetna avla je bila vedno najobčutljivejši barometer narodnega življenja. V njej je dobil svoj odmev vsak dogodek v javnem življenju, iz nje so izhajale pobude In neredko je mladina odločila V vrsti člankov o statutu Svobodnega tržaškega ozemlja bomo skušali danes objasniti vprašanje državljanova. Gre za to, kdo je državljan ozemlja, kakšne so pravice državljanov, kako in kedaj je mogoče pridobiti državljanstvo. Ppvotni državljani O državljanstvu govori čl. 6 statuta. Statut sam stopi v veljavo, ko bo določil Varnostni svet organizacije Združenih narodov, kar se bo zgodilo šele takrat, ko bo dokončno sprejeta taka ustava, ki bo po mnenju Varnostnega sveta v skladu s statutom. Do tega časa pa bo veljala listina o začasnem u-stroju vlade pod prilogo Vil mi rovne pogodbe z Italijo. Ta listina nima določb o državljanstvu, vendar določa, da veljajo vse določbe statuta, v kolikor so uporabne, torej tudi določbe o državljanstvu. O tem ne more biti dvoma, saj sicer ne bi bilo mogoče opraviti volitev v ustavodajno skupščino, katero vo- o usodi vlad. Beseda, ki jo je svobodni slovenski visokošolec, organiziran v najrazličnejših kulturnih, političnih in drugih društvih, spregovoril s svobodnih vseučiliških tal, je imela vedno posebno tehtnost in odmev. V Ljubljani se te svobodne mlade besede ne sliši več. Česar ni storila diktatura pokojnega kralja Aleksandra, ki sploh ni bila sama sebi namen in zato tudi ne tako diktatorska, da bi se spozabila nad predpravicami visokošolske mladine, to je storil sedanji „demokra-tični* jugoslovanski režim, ki jo je vso strpal v „Hitlerjugend“ oziroma v „GUF“ novega imena - „ Ljudske visokošolske mladine." V domovini „ ljudske demokracije* so prepodili svo-bodo tudi iz tega kotička, kamor se je prej v skrajni sili vedno lahko zatekla, ne da bi ji preganjalci smeli slediti v to svetišče, kjer je mladina, kakor nekoč rimske vestalke, bdela nad večno lučjo svobode. Slovenska mladina, nočemo ti dajati nasvetov, razen enega: Sledi visokemu idealu svobode! Uresničuj ga in brani dosledno proti tujemu in domačemu nasilju! Ni je dobrine, ki bi smela zahtevati nemoralno žrtvovanje svobode. Bodi kritična nasproti vsem, tudi nam. Kritična pa boš mogla biti le, če se postaviš na načelo svobode. Svobodo si napiši na prvo mesto svojega programa. V svobodi rasti, se razvijaj in oblikuj iz sebe osebnosti z izklesanimi moralnimi, narodnimi, kulturnimi, političnimi, socialnimi in gospodarskimi ideali. Nekoč, pod Avstrijo, smo se Slovenci borili za lastno vseučilišče pod geslom: Univerzo v Trst! V tem mestu so takratni slovenski visokošolci prirejali svoje shode. Danes je stvarnost drugačna, vendar bo imel slovenski akademik v Trstu zagotovljene svoje enakopravne pravice in bo v demokratičnem sožitju s strpn» mladino druge narodnosti lahko izpolnjeval, zvest sebi in opirajoč se na izročilo generacij slovenskih viso-košolcev, dolžnosti do svojega naroda. Zaveda naj se, da je poklican skozi to odprto okno v svet zastopati svobodni duh svojega naroda. V kolikor bomo deležni zaupanja mladine, ki je najlepše odlikovanje za vsakogar, ji bomo pri tem radi iskreno pomagali. lijo le državljani. Zato velja od dneva, ko stopi mirovna pogodba z Italijo v veljavo (to se pravi, ko velike sile, USSR. Velika Britanija, Združene države in Francija položijo ratifikacijske listine pri vladi Francije), člen 6 statuta, ki določa: Originalni (prvotni) državljani ozemlja postanejo tisti italijanski državljani, ki so stalno bivali v mejah ozemlja na dan 10. junija 1940 in njihovi kasneje rojeni otroci. Za ugotovitev, kdo je bil italijanski državljan na dan 10. junija 1940, je treba upoštevati takratne predpise, in sicer zakon o italijanskem državljanstvu z dne 13. junija 1912 štev. 555, izvršilni dekret k temu zakonu z dne 2. avgusta 1912 štev. 949, in delno spremembo po zakonu z dne 31. julija 1926 štev. 108, ki jih tu ne moremo obširneje navajati. Razvidnost o državljanstvu so vodili uradi za civilni stalež. Drugi pogoj državljanstvu je bivališče na ozemlju na dan 10. junija 1940. Tu je treba poudariti, da ne gre za »domicilio" po čl. 43 italijanskega civilnega zakonika, to je za kraj, kjer ima dotična oseba glavni sedež svojih poslov (za razliko od „residenza“, to je kraja, kjer ima nekdo svoje običajno bivališče). Dasi je oboje pri večini isti kraj, je predvsem pri poslovnih ljudeh, trgovcih, industrijcih često sedež podjedja različen od kraja bivališča. Isto velja n. pr. za uradnike, ki ne stanujejo v svojem službenem kraju. Važno je to zaradi tega, ker ni merodajno italijansko besedilo pogodbe, marveč angleško, oziroma rusko in francosko. V angleščini ima pa uporabljeni izraz »domicile" drug pomen, namreč kraj, kjer nekdo stalno biva ali se domneva, da ima namen stalno bivati, čeprav morda sploh ni tam. Bivališče bo možno dokazati na podlagi seznamov prebivalstva pri občinah, a menimo, da tudi ne glede na sezname, ker to ni navedeno kot pogoj. Pravice držaljanov in nedržavljanov Kakšne so pravice državljanov? Po členu 6 imajo »polne civilne in politične pravice", po čl. 4 pa „enako pravico na javne službe". Jasno je, da pomenijo politične pravice pravico na aktivno in pasivno volilno pravico in na zaščito v inozemstvu. Glede aktivne volilne pravice to izrecno določa Čl. 12 statuta. Nejasen pa je izraz „civilne pravice". Običajno pomeni pravico uživanja imovinskih in drugih pravic, ki jih daje civilni zakonik. Vendar daje statut tudi nedržavijanom „člo-veške pravice in civilne svoboščine", kakor izvrševanje veroizpovedi, pravico izražanja misli v govoru in tisku, pravico na vzgojo, zborovanje in združevanje, kar so tudi civilne in politične pravice. Važno je, da statut ne pridržuje pravice na službe v javni upravi le državljanom. Besedilo člena 4, da imajo državljani enako pravico na javne službe, poudarja le načelo enakosti ne izključuje pa nedržavljanov. Nasprotno pravi čl. 26, da je za imenovanja v javni službi merodajna le sposobnost in neopore-čenost prosilcev. Za eno najvišjih mest namreč za vodjo varnostne službe, je celo jasno razvidno, da ni treba biti državljan ozemlja. Enako guver- ner pri imenovanju sodnik»Y ni vezan na predloge skupščine. Da je temu tako, je razvidno tudi iz tega, da statut ne govori o odpustu tistih sedanjih uradnikov, ki ne postanejo državljani, ker so n. pr. prišli na ozemlje po 10. juniju 1940. Celo za člane začasne vlade zadošča, da so prebivalci. Kaj določa statut o pridobitvi dr žavljanstva? Člen 6 pravi, da mora pogoje za pridobitev državljanstva onih, ki nimaio pogojev za originalno državljanstvo, določiti ustavodajna skupščina in jih vstaviti v vstavo. Pred tem časom ni možnosti, pridobiti si državljanstvo, ker po našem mnenju guverner ne bo mogel tozadevno uporabiti dosedaj veljavnih zakonitih določil o pridobitvi državljanstva na podlagi določbe, da ostanejo začasno veljavni vsi zakoni (čl. 10 listine o začasnem ustroju vlade). Tako bo preteklo še precej časa, morda še leta, predno bodo nedržavljani mo- gli pridobiti državljanstvo. Iz tega vidimo, da vprašanje državljanstva STO v statutu ni bilo urejeno niti pravično, niti izčrpno in smotreno. Tako bo odločame o ustavi v rokah samo enega dela prebivalstva, namreč onega, ki je pred sedmimi leti ali še mnogo več bilo v posesti državljanstva. Med onimi, ki bodo odločali, bodo tudi tisti državljani italijanske narodnosti, ki bodo v 6 mesecih po sprejetju ustave optirali za italijansko državo in ki morej biti nato izseljeni, dočim ne bodo na ustavo in zakone imeli nobenega vpliva domačini, ki so bili tu rojeni, a so bili radi fašizma prisiljeni se i/seHi in so se vrnili z namenom, trajno tu ostati. Na drugi strani je ugotavljanje državljanstva za 7 in več let nazaj kočljiva stvar in daje možnost za številne zlorabe in spore, ki lahko znatno zavrejo sestavo volilnih imenikov, popačijo pravo sliko in zavlečejo volitve. Če pomislimo, v čegavih rokah je trenutno ves upravni aparat, je jasno, da čaka Slovence še težka naloga, da s primerno udeležbo na upravnih mestih, ki bodo o tem odločala, in s točno kontrolo dosežejo svoje pravice. Nimamo sicer namena polemizirati- » « »Primorski dnevnik" z dne 30. aprila 1.1. je omalovažujoče napisal: »Nimamo sicer namena spuščati se ž njo (»Demokracijo* namreč, op. ur.) v polemiko niti načenjati diskusije...“ istočasno, ko nam je posvetil cel uvodnik. Od takrat skoraj ne mine dan, ne da bi on ali kak drug uniformiran kolhozni slovenski list ne prelomil dane besede. Razumemo, ne morete molče mimo nas, kakor ste prvotno mislili. Odmev »Demokracije" med našim ljudstvom je bil preveč ugoden. Žal nam je, da smo gospodi skalili mirno spanje. Za vsak napad smo »Primorskemu dnevniku" in njegovim časopisnim tovarišem hvaležni iz treh razlogov: 1) ker je za nas najboljša reklama in kažipot. Clemenceau je nekoč rekel, da mu je krik komunistov vedno dokaz za pravilnost ravnanja; 2) ker nam daje srečno priložnost za raz-čiščenje novega vprašanja pred slovensko javnostjo in 3) ker so komunisti v idejni borbi zelo hvaležen predmet. »Močni" so le v nasilju in dokler so sami. Sicer pa se vedno znova potrjuje resnica, da so brez strupenih zob in da je dozdevni gad le nemočna belouška. Kadarkoli se spuste v načelno razprave, tedaj streljajo le s papirnatimi naboji. Glasilo italijanske Akcijske stranke v Trstu »L’emancipa-zione" z dne 10. maja t. 1. je posvetilo našemu listu tale pozdrav: , Tedniku ,Demokracija', glasilu svobodnih slovenskih državljanov, ki ne čutijo ponosa' služiti totalitarnemu neo-fašismu, kateri je zasužnjil nesrečno prebivalstvo v Sloveniji, pošiljamo svoj pozdrav in voščilo. V njegovem boju ga spremlja vsa naša simpatija starih borcev za osebno svobodo, ki verujejo v mazzinijan-ski ideal solidarnosti med narodi. Temeljna osnova je ista, zato je med nami svobodnimi ljudmi, ki spoštujejo grug drugega, rojenimi in živečimi pod istim nebom, tvoreč - kljub narodnostni razliki - eno ljudstvo, ki preživlia enake zgodovinske prilike, mogoč iskren sporazum in globoko sodelovanje, da se izvede pomirjenje uravnovešenega avtonomnega razvoja obeh narodnosti V duhu že izraženih demokratičnih načel, po katerih uravnavamo svoje poglede na odnošaje med različnimi narodnostmi, sprejemamo ta pozdrav kot dragocen prispevek k ureditvi sožitja, ki ga je delu slovenskega in italijanskega naroda namenila usoda na skupnem koščku zemlje. Pri tem ponavljamo svoje upanje v možato in jasno politiko na temelju brezpogojne enakopravnosti, strpnosti in vzajemnega spoštovanja narodnih pravic, ki ne morejo biti nikdar cena za kakršnokoli sodelovanje. Ta pozdrav, ki ne vsebuje za nobeno stran nič spotakljivega, ne gre v račun komunističnemu »Primorskemu dnevniku", ki se v svoji št. z dne 11. maja 1.1. nad njim zgraža in pohujšuje, češ da »je najboljše spričevalo za .Demokracijo’" na kakšno pot je zašla. Ta nauk si nam dovoljuje dati list, ki je glasnik tkzv. »fratelance", ki sliči divjemu zakonu slovenskih in ital jan-skih komunistov. Ta nauk si nam dovoljujejo dajati ljudje, katerim je narodnost le sredstvo ia širjenje drugih idej, ki so slovanstvo usužnjili komunizmu in ne komunizma slovanstvu, ki jim je prav vseeno ali živi pod Triglavom milijon Slovencev ali milijon Zuluka frov. ki so odobrili kupčijo Tito-Togliatti, da se Trst odstopi Italiji itd. itd. Ta nauk si dovoljujejo dajati nam, ki smo nastopili, da rešimo kar se še rtšiti da po tako katastrofalni notranji in zunanji pol tiki nj'h komunističnega režima v domovini. Ti ljudje hočejo, da nadaljujemo pot, ki vodi očitno v prepad. Gospodje, vaša taktika »primite tatu" je izrabljena in tre zen človek ji več ne naseda Minuli so časi, ko se je daio poštenega nasprotnika obremeniti s tujimi grehi. Mi gledamo italijanskemu narodu v oči 2 mnogo večjim dostojanstvom kakor pa vi, ki vas pred lahnim nabodom tlačijo k tlom nezmogljive moralne hipoteke na narodni in politični časti. Od srede do srede _ 8. maja« USA in Argentina sta predložili ustanovitev preiskovalne komisije za Palestino - General Marshall je dejal na tiskovni konferenci, da nima namena oditi na bodoče konference, na katerih bo ena stran lako govorila, kar bo hotela, medtem ko USA trditev ne bi mogle zavračati - Britanski parlament je s 368 glasovi proti 17 sprejel zakon o obvezni vojaški službi, ki bo trajala 12 mesecev ZSSR je zahtevala novih 200 miljonov dolarjev od Madžarske na račun voj. odškodnine - ZSSR je zahtevala od Romunije 400 vagonov bele moke za svoje zasedbene sile. Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je izjavil, da so skrbne preiskave dognale, da pošiljajo žito iz Romunije v Sovjetsko zvezo, nakar je dodal: »Če je to res, nam ne bo preostalo drugega, kakor da ukinemo ameriške pošiljke žita Romuniji!* - Jugoslavija je že večicrat neuradno izrazila željo po izboljšanju trgovinskih odno-šajev z USA. Ker ni izgledov, da bi Amerika Jugoslaviji dala posojilo, je najboljši način za Jugoslavijo, da pride do dolarjev, da poveča izvoz svojega blaga - Ameriška vlada je obve>tila jugoslovanskega veleposlanika, da ameriškim turistom ne bodo izdajali dovoljenj za potovanja v Jugoslavijo, predvsem v Dalmacijo. Vzrok sta »nestabilni položaj" in dejstvo, da ameriško veleposlaništvo v Jugoslaviji ne more jamčiti za »primerno zaščito" ameriških državljanov t Jugoslaviji - Marskallov namestnik Dean Acheson je v Clevelandu izjavil, da bo morala Amerika podpirati tuje države še nekaj let. Podporo pa bodo dobile države, kjer se bo pomoč izkazala za uspešno pri graditvi politične in gospodarske urejenosti sveta, pri ustvarjanju človečanske svobode in demokratičnih ustanov, za podpiranje liberalnega trgovinskega ustroja in za okrepitev ugleda ZN - IRO je objavila, da bo morala skrbet) za 879.000 beguncev, okoli 1.300,000 pa bo morala preskrbeti novo domovino - Maršal Tito je na obletnico zmage izdal dnevno povelje, v katerem je dejal, da .vojni dobičkarji v kapitalističnih državah hujskajo na vojno. Reakcionarji vseh držav, In tud' naš), si želijo vojno, ker upajo, da jim ho vojna spet omogočila prevzeti o-blast, katero jim je ljudstvo vzelo* - General Marshall je pojasnil izraz »eksploziven položaj,* ki ga je pred senatno komisijo uporab 1 o Trstu. Ta izraz je uporabil zato. ker vlada v Trstu med Italijani in Jugoslovani medsebojna razvnetost in in ker pravni položaj Trsta za-vls) od ratifikacije mirovne pogodbe z Italij*. 9. maja« Ameriška senatna komisija za odnošaje s tujino se je soglasno i-rekla v korist ratifikacije mirovnih pogodb; računajo, da bvdo proti koncu meseca v senatu začeli razpravljati o teh pogodbah • Ramadier je s 3 socialisti in 1 ljudskim republikancem nadomestili komunistične ministre v svoji vladi - IRO je odobrila proračun za pripravljalna dela; Argentina je odobrila vselitev 10.000 slovenskim beguncem, Južna Afrika pa b » sprejela več tisoč Jugoslovanov - Italija bo intern rala skoro 125.000 tujih beguncev, ki se niso pr javili - Amer>ška zbornica ie z 287 prot) 107 glasovom odobrila Trumanov načrt za pomoč Grčiji In Turčij). Opozicija je protestirala, da pomeni ta zakon vojno napoved Sovjetski zvezi - Churchill je prispel v Pariz, kjer so mu podelili naj išje vojaško odlikovanje. 10. mafa 1 Ameriški poljedel-ski minister predvideva izredno dobro žetev z 1 026 milijoni mernikov (lani Jih je bilo 874) - Francija je dobila 230 milijonov dola jev posojila pri Mednarodni banki - Abesinski cesar je izjavil, da bo zahteval priključitev italijanske Somalije in Eritreje -Češkoslovaški parlament je sklenil, da bodo Čehi dobili v last nemška posestva v obmejnih po-krailnah * ZSSR Je zahtevala popolno neodvisnost Palestine -Spoletski vojvoda, ki so ga leta 1941 imenovali za lutkovnega h vatskega kralja Zvonimirja !!„ Je kot begunec prispel v Argentino • V Moskvi so uradno objavili, da so zaradi »nespobnosti* ods avili namestnika sovjetskega N*(Ullev«nle n* strani * Od srede do srede (Nadallevan)« a prve strani) zdravstvenega ministra Kužne cova - 300 opozicionalcev, ki so zaprti v romunski kaznilnici Pi-tešti, je poslalo medzavezniški nadzorstveni komisiji vlogo, v kateri so zapisali: »V nevarnosti smo, da nas vse pobijejo!* - Kitajske vladne čete so dosegle veliko zmago nad komunisti - Orška vlada je sprejela ameriški predlog za amnestijo pod mednarodnim nadzorstvom za 15.000 gve-riljcev, ki so še v gorah. H. maja: Britanska kraljevska družina seje vrnila v Anglijo z obiska Južne Afrike - Jugoslovanski predstavnik v Berlinu je obtožil zavezniške oblasti, da podpirajo vojne zlofi nce - Na Dunaju je začela poslovati zavezniška komisija za preučevanje treh nerešenih vprašanj avstrijske mircvne pogodbe: koroške meje, jugoslovanskih reparacij ter nemške lastnine v Avstriji. 12. maja: Turški predsednik Indnii je izjavil nekemu ameriškemu časnikarju, da bo Turčija uporabila ameriško pomoč izključno le za vojaške namene. Sedanja uprava Dardanel je pravilna, ker lahko vsaka velesila zahteva sklicanje konference ki upravo lahko izpremeni. V o-brambi ozemeljske nedotakljivosti ne bo Turčija nikoli dovolila razpravljanja s komer koli o kon-censHi vojaških oporišč v Dardanelah - Iz Kitajske je odšel zadnji oddelek ameriških mornariških strelcev; tam je ostalo te še okrog tisoč vojaških svetovalcev - Vršilec dolžnosti ameriškega zunanjega ministra Dean Acheson je odstopil, ker hoče iti v zasebno življenje - Arabski delegat je v političnem odboru ZN dejal, da Arabci nikoli ne bodo pristali na ustanovitev židovske države. >3. maja a ZSSR je znova skušala omejiti delovanje preiskovalne podkomisije za Balkan; po sovjetskem predlogu naj podkomisija ne bi raziskovala nemirov na grških severnih mejah - Bri-tan*ke oblasti v Nemčiji preiskujejo jugoslovanske begunce v Nemčiji; izdajalce in kolaboracioniste bodo izročili Jugoslaviji, politični begunci pa bodo začasno ostali v Nemčiji, razen tistih, ki se hočejo sami vrniti - Hltler- Jevega finančnega ministra dr. Ichachta je denacifikacijsko sedišče obsodilo na osem let prisilnega dela - De Gasperijeva vlada je odstopila - Grška vlada )e odpoklicala vojaškega atašeja z Beograda - Jugoslovanska vlada se je opravičila pri ameriški vladi zaradi * neprijetnega dogodka*. ko je 1. maja v Peči (Črna gora) neki jugoslovanski častnik kršil diplomatsko nedotakljivost ameriških predstavnikov s tem, da jim jo odvzel osebne listine in fotografske aparate, ki pa so jih čez uro že vrnili - Hitlerjev gauleiter za Spodnjo Štajersko dr. Siegfried Ueberreiter (kateremu je Hitler leta 1941 v Mariboru naročil: ..Naredite mi to zemljo nemško! Ja« vas bom podpiral in ščitil!" Kriv je vsega {ireganjanja, zati anja in ubi-anja Slovencev na Štajerskem) je pobegnil iz taborišča za vojne zločince v Dachau - Belgijska vlada je odločno zavrnila sovjetsko zahtevo po Izročitvi razse ljenih oseb - Podpisali so jugoslovansko - francoski trgovinski sporazum - Poljska bo ustanovila institut za raziskovanje a-tomsue sile. 14. majai V preiskovalni ko-mislji za Palestino bo 11 držav, med njimi tudi Jugoslavija - Is-land je kot 15. država podpisal ustanovno listino Mednarodne begunske organizacije, ki je tako dosegla predpisano število podpisov in bo mogla začeti delovati. Pripravljalna komisija IRO pa {e sklenila, da bo s 1. julijem prevzela denarne odgovornosti za begunce. - V Rimu je pred sednik de Nicola začel v zvezi z vladnim odstopom zasliševati vodilne politike. Komunisti in Nennijevi socialisti ne bodo so« delovali v vladi skupaj s kakšno desničarsko stranko. Pač pa so Saragaiovi socialisti pripravljeni sodelovati v vladi na najširših osnovkh. - Francoski predsednik Ariol je obiskal jugoslovanski paviljon na pariškem velesejmu - Vatikan je zanikal vesti, da bi se pogajal s Poljsko za vzpostavitev diplomatskih odnošajsv - Stalin je ukdzal osvobodit madžarske vojne ujetnike še pred ratifikacijo mirovne rogodbe. Zunanje politični obzornika Ameriška in Turčiji pomoč Grčiji njen značaj in pomen Dne 22. aprila je ameriški senat s 67 glasovi proti 23 izglasoval pomoč 400 milijonov Grčiji in Turčiji; kratek čas nato je z 287 proti 107 glaso^-vom storila isto tudi predstavniška zbornica. S to odobritvijo le neznatno popravljenega zakonskega načrta po kongresu in po podpisu predsednika Trumana stopa v dejanje ena izmed najznačilnejših potez a-meriške politike sploh. Odveč bi bilo govoriti o tem prvem koraku uresničevanja Trumanove doktrine kot o zgolj gospodarski potezi Združenih držav. Prikazovanje tega koraka Amerike kot stopnjevanega gospodarskega ekspanzionizma in ničesar drugega, je le slaboten poizkus odvračati pozornost od dejstev, ki jih velik del sveta boleče občuti. Ta dejstva je jasno označil Churchill, v vrsti člankov, ki jih je napi-pisal za »Dayli Telegraph«. 14 aprila je pod naslovom »Sovjetske ekspanzionistiene težnje-! napisal: »Dva neposredna smotra sovjetskih želja sta dolarjev vojnega dolga, poleg 1 padalno vojno sploh omogoči-pa je doslej vzdrževala v Gr-, la, ista Moskva, ki je v začetku čiji 16.000 vojakov, ki jih bo | 1941 Bolgariji predlagala sku-zdaj znižala na 3.000 (uri co pen zavojevalski podvig proti 1200 inštruktorjev). Britanija Turčiji, pri čemer naj bi Bolje mesečno plačevala za Grčijo garija kot ceno dobila vzhodno 4 milijone dolarjev. Turčiji je j Tracijo, ista Moskva, ki je ho-Britanija na podlagi anglo - j tela dobiti — kot je prišlo na francosko - turške zveze iz dan na niirnberškem procesu Jovanovič - Trumanu 1939 posodila 40 milijonov dolarjev, med vojno pa poslala na — od Hitlerja pristanek v pogledu morskih ožin na račun kreditih, orožju in drugem ne- j Turčije, čeprav je takrat še ob-kaj manj kot 100 milijonov stajala prijateljska pogodba dolarjev. Po koncu vojne je bi- j med Sovjetsko zvezo in Tur-la v Turčiji vojaška misija 33 čijo, ista Moskva zdaj najglas-častnikov, ki jo bo Britanija | neje dviga očitek, da je Toičija zdaj najbrže povečala na 60 predolgo stala ob strani.« Erim častnikov. Združene države so pravi ob koncu svojega poroči-podpirale Grčijo v glavnem z ; ia: »Če je bila takšna moralna dobavami ladij Liberty (800 J dolžnost in takšna otročja igra tisoč ton), Turčiji pa so dale j napasti Nemčijo, zakaj tega O priliki zgodovinskega govora, ki ga je imel predsednik g. Truman v ameriškem kongresu 12. marca t. L, mu je bivši predsednik jugoslovanske koncentracijske vlade v Londonu g. Sl. Jovanovič poslal sledeči brzojav v imenu Jugoslovanskega odbora v Londonu: „Najtopleje pozdravljamo Vaš veliki zgodovinski govor pred kongresom. Globoko smo prepričani, da more samo odločna politika, zasnovana na visokih načelih, katere branite, rešiti trajni mir sveta in zagotoviti pravo svobodo zasužnjenim narodom Srednje Evrope in Balkana. Jugoslavija je največja žrtev najo-krutnejšega totalitarnega komunizma in brez njene svobode ni svobode niti za Grčijo niti miru na Balkanu. Pred nacističnim in komunističnim napadom je bila Jugoslavija najzanesljivejša opora tako Male antante kakor tudi Balkanskega sporazuma in varuh miru na Balkanu, zahvaljujoč se svojim najprisrčnejšim zavezniškim odnošajem z Grtijo in Turčijo. Ko bo naš narod svoboden, bo nadaljeval svojo mirolju no politiko. Narod v Jugoslaviji ne more danes svobodno izraziti svojega mišljenja, toda mi, njegovi svobodni predstavniki v inozemstvu, dobro poznavajoč njegovo sedanje razpoloženje, Vas zagotavljamo, da je on ves s srcem in dušo za načela svobode, za katera se zavzemata Vi in veliki ameriški narod. On, kakor tudi vsi narodi Evrope, vidi v njih in v Vašem zavzemanju zanje ne samo svojo rešitev, nego tudi rešitev krščanske civilizacije in ustvarite* svobodne človeške skupnosti po vojni posojilo v znesku 40 milijonov dolarjev. Nova ameriška politika odpira torej za obe državi popolnoma nove izglede za bodočnost. Vsi izgledi seveda niso brez skrbi. Obe državi se namreč prav dobro zavedata, da sta postavljeni v ospredje veli ... . p Ctl i kih dogajanj, ki ne bodo ostala obvladanje vsega Balkanskega . marveč da hosta polotoka s komunistično nad- j rayno dmet najbol) ne_ vlado pod sovjetskim vodstvom j rtnBMltnom, nr}lialrl, H« ter zavojevanje in verjetna ključitev Turčije, t Kako bo uporabljena pomoč Pomoč, ki jo danes dobivata Grčija in Turčija, je pomoč dvema predstražnima državama demokracij, ki sta neposredno osrroženi: Grčiia jo ta-korekoč druea Španija, ki je v vojni. oz. državljanski vojni že od oktobra 1940, Turčija pa je po eni strani čuvar Dardanel. po drugi strani pa ljubosumni branilec svojih pokrajin Kars in Ardahan, kateri je Sovjetska zveza že ponovno zahtevala. Grčija potrebuje pomoč za obnovo gospodarstva ter vojaško pomoč za uničenje komunistične gverilje, ki je sicer v primeri z redno grško vojsko (100.000 proti 20.000) neznatna, ki na pomeni trajni vir nemirov ter preprečuje u-reditev Grčije. Turčija potrebuje predvsem vojaško pomoč. Njen preračun ni tako neurav- posrednega pritiska. Zdi se, da je ta že v teku tako v pogledu Grčije, kot tudi Turčije. Neglede na to, da je Grčija v državljanski vojni, ki je že sama veliko breme za to državo, namreč se je zdaj pokazala še nova težava, ki pa jo bo verjetno odstranila. Organizacija EAM je namreč sklenila, da bo sabotirala gospodarsko obnovo države. Demokratični Grki bodo gotovo storili vse, da se država uredi. Pri tem seveda ne smemo prezreti, da si predvsem tudi Združene države prizadevajo, da bi državo pomirile. Po nekaterih zadnjih poročilih si ameriški veleposlanik v Atenah ter verjetni načelnik ameriške misije Mark Etridge- prizadevata, da bi do- potem ni storila takrat stokrat bolje oborežena Sovjetska zveza sama, namesto da je čakala, dokler ni bila napadena.« V listu »Vakit« pa odreka moralno pravico takšnih napadov Sovjetski zvezi novinar Asiin As, ki ugotavlja, da je Turčija ob začetku vojne ponudila ZSSR zvezo, ki pa je Moskva ni le odklonila, marvi ministrskega sveta v Beogradu baje odobrili n^črt dekreta notranjega mi-»istra Zujeviča, po katerem naj bi državni poglavar maršal Tito postal vrhovni poglavar pravoslavne cerkve v Jugoslaviji z naslovom ,Njegova Blaženost*. Carigrada, izpopolniti vozni park ter razširiti železniško o-mrežje proti Perziji in Iraku, izgraditi nekatere strateške ceste ter modernizirati premogovnike in jeklarsko industrijo. Obe državi sta bili že doslej precej podpirani od Velike Britanije in Združenih držav. Grčija je dobila od Britanije 150 milijonov dolarjev, kar je šlo predvsem za vojsko in o-hranitev drnhme. Britanija ji je nadalje črtala IGO milijonov gn f Cavour. Predstavljala je politično organizirano meščanstvo in veleposestvo. V zgodovino je prišla pod imenom zgodovinska desnica. Združevala je konservativne elemente. Bila je to stranka izbrancev, manjšine, kajti volilna pravica je bila takrat zelo omejena. Še I. 1870. je smelo voliti le l'92°/0 italijanskega prebivalstva. Preneseno v današnji čas, ko šteje Italija 45 milijonov prebivalcev, bi pomenilo, da ima volilno pravico nekaj manj kot 900.000 državljanov. V ustavodajno skupščino pa je v juniju 1946 volilo okoli 23 milijonov volil-cev, a volilnih upravičencev je bilo seveda še več. Pred sto leti niso imeli volilne pravice nepismeni in tisti, ki niso plačevali dovolj davka. Kot se vidi, meščanstvo ni hotelo z nikomer deliti oblasti, ki jo je iztrgalo absolutizmu. Tako je bilo po vsej Evropi, ne samo v Italiji. Liberalna desnica ie izpeljala ujedinjenje Italije. Ustvarila je centralistično upravo, ki velja še danes, in uredila je državne finance s tem, da je dosegla ravnotežje preračuna. Izvedla je tudi popolno ločitev Cerkve od države. S svojo zakonodajo Zgradili si bomo most (Odgovor na dr. Bartolov odgovor) Primerjajoč vlogo Prešerna, Levstika in Cankarja, njih način posega v narodovo življenje, ki je bil vedno na višini narodovih genijev, z vlogo in načinom nekaterih sodobnih slovenskih književnikov, tedaj moramo žal ugotoviti, da ne upoštevajo pravila, da „dostojanstvo obvezuje". Z novim „stilom“ življenja in novim „likom“ slovenskega človeka smo pač dobili v dobi splošnega izenačevanja tudi nov lik slovenskega umetnika. Tam, kjer gre valjar totalitarizma čez vse življenje, ne smeta niti pesnik niti pisatelj kvariti popolnosti gladine in puščavske enoličnosti. Sicer pa, kako bi mogli pričakovati od prav vseh naših pisateljev kaj drugega in več, če je celo Gorki - v brk P. E. N. klubu, ki se je tako trdovratno boril za svobodo peresa tudi Tollerja in levičarjev sploh -zastopal nasproti H.G.Wellsu stališče, da se v s etu dogmatični ga komunizma ne more trpeti opozicije. Wells se je ob tej priliki z ironijo spomnil Smidt - Paulia in Marinettlja, ki sta na kongresih mednarodne organizacije pisateljev iznašala do p’čice enake argumente, da bi opravičila nasilje nacizma in fašizma nad človeškim duhom. G. dr. Bartol, naš prvi apel na Vašo pisateljsko vest je bil iskren; narekovala nam ga je vroča želja in v njem je bilo toplo čustvo, katerega pa ste zavrnili, kakor nam izpričuje Vaš odgovor. Tedaj smo še upali, da imamo opraviti s pisateljem, ki se zaveda svojega visokega poslanstva v narodu, ki nikdar ne sme zdrkniti na stopnjo političnega pisuna in priganjača, v katerem še ni popolnoma zamrl čut za svobodo, ki je krilo ?a polet snujočega umetniškega duha, pa smo morali žal spoznati, da imamo opraviti le z uslužbencem ki je dolžan gospodarju zvestobo. Eden prijateljev nam je pisal: „Za božjo vo jo, ne zahtevajte od njega preveč!" Prehajam k podrobnostim: »Demokracijo* imenujete „li- Leto L - Štev. 4 DEMOKRACIJA Stran 3. stič,“ očitno zato, ker ni taka .plahta,“ kakor »Primorski dnevnik.- Ali je manjša od njega tudi po misli, nai sodijo tretji. G. dr. Bartol, dovolite nam ob tej priliki nedolžno vprašanje: Kaj mislite, koliko izvodov .Demokracije" bi morali tiskati, če bi Vi izposlovali temu .lističu" dovoljenje, da bi smel svobodno v Slovenijo in še dalje na jug? G. dr. Bartol, mi nismo rekli, da ste stopili nekateri slovenski književniki v »cestni prah" rato, ker bi stopili med ljudstvo, marveč zato ker ste stopili s podstavka svobodne umetnosti kot .vprežno živinče" v službo ozke stankarske politike in se podredili nasilju. G. dr. Bartol, razločujte prosim pojme narod, ljudstvo, stranka in režim! Ni lepo, da tako grobo izkrivljate smisel naših jasnih besed. Dalje pravite, da ste Vi na strani slovenskega ljud-tva -granitne skale, kakor ga imenujete, mi pa da smo na „luski onstran razpoke." Dovolite nam neskromno vzporeditev in drugo vprašanje zgolj za boljšo osvetlitev stvari: Ali mislite, da že omenjeni fašistični pisatelj Marinetti ni bil nekoč enako kakor Vi prepričan, da služi s svojim stališčem ljudstvu in domovini in da Hi ler ni enako mislil o velikem pisatelju Thomasu Mannu, kakor Vi sodite o vseh, ki se ne strinjajo z režimom, katerega Vi odobravate? G. dr. Bart' >1, zelo preprosto, a bedno obenem je skrivati se ljudstvu za hrbet. Koliko časa Vam bo še to ubogo in nesrečno ljudstvo odlagališče smeti in grehov? Koliko časa menite, da boste še lahko grešili v njegovem imenu in na njegov račun? Koliko časa mislite, da Vam bo še slovenski narod potrpežljiva tovorna žival za vse, kar slabega in zmotnega storite? Naš narod je res granitna skala in naša vera vanj je brezmejna, zato vemo, da bo prebolel tudi krvavi ples, ki ste ga vprizoriii na njegovem hrbtu ta namene, ki so razgaljeni pred nami in plačani z našo narodno nesrečo. Toda to ni tisti narod, ki ga imate Vi g. dr. Bartol v mis ih, ki ste ga ponižali v stranko in režim, ki se je izkazal le za kup snega in ni vzdržal niti najnežnejših prvih pomladanskih žarkov. Vi ne verjamete samemu sebi, saj ni mogoče, da bi bil gluh za glasove, ki prihajajo iz dom ovine in slep za razpoloženje v naši deželi. Alt res ne vid te, da se ljudstvo boji Vaše »ljudske oblasti?" Ali res ne vidite, da luska postaja gmota in da gmota postaja luska? G. dr. Bartol, prisluhnite in glejte! Končno pravite: »Ponovno je bil od strani trdne narodove gmote postavljen most preko razpoke ter omogočen prestop tistim, ki so spoznali svojo zmoto." G. dr. Bartol, mi bi šli čez ta most, če bi to ne bil »most vzdihljajev," če bi ne vodil v ječo svobode. Šli bi čezenj, če. bi na onem bregu ne morali zgubiti daru mišljenja in govora. Nad Vašim mostom je Dantejev: »Lasciate ogni spe-ranza..." vsi, ki se vstopajoč odpovedujete dostojanstvu svobodnih ljudi. Za tako drago vstopnico nimamo denarja, ker bi morali zanjo dati vse, kar imamo. Veruite, da nam pri tem bolečina stiska srce in da nam le možatost zadržuje solzo. Ne preostaja nam nič drugega, kakor da si sami zgradimo most, preko katerega bomo šli s ponosno dvignjeno glavo, zravnanih in ne upognjenih hrbtenic - kot svobodni ljudje v svobodo in ne sužnji na galeje. Če bo tedaj še kje v naši soseščini vladal mrak nasilja, tedaj bodo nad tem mostom besede, ki so bile za časa francoske revolucije na francoski strani mostu, ki je preko Rhena vezal nemško mesto Kehl s Stra-bourg >m: »Tu se začenja dežela svobode." Slavko Hribovec odstopiti nikomur. Le pristojni uradi za izplačevanje vojne škode lahko dovolijo delni ali celotni odstop odškodnine v slučaju jasne in velike potrebe. Ravno tako ni moči zarubiti vojne odškodnine, kot le v slučaju terjatve za prehrano. Odškodnina za porušene ali poškodovane stavbe ostane na razpolago privilegiranim ali vknjiženim upnikom in tistim, ki imajo druge realne pravice. Toda država ostane razrešena vseh dolžnosti in odgovornosti, če izplača odškodnino šestdeset dni potem, ko je bil v deželnem uradnem listu (Foglio degli Annunzi legali) razglašen odlok, s katerim se oškodovanec razrešuje dolžnosti, da stavbo obnovi in niso prizadete stranke predložile ugovora pristojnemu finančnemu intendentu. Škoda na zemljiščih. To vrsto škode je treba oceniti od strokovnega izvedenca in prijaviti jo kakor vsako drugo škodo, ter prijavo opremiti z listinami, ki smo jih v prejšnji številki »Demokracije« navedli. GOSPODARSTVO = Kuko izplačujejo predujme za škodo na hišnih premičninah. Ko pride prijava škode za hišne premičnine na vrsto, pridejo na lice mesta, kjer se je škoda pripetila, zastopniki finančne policije, da ugotovijo škodo in okoliščine, v katerih je nastala. Nato pošljejo poročilo finančni intendenci, ki nakaže predujem sumo za hišne premičnine in ne tudi za poljsko in kmetsko orodje in za živež. Na prvih 50 tisoč lir 7 ugotovljene škode nakažejo 25 Vojna škoda Škoda na stavbah. Pristojna oblast proučuje nov način ureditve odškodnine za stavbe, ki so bile porušene ali poškodovane v vojni. O tem bomo poročali, ko bo odlok u-radno izdan. — Do tedaj svetujemo, naj vsakdo prijavi j tiŽQČ lir ali 50% . na nadaljnih škodo na stavbah po cenah, ki j jqq tisoč lir škode, nakažejo so jih imele na prostem trgu i ^ 25% ; na še nadaljnih 100 ti-v mesecu pred vstopom Italije I so5 lir škode; pa še 12,5%; nato v vojno, to je pred 10. juni- pa samo 5 % za vsako vsoto. rajem 1940, kakor določa obsto- j (ja nohe(jen ne more dobiti vič ječi zakon. fro/100 tisoč lir predujma. Tudi Odškodnina za stavbe se bo M odškodnino škode na premi-morala porabih za ^obnovo ^ali £njnajj pripravljajo nov zakon, ki pa ga v podrobnostih še ne poznamo. Vojna škoda, ki je nastala v popravo istih - Le pristojni ura di za izplačevanje vojne odškodnine imajo pravico dovoliti o-škodovancu, da stavbo obnovi po drugačnem načrtu kot ga je imelu prvotno, ali oprostiti inozemstvu. Zakon od 28. septembra 1940 ga dolžnosti obnove, če se ta ,. ™ L innvta -štev. 1399 določa, da ima fi to izkažejo važni vzroki javne koristi. — Vse terjatve in druge vknji-žene pravice na obnovljenih stavbah ohranijo svojo veljavnost, v kolikor so bile zabeležene, preden je škoda nastala. — Stavbo obnoviti na drugem prostoru ni dovoljeno, če tega obtežujejo vknjižbe, ki bi ogrožale tiste vknjižbe, ki bi se morale prenesti na novozazidano stavbo. Odškodnine ni moči niti odstopiti niti zarubiti. Vojne odškodnine ni moči nančno ministrstva pravico odškodovati vse italijanske državljane in italijanske ustanove, ki so utrpele vojno škodo v inozemstvu, na ozemlju voju-jočih se držav v času od 1. septembra 1939 do sklenitve miru. Vsa pravila in vsi pogoji, ki smo jih navedli za prijavo škodo, ki je nastala na ozemlju italijanske suverenosti, veljajo v glavnem tudi za prijavo ško • de, ki je nastala v inozemstvu in za dosego tozadevne odškodnine. Konec. Gospodarske drobtine Pogajanja za ureditev dobav po zakonu o najemu in posojilu med SSSR in USA bodo v kratkem pričela. SSSR je po peti ameriški spomenici končno pristala, da o tem razpravlja. Te dobave so znašale do 31. oktobra 1946 skupno 11 miljard 100 mili,ov dolarjev, medtem ko so dobave, ki jih je v zameno dala SSSR do 2. septembra 1945 znašale samo 2,213.000 dolarjev. Ta odnos se tudi kasneje ni bistveno iz-premenil in zato je razumljiv ameriški inttres za tako velik saldo v njeno korist. Da si ustvarimo pravo sliko o veličini te ameriške pomoči SSSR v času njenega vojnega napora, navajamo samo glavne predmete, ki jih je USA v navedenem roku dobavila: 14.854 letal, 7.046 tankov, 51.503 jee pov, 375 883 kamjonov, 35.170 motociklov, 131.633 strojnih puš<, 1.981 lokom tiv, 11.175 tovornih vagonov, 197 motornih torpedovk, 105 proti-podmor-niških lovcev, nad 4 milijone ton živil, skoro 2.5 milijona ton jekla, skoro 100 milijonov metrov bombažnih tkanin, 56 milijonov metrov volnenih tkanin, nad 15 milijonov parov vojaških čevljev, 3,786.000 odej itd. Kot vidimo ta zavezniška pomoč ni bila ravno malenkostna in če prištejemo še dobave, ki jih je izvršil ang’eški imperij s svo jimi dominjoni, bi bila slika te podpore še veličastnejša. Vandenberg za podporo v znesku 596 miljonov dol. kot nekaka nadomestilo za delovanje | ustanove UNRRA in to za sledeče držsve: Italijo, Avstrijo, Poljsko, Madžarsko, Grčijo in Trst. Od te vsote naj bi dobila Italija 158, Trst i pa 20 miljonov dolarjev. Senator Vandenberg je utemeljeval svoj predlog s trditvijo, da predstavljajo glad in bolezni smrtno nevarnost, posebno v političnem pogledu. A-meriški senat bo sklepal tudi o tem, ali naj se da ali pa odreče podpora Poljski ter Madžarski in morebitnim drugim državam, katere so v sovjetskem vplivnem področju. Soc. gosp. sklepi italijanske ustavodajne skupščine Italijanska ustavodajna skupščina je sprejela 36. člen ustave, ki priznava delavcem pravico do stavkanja. Stavke pa se morajo vršiti v okvi u zakonov. - Sprejet je bil tudi Clen 38, ki jamči zasebno lastnino. - Precej težave je delal 41. člen, ki govori o zemljiški posesti. Šlo je zlasti za ohranitev ali odpravo veleposestva. Končno so se zedinili, da naj se zasebni zemljiški posesti določi meja, ki naj bo primerna za posamezne po-Krajine. Velikost zasebne zemljiške posesti torej ne oq povsod enaka. Veleposestvo naj se preuredi. Način preureditve ni določen. Dižava naj podpira majhno in srednjo zemljiško posest. Zaskrbljenost radi sedanjega gospodarskega položaja veje iz mnogih izjav podanih v zadnjem času in posebno iz ameriškega tiska. Vsi se zave dajo, da ima pomoč v obliki kreditov le gotov časovno in gospodarsko omeien pomen, medten ko je treba čimprej doseči tako stanje, da se bodo tudi uničene države lahko same vzdrževale in s svojimi izvozi lahko vsaj deloma vrnile podporo in posojila, ki so jih dosedaj prejele. Tako je Združenje ameriških trgovcev na svojem sestanku v New Yorku sprejt-lo resolucijo, v kateri zahteva zdravo ohnovo nemškega in japonskega gospodarstva, ki sta važna činitela svetovnega gospodar stva. Ameriški trgovinski minister Harriman je govoril o putrebi povečanja uvoza v Združene države, kajti poedi-nirn odjemalcem Združenih držav je treba pač omogoč ti, da svoje potrebe v Združenih državah plačujejo z blagom, krediti ne bodu mogli vedno in trajno kriti pasivnosti poedinih odjemalcev. Predlaga naj Amerika vodi bolj l,beralno trgovinsko politiko in naj zniža uvozne tarife. Kot vidimo ustaja povsod resna skrb: kako postaviti razbito svetovno gospodarstvo na solidne temelje? Najbrže bo to precej težavna nal< ga, dokler bo svet idejno in p »litično tako razbit kot danes. Razbita Evropa, kjer so aktivni, na surovinah bogaii predeli zapadli v eno interesno sfero, medtem ko so se skoro vsi preobljudeni in posebno v pogledu prehrane pasivni predeli znašli v drugi sferi, pa postavlja problem zase. Brez vz postavitve nujne enotnosti in gospodarske povezanosti nihče ne bo mogel trajno in zadovoljivo rešiti njenih gospodarskih težav. KULTURA Ob slovenskih čitankah a bodo tudi nam doma prinesle marsikatero uro veseliti čitanke za ljudske šole so dobro pripravljene. Do zdaj so izšla poleg abecednika še berila za drugi, tretji, četrti in peti razred. Najpomembnejša pa je do zdaj čitanka za višje srednje šole, ki je pred kratkim izšla. Tu so zbrani vsi pomembnejši naši pisatelji, ki morejo tudi mladini v nižjih razredih srednje šole kaj povedati. Potrebne bi bile sicer tudi opombe, tu pa tam razlaga, ki bi olajšala delo profesorju in učencu. Taka pa kot je, nam prinaša le najlepše bisere naše besede in tako izpolnjuje praznino, ki je bila v naših šolah in v domovih brez knjig. Sestavljalca čitanke je vodilo spoštovanje in ozir do vsega« kar sta najboljšega slovenski pisatelj in pesnik napisala. Zdi se kot da ima slovenski umetnik zadoščenje v tem, da vendar še na nekem končku slovenske zemlje lahko :zide slovenska beseda taka kot je bila napisana. Ko so namreč prirejali šolske čitanke v lem času v Ljubljani, se jim je /delo potrebno izpuščati v Cankarjevih sestavkih mesta, ki sedanjemu režim.i ne ugajajo. (Glej Slovenska čitanka III Cankar: Nedelja, stran 2 rti. itd.). Dalje so izpuščali pisatelje, ki so za slovensko književnost pomembni, a niso mogli njihove literature na noben način razlagati kot komunistične. če pa so se pisatelji izrekli proti komunizmu, pa so jih že celo vrgli iz slovenske literature in potem tudi seveda iz čitank. (Nekdaj so podobno trgali iz šolskih knjig Cankarja. To so bili od komunistov tako zelo prokleti jugoslovanski diktatorji. Podobno sta sežigala knjige, ki so se zdela nasprotne fašizmu; in nacizmu, ter dela židov Hitler in Mussolini. — Res, svoji k svojim t Pa pravijo, da je vojna prinesla svobodo!) Razumemo, Cankar mora ii čitank, kajti preveč je sovražil in ožigosal hinavščino, laž in suženjstvo. Do smrti se je boril za svobodo. Primorski Slovenci smo ob različnih dejstvih spoznali dvojno moralo komunizma. E- V dveh letih, kar deluje zavezniška prosvetna uprava na našem ozemlju, je izšlo precej den izmed primerov je tudi šolskih knjig. Za nas, Primor- j kulturno nasilstvo. Na eni ce, so te slovenske knjige na- i strani je komunizmu Cankar predek, saj smo jih desetletja ! njegov prvi pobornik in glas-pogrešali. Najvažnejše med nik, na drugi strani pa tak njimi se nam zde slovenske kritik, da ne mo ;rejo pustiti čitanke. Te ne zanimajo samo polne svobode njegovi besedi, otrok, ampak tudi vse druge, | Demokratski Primorski Sloki smo pogrešali in še danes venci smo zato dvakrat veseli pogrešamo slovenskih lepo- izbora slovenske književnosti, slovnih knjig. Zato bodo po- ki ga ni potvarjala politična stale čitanke družinske knjige, j zagrizenost, ki bodo služile mladini v šoli, | L. B. VACLAV BABKA: Pravljica o zlatem veku CPrevedena Iz češčine In prenesena na naža tla.) Rutinerje med kupcem in proia-jalcem postane obratno: Kdor prtj me blago, je dolžan zanj jeti tudi denar v mednarodni valuti, č> promet onemogočal, da bi neodgovorni poedinci, ki jih je v vsaki dobi polno, pridobljenega bogastva kratkomalo ne odmetavali, zažigali gar »nota je en inven (In). De- ali drugače uničevali. Skrbnemu narja niso kovali, niti niso tiskali, človeku je denar takorekoč kopnel bankovcev. Zakaj ne, bomo kmalu ( pred očmi, medtem ko se je ne-▼ideli. Vse transakcije so vršili le | rodnežem in bedakom kepičilo bo- na čekovnem računu, da bi tako imeli kontrolo med prejemki in izdatki, kajti inverzni ideal ni bil gastvo, da je bilo kar žalostno videti. Bogastvo (namreč v inverznem smislu, ki je podobno naši revščini, pridobivati denar, temveč iznebiti a se ne sme z njo zamenjavali) ni oe ga. Zato so morali imovino vsakega poedinca trajno nadzorovati, da se ne bi na skrivaj uničevala, kar se more na primer goditi, če soigralci dobro ne pazijo, pri nekaterih starinskih igrah s kvartarni, kakor pri »švindli« (sleparjenju) hi podobnih igrah. Tom igram je bilo kroženje denarja v inverznem sistemu podobno skoraj kakor jaj-ee jajcu. Vse je bilo narobe. Go nesposobni za borbo za obstanek, so nagrmadili ogromne kapitale, ki se jih zaradi svoje lenobe, asocialnosti in pomanjkanja trgovskega duha niso znali iznebiti. Tako jim ni preostalo drugo, kakor postajati pred vrati ubogih in prositi, da bi od njih sprejeli majhen dar, želeč jim zdravja, sreče in »da bi jih, gospod, ljubi Bog spravil ob ves denar«. Časi se menjavajo. Kmalu se je pokazala potreba, obnoviti starodav ni'urad za cene. Brezvestni ljudje so zniževali »ene. Gospodinja je prišla s trga in je vzdihovala: »Ta mesec imam zopet tri tisoč več kot. prejšnji.« Učitelji so končno dočakali visoke plače, a so zopet godrnjali. Hoteli so, da bi 6e jim plača znižala vsaj tako kot ostalim dr- moglo rasti neomejeno kakor v kapitalističnih časih, temveč je bilo omejeno s spodnjo mejo, namreč z vv .... ničlo, ki je bila seveda le idealno, *avmm nameščencem. Ljudje so za- , , i ■, . ui „ čeli štediti, to je, poskušali so vse stanje, katerega ni bilo lahko do-| ^ ° ’ ., , i . J mogoče, da bi se obvarovali zviša-seči. Zadoščalo je, da si potrebovali nja°prer)10Ženiai M je pomenilo si. recimo škatlo vžigalic, ko si bil že romaštvo Tako 30 sl ljudje odre-J prav blizu ničle, pa ti je brž trafikantka spet pripisala en nebodi- kali pršut, čeprav ga je bilo toliko, da bi z njim lahko zagradili hudo- gatreba In v tvoje dobro (po naši j urnike, in čeprav ti je delikatesni l/O JtiJVvl* V JC UfllUVCi v*V/ ^ i J 1 «1.1 gpodarska sposobnost se je sedaj' terminologiji). Kapitalisti m> torej trgovec za vsakih deset dek prida kazala v tem, kako spretno in hitro — seveda na korekten in trgovski način — se je kdo znal iznebljati imeli trdo pot do ničle, zato so pa, še uradno določeno ceno in rekel bila revščini odprta vrflta tja do^ >prosim, vzemite«, nakar je moral gornje neskončnosti. Takoj se je kupec reči »hvala lepa«, kajti tudi. denarja. Pri tem je ravno čekovni' razvila inverzna revščina. Ljudje,1 vljudnost je bila inverzna. Natakar- ji, tako je tožila tržaška »Edinost«, zopet vsiljujejo gostom visoke napitnine, čeprav smo se vendar že pred sto leti borili proti tem ostankom meščanske ideologije. Znova go morali ustanoviti sindikate, ki so bili odpravljeni v blagoslovljenem letu 2005. o priliki uzakonjenja krščanske ljubezni, kajti neorganizirani inverzni bogataši so se morali tu in tam zateči k stavki, da bi izsilili znižanje mezd in zvišanje oen. Zgodilo se je, da je neki zasebnik na škorklji umrl od lakote. Ugotovili so, da si ni upal kupiti ničesar, ker ga je preganjala fiksna ideja, da bo po nedolžnem obogatel. Ce si si dobro predstavljal to o-bmjenost, inverznest vseh stvari, so bili časopisi 1. 2045. skoraj ua las podobni .našim današnjim. Edina nepomembna razlika je ta. da je bilo vsega polno, kar si želi telo in in sice in si še k temu dobil denar. A vendar ljudem ni bilo dobro, Gnjavili so se, kakor se mi dau«s, godrnjali, kakor mi danes 'n pri tem docela pozabili na peklensko dolgočasje nebeško rirbe. Poiiiep in sebičnost sta se zniva razpasla. E-lektrično podjetje je z letakom v j'-petih barvah pozivalo na trošenje elektrike, a ljudje so se upirali. Nato je izšla naredba, da bodo tistemu, ki ne bo dovolj trošil elektrike, zaprli stikalo, namreč tako, da ga ne bo mogel odpreti in ugasniti luči. Vkljub vsem drako-ničnim predpisom pa so ljudje šte-dili vedno bolj. Uprava simpozi-trona je neprestano premišljala, kako uporabiti energijo, ki je ne more oddati konsumentom. Tržaški kombinat je znova pogrel staro idejo, da bi uporabljali v simpozitro-nih pršut mesto gline. S tako pridobljeno energijo bi izdelovali novi pršut, ga zopet razbijali itd. Načrt ni bil slab in je bil predložen Svetovni komisiji za kontrolo simpozi-tronove energije. Delegati štirih velikih so zavzeli štiri odločna in po vsem različna stališča in zasedanja kontrolne komisije so se izmenoma vršila v večjih in manjših mestih po vsej zemeljski obli. Toda posvetovanja so napredovala zelo počasi. Ker je štedljivost vedno bolj naraščala, je potrošnja simpozitronove-ga toka počasi, a brezupno padala in se je bilo bati najhujšega. In res! Prvi preobteioni simpozitron je razneslo dne 1. marca leta 2051. ob štirih zjutraj v Kirkenesu na Švedskem.----------- Dru^i so mu sledili v kratkih presledkih po vsem svetu. Katastro- fa je bila pred durmi. Simpozitronl so padali kakor purani o božiču. Dne 10. maja je bilo tragedije konec. V obratu je bil edino Se mali zavodski simpozitron v tržaški u-mobolnici, kjer se je potrošnja pisala v prid bolnikom. Ti pa so bili še iz starih časov in niso razumčli nove razlike med bogastvom in revščino in so zato bili na denar kakor norci. A končno je bilo konec tudi tega, prav na božični večer, ko so pri Sv. Antonu peli -Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje.« Zlata, nebeška in simpozitronska doba človeštva je bila zopet končana. Vse je zagrnila tema in mraz. Pršntovi generatorji so počivali. Ljudje so se v obupu spomnili na udarne brigade iz primitivnih časov in so nerodno lezli v stare opuščene jame, da bi izpraskali malo te rjave umazanije, ki so jo poznali ,le iz kehnoloSkega muzeja. A čeprav so v starih časopisih študirali sistem udarniškega dela in tekmovanja delovnih brigad, »e jm ni posrečilo niti od daleč doseči bajnih številk, o katerih so č'talL Prišli so pač iz vaje. — Tako so se počasi zopet začeli stari časi. — O tem, kako je btlo dalje, pa drugič. Konec. Odmevi Demokracije Uredništvu »Demokracije" so mnogi prijatelji in čitatelji izrazili svoje zadovoljstvo in priznanje. Priobčujemo nekaj teh izjav v kratkih izvlečkih : Slovenski duhovnik meni: „Že prva številka .Demokracije' nam daje poroštvo, da bo list dorasel položaju, v katerem smo in nalogi, katero si je zastavil. Uvodna beseda potrjuje, da se izdajatelji in uredniki zavedajo našega položaja, njegovih vzrokov in posledic." Ugleden duhovnik iz Gorice je takole ocenil „ Demokracij o*: »Odobrujem zelo naslov lista. Kotprogramatična številka sko-ro ni mogla izpasti drugače kot je. Dolgi članki s temeljnimi zasnovami... Častitam iz srca za začetek, ki me je v splošnosti zadovoljil...“ Odvetnik iz Trsta svetuje: »Sledite budno svetovnemu razvoju, od katerega zavisi naša usoda. Bodite široki, razgledani in ne zgubljajte se v malenkostih. Odpirajte slovenskemu narodu oči v svetovne daljave in učite ga stvarnosti, da bo bolje prestal bodoče zgodovinske preizkušnje, kakor pa je zadnjo vojno." Goriški izobraženec piše: »Prebili ste totalitarni led. Tisti, ki so doslej neomejeno gospodarili nad našim političnim življenjem, se bodo morali sprijazniti z dejstvom, da so dobili družbo." Tržaški Srb pravi: »Ob izidu Vaše .Demokracije* sem se s trpkostjo v srcu spomnil Grolove .Demokracije.* Kar nam ni dovoljeno tam, nam je dovovoljeno tukaj!" Obrtnik iz Kobarida je značilno rekel: »Hvala Bogu, da smo dobili demokratičen časopis. Doslej so ti metali lahko na glavo opeko, pa nisi imel kje povedati, da te boli!" Kmet iz Breginja dobesedno piše: »Pozdravljena .Demokracija* od vseh zavednih Slovencev iz naše vasi, prvič si prišla v naše žuljave, od lopate in motike utrujene roke... in vsem si se že priljubila, ker si resnična, pravična in nisi škodoželjna... vedi, da imaš večino zavednih in demokratičnih Slovencev na svoji strani... ker smo tudi mi resnični demokrati, ki želimo uvesti v naši ljubi Primorski demokracijo, pa ne tako, kakršno nam usi-Ijujejo —“ Kmet iz Kozane se je po svoje izrazil: »Po kosilu sem sedel v senco pod črešnjo, sem prižgal cigar in sem bral, bral..." Učitelj s Krasa obljublja sodelovanje: »Ob dragocenem pojavu .Demokracije*, se mi zdi neumesten izraz vsake kritike, ker je umestna samo pohvala vsem, ki imajo kakršnokoli zaslugo, da smo jo dobili. Že sedaj pa rečem, da jo bomo podpirali raje s sodelovanjem kot s kritiko." Izobraženec iz Istre vošči ,Demokraciji„Ne morem Vam povedati s kakš. im veseljem sem čital Vašo prvo številko .Demokracije.* - Naj Vas spremljajo v Vašem delu meja najiskrenejša voščila in vsa moja naklonjenost za težko delo, katerega ste začeli; uspehi bodo gotovo najboljši in Vaš trud bo kronan s polnim uspehom.„ Drugi istrski Hrvat piše: »Morem Vam zagotoviti, da bo ta list živel tembolt, ker je pravi glas svobode, toda potrebno bi bilo izdajati »Demokracijo" tudi v hrvaščini*. Uredništvo »Demokracije" se vsem prijateljem iskreno zahvaljuje za izraze zadovobstva In pohvale, ki nam bodo v vzpodbudo, kakor tudi za izražene želje in pobude, katere bomo skrbno uvaževali in po možnosti uresničili. Iz Slovenije in Jugoslavije V Radgoni je bila okrajna sindikalna učiteljska konferenca. Po poročilih so na konferenci sprejeli naslednje sklepe: v zvezi z množičnimi organizacijami OF bo učiteljstvo idejno dvignilo najširše ljudske množice; učiteljstvo se zaveda, da sloni kulturno - prosvetno delo na zdravi gospodarski osnovi in bo zato z vsemi silami pomagalo izvajati petletko; prosvetni delavci si bodo prizadevali dati svojemu delu novo vsebino, ki ustreza potrebam načrtnega gospodarstva; ker zahteva načrtno gospodarstvo velik študij, je dolžnost, da se vsakdo seznani z novimi metodami dela; vsak učitelj mora nujno spoznati vsa dognanja učiteljev socializma Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina. * * * Dne 6. t. m. je bila slavnostna otvoritev preurejenega Narodnega muzeja v Ljubljani, na kateri je ravnatelj muzeja dr. Kastelic prikazal pomen otvoritve in poudaril, da je muzej preurejen tako, da bo od zdaj ne samo znanstvena, ampak tudi kulturno prosvetna ljudska ustanova. * * * V Mariboru bodo državno vinar-sko-sadjarsko šolo preosnovali v srednjo kmetijsko šolo. * * * Ker bodo primorski Slovenci z izgubo Gorice izgubili svoje gospodarsko, prometno in kulturno središče, je OF sklenila, da bodo v neposredni bližini tega mesta zgradili novo Gorico. Poseben delovni odbor je bil ustanovljen z nalogo, da pripravi in izdela regulacijski osnutek. Dvomimo, da bo ta nova Gorica zrasla tako, kakor je poljska Gdinja. * * * Sindikalne organizacije so se v zadnjem času trudile, da bi uvedle po obratih in podjetjih čimbolj realne delovne norme. Delavci v nekaterih obratih po uvedbi norm že prehajajo k akordnemu delu. * ♦ * Umrl je slovenski pisatelj Jan Plestenjak v 49. letu starosti. Proti koncu aprila je v Ljubljani nepričakovano umrl naš rojak inž. Anton stramel. Preje je bil mnogo let v mestni službi v Ljubljani, pred kratkim pa prestavljen na mladinsko progo Šamac-Sarajevo. Zapušča ženo g. Mini iz znane Štolfove družine iz Sežane in sina Saša. Okrožno sodišče v Ljubljani je sodilo 7 gostilničarjev, 8 posestnikov in 2 mesarja iz Ljubljane in okolice, ki so na nezakonit način kupovali prešice in govedo, jih klali ter razpečevali ljubljanskim gostilničarjem. Sodišče je obsodilo obtožence na razne kazni s prisilnim delom od 4 mesecev do 1 in pol leta ter na denarne kazni od 1000 do 20.000 dinarjev. Ker so se podgane na področju Ljubljane tako razmnožile, da predstavljajo nevarnost za zdravje prebivalstva, so oblasti v času od 14. do 20. t. m odredile obvezno uničevanje podgan, ki so ga dolžni izvajati hišni lastniki in upravitelji zgradb na svojih področjih, istočasno pa bodo organi zdravstvene in gradbene oblasti to izvajali v javnih zgradbah ln po kanalskem omrežju. * • • Zavezniške vojaške oblasti v Italiji so izročile jugoslovanskim oblastem enega izmed najožjih sodelavcev Ante Paveliča, poveljnika poglavnikove telesne straže generala Anta Moškva. ** * V Brnazih pri Sinju so odkrili ostanke starohrvatske cerkve. Pri cerkvi so tudi grobovi iz raznih dob. Pričakujejo se nadaljnja pomembna odkritja. Te dni je bila končana preureditev radijske postaje v Osijeku, ki je zdaj mnogo močnejša in jo bo moči slišati 400 km daleč, medtem ko je prej delovala le na daljavo 120 km. Slivno pri Nabrežini. Zadnja pot dveh vzornih deklet ob obilni udeležbi domač nov in okoličanov nam je tako živo v spominu, da jima moramo napisati še par vrstic v spom n. Množica pogrebcev potopljenih v žalost, je izpričala, kako prdjubljeni sta bili obe mladenki. Dne 7. maja 1945, ko so Ti-■ove in zavezniške čete zasedale deželo in je v naših krajih že vladala takozvana ljudska oblast, so ju oboroženi policisti (Ozna) pograbili in odpeljali. Brez sodnega postopka, brez vsake obsodbe, -ugrabljenkama ni bila dana možnost ne zagovora ne obrambe, - so ju kar na neki kraški gmajni na krut in nečloveški način umorili. Obe sta bili znani kot pošteni, značajni in narodno zavedni. Edini greh je bil, da se nista pokorili rdečim pri- ganjančem in odklanjali njihovo nasilje in krive nauke. Rosando Kraljevo pa je še posebej odlikovala velika ljubezen do slovenstva. V težkih vojnih letih je veliko pomagala slovenskim internirancem, ki so bili zaprti v Gonarsu. Tem nesrečnikom je dobra Rosanda, kljub veliki nevarnosti, ki je pretila od strani fašistov, nosila v taborišče hrano, perilo, zdravila in knjige in s tem pokazala svojo plemenitost in požrtvovalnost. Prav gotovo si ni nikoli mislila, da bo za to svoje delo, ki je bdo v t stih časih tako tvegano, prejela tako plačilo. Saj so njene dobrote v Gonarsu gotovo uživali tudi taki, ki so bili enakih nazorov, kot njeni morilci. Zdaj spivata obe v skupnem grobu. Naj bo čist ma žrtvama ohranjen svetal spomini Vesti z Goriškega Furlanska avtonomija Vesti s Tržaškega General Mark W. Clark V Trstu. Poveljnik ameriških sil v Avstriji general Mark W. Clark, ki bo v kratkem odpotoval v Združene države, kjer bo prevzel poveljstvo 6. armade, je 7. in 8. maja obiskal ameriške čete v Trstu. Za časa svojega obiska je general Clark prebil par ur pri svojem sinu poročniku Williamu Clarku, ki je pri 351. pekotnem polku. Pri odhodu se je general toplo zahvalil poveljniku 88 pehotne divizije g. B. E. Mooreju za lepi obisk. Kdaj se bodo zaključila obnovitvena dela. V torek 13. t m. se je v Štanjelu na Krasu vršila predaja obnovljenih hiš njihovim lastnikom. ZVU je zastopal polkovnik Bowman. Na prošnjo nekega vaščana, da bi se obnovitvena dela nadaljevala, dokler ne bodo popravljene vse hiše, je g. polkovnik izjavil: »Na žalost bodo naši napori v bodočnosti omejeni, ker je lahko mogoče, da ne bomo več dolgo na tem ozemlju. Mogoče bomo kmalu odpotovali in pustili te kraje..." „Teden“ V Trstu je začel izhajati slovenski tednik »Teden," list za življenje po veri. List ni političen, njegov namen je, kot pravi v uvodni besedi, »osvetljevati življenje z lučjo vere in s tem kazati prave in zdrave temelje, na katerih naj se gradi prihod-njost narodu in dežele." V zmedi pojmov, ki jo je zasejal med nami komunizem z OF, bo list z načelno jasnostjo ustvaril lahko mnogo dobrega. Pri tem težavnem delu mu želimo mnogo uspehov. Uredništvo in u-prava sta v Trstu, Via Bello-sguardo 12. Posamezna številka stane 10 lir. Opravičena nevolja. Akademika Guida Cohena, ki ga je polic ja prijela pri napadu na prvomajsko baklado v Trsiu in našla pri njem ročno bombo tipa Oio, kakršna je bila vržena proti sprevodu, je zavezniško vojaško sodišče obsodilo na 7 (reci in piši sedem) dni zapora. Smeš ta odsodba je vzbudila opravičeno nevoljo vseh resnih ljidi. Pri napadu je bilo vendar 30 oseb ranjenih, izmed katerih so mnoge morale iskati pomoči v bolnišnici. Spominjamo se tudi, da je najdba orožja v mnogo manj nevarnih okoliščinah povzročila mnogo ostrejši nastop zaveznišk h sodišč. Kakšni nagibi so bili merodajni pri tej sodbi, nam je nedoumljivo, Nepristranski najbrže ne. Saj je bil celo obsojeni italijanski akademik zelo presenečen in je temu svojemu presenečenju dajal javno izraza. Druge osebe, ki jih je policija priprla ob tej priliki, so bile bodisi oproščene zaradi pomanjkanja dokazov ali pa obsojene na neznatne kazni. Karel Učekar. Petinštiridesete obletnice smrti Karla Učekana so se spomnijali v teh dneh v Trstu Pokojni Učekar je bil eden izmed ustanoviteljev socialno demokratske stranke v Trstu. Zdaj si ga lastijo tako komunisti kot socialisti. Med komunističnim dnevnikom »II Lavo-ratore" in italijanskim dnevnikom »La Voce Libera" je nastala neokusna polemika za pokojnika, ki je kot zaveden socialni demokrat imel gotovo prav malo razumevanja za totalitaristične ideje. Pokojnikovi svojci so dali temu tudi izraza s prisotnostjo pri spom inski svečanosti, ki jo je priredila socialistična stranka v Trstu. Cerovlje in Vižovlje. zvu je izročila hišne ključe 25 posestnikom v Cerovljah in Vižovljah. Obnovitev 39 poslopij v vasi Cerovlje je stala 27.370.000 lir in 18 hiš v vasi Vižovlje 13.290.000 lir. Hiše so požgali med vojno nemški oddelki v pohodih proti partizanom. Brezplačno mleko. Razde. Ijevalnice brezplačnega mleka za jet čne otroke so uredili na treh mestih v Trstu. Razdeljevano mleko je sladkano z dodatkom vitaminov in čokolade ter ga razdelujejo proti predložitvi zdravniškega spričevala. Razdeljevalnice so v ulici Istra št. 170. ulici Delle Rose št. 15 in ulici Commerclale, ki pa še ni začela poslovati. Tržaški tramvaj je v nedeljo zaCel uporabljati za pogon isto-smerni tok. Ker se je izboljšala izraba toka, se bomo vozili bolj hitro. Tržaškemu LIoydu so dodelili tri ladje vrste ,Lyberty," ki naj pomnožijo nedavno dodeljeno brodovje šestih ladij te vrste. Za bolne na pljučih, stopil je v veljavo odlok ZVU št. 46*, po katerem Imajo zoper jetiko zavarovani delavci m nj hovi svojci, ki so bili v bolnišnici in bili odpuščeni po 30 septembru 1946 po kliničnen zdravljenju, pravico do dnevne zdravstvene podpore 200 lir iz dopolnilnega sklada socialnega zavarovanja. Tega zneska ne bodo izplačevali, če so iz bolnišnice odpuščene osebe v okrevališču ali taborišču za okrevajoče, Izp ačeva-nje podpore preneha, če dobi prejemnik plačano zaposlitev ali če se brani sprejeti kakršno koli njegovim telesnim sposobnostim primerno delo. ŠIRITE , DEMOKRACIJO" Med Furlani goriške in videmske pokrajine je nastalo precej močno gibanje za avtonomijo furlanskega ozemlja. Ustavni načrt, ki je sedaj v razpravi v ustavodajni skupščini, sicer že predvideva med drugimi tudi avtonomijo Furlanije, a dokler tistega Člena skupščina ne spejme, je stvar negotova, zlasti še, ker menda nekateri krogi mislijo na veliko pokrajino z glavnim mestom Benetke. V to veliko pokrajino naj bi se vključila tudi Videm in Gorica. Furianski avtonomisti so združeni v »Furlanskem ljudskem gibanju za pokrajinsko avtonomijo" (Movimento popolare friulano per 1’autono-mia regionale), ki ima sedež v Vidmu. V aprilu so izdali posebno številko »La regione friulana," v kateri s stvarnimi, zlasti z gospodarski ni razlog’ zagovarjajo furlansko avtonomijo. Izpiti na slov. srednjih šolah v Gorici. Prijave za zrelostne izpite na slov. klasičnem liceju v Gorici in za usposobljenostne izpite na slov. višjem učiteljišču v Gorici se sprejemajo v tajništvu (ulica Croce, 3) do 31. maja 1947. Do tega časa se morajo priglasiti tudi vsi tisti kandidatje, ki mislijo, da bi iz kakršnega koli opravičenega razloga mogli delati izpite v jesenskem izpitnem roku. Tudi za vse ostale izpite naj se kandidatje priglasijo do 31. maja 1947. Natančnejša pojasnila se dobe na šolski oglasni deski ali v tajništvu šole. Enotni sindikati v Gorici, ki so jih 'vodili komunisti, so na zborovanju '11.1. m. skenili, da se razpustijo. Glasom sporazuma člani razpuščenih enotnih sindikatov lahko pristopijo k delavski zbornici. Mirensko letališče. Na mirenskem letališču, ki je bilo ob koncu vojne temeljito razdejano, so se pričela nekaka obnovitvena dela. Po poročilih časopisja se bo mirensko letališče obnovilo in uredilo kot izhodna postaja letalske proge Trst — Milan. Strašen zločin v Dolu. Vsa goriška okolica živi pod vtisom krvavega ziočina, ki se je v soboto 10. t.m. proti polnoči pripetil na Čukišču v Dolu. Čukišče leži na križišču, kjer se od glavne ceste odcepi cesta, ki zavije po klancu proti Opatjemu selu. Tam stoji samotna gostilna, ki jo je imel v najemu Tone Roner iz Mirna. Nekoliko po enajsiih v soboto je stopil v to gostilno dozdaj neznani zločinec in oddal na gostilničarja, ki se je ravno bril, veC strelov Ko je Ronerjeva žena vsa preplašena stopila iz sosedne sobe, je zločinec tudi na njo nameril in jo ranil Roner je obležal v mlaki krvi in izdihnil, preden je prišla pomoč, njegova žena je pa odhitela klicat sosede. Pozneje so jo prepeljali v goriško bolnico, kjer se sedaj zdravi. Pokojni Roner je zapustil 5 letno hčerko in 1 */* letnega sinčka. Ni še točno ugotovljeno ali je pri groznem zločinu šlo za maščevanje, ali rop. kajti denar, ki ga je nesrečni Roner tisti dan skupil, okrog 3000 lir, je ležal razmetan po gostilniški sobi. Fojana »Demokracijo* beremo z največ-j:m veseljem, ker vidimo, kako hoče, da med nami zavladata mr in ljubezm, četudi smo različnih mišljenj. In pa tudi zato, ker vidimo da bi de zastopala voljo ljudstva v pravem pomenu besede. - Pretečeni teden nas je klical na sestanek k Zanutovim »tov." Domeniš. Tam nam je govoril, da moramo vse pridelke dati v zadrugo, da bode pet ljudi prodajalo, ne vsi Brici. Počasi in previdno nas hoče speljati v kolhoze, kakor da bi mi ne bili sposobni sami gospodariti z našim blagom. Seveda pravijo, da je vse prostovoljno. - Tudi 1945. leta je bilo »prostovoljno", ko smo morali prodajati po okraju v Kojskem do ločenim trgovcem vse sadje po polovični ceni. Pa so postavili na vsa križišča zaščito in kdor je hotel nesti sam v mesto sadje, so mu ga kar prevrnili! Tudi v nedeljo 4. t. m. so nas poklicali v Kojsko na okraj in prepovedali, da ne sme nobeden letos nositi sadja sam v mesto. Torej bodo zopet oni prodajali naše blago po njih cenah? Zakaj moramo zgubiti tolike svote pri naših pridelkih, saj smo sami pošteno delali in pridelali in smo do sedaj znali tudi dobro prodajati! Tudi »tov." Slavko je govoril, da moramo udarniško delati. Seveda, mi vemo, da on ne bo udarnik, ker se mu bolj ljubi »učiti" neumneže. Mi samo eno želimo: mir in bratsko slogo bez sovraštva in da bi vsi naši kmetje - koloni postali samostojni. Potem bomo res zadovoljni in si z besedo in delom pomagali, ker vedno bolj uvidevamo, da komunizem ni za kmeta, ker mu jt-mlje samostojnost. Snežatno pri Kojskem. V torek 13. t m. je porotno sodišče v Trstu sodilo Karla Maraža iz Snežatnega, ki je pred nedavnim ubil lastnega zeta Stanka Obidiča, in sicer s strelom iz puške, ko je Stanko spal v postelji. Maraža so obsodili na 20 let ječe. Cestna roparja prijeta. Dne 3. maja je bil izvršen na kamion gradbene tvrdke Ru-sjan-Žigon-Mozetič iz Renč na cesti med Rihembergom in Štanjelom roparski napad. Dva zakrinkana zločinca sta z brzostrelko ustavila vozilo in prisilila potnike, da so jima izročili kovčeg, v katerem je bilo 900.000 lir za plače delavcem v Štanjelu. Pozneje se je po srečilo drzna roparja prijeti, ko sta se v čolnu prepeljala preko Vipave. Pri njiju so našli ukradeni kovčeg z denarjem in brzostrelko. Ugotov !i so, da sta roparja bivša civilna policaja Stanko Madon iz Vrtojbe in Ivan Marinič iz Kojskega. Na-daljne preiskave so dognale, tako poroča policija, da sta Madon in Marinič pripadala Ozni. Ribolov v goriški pokrajini je podrejen pristojnosti p ed-sedništva področja in prefekturi. Ribič se mora, ne glede na vrsto dovoljenja, katero je zaprosil ali dobil, podrediti tudi odredbam prefekture, ki je upravljala in še vedno upravlja riboh v v goriški pokrajini. Ker so vse vode podvržene pravici zakupa, ki omejuje ribolov si mora rib č pol-g ribiškega dovoljima o-skrbeti še dovoljenje zakupnika ri-bolovskin pravic, ki smejo omejili uporabo ribiških sredstev tudi v predelih, kjer je uporabi mrež do voljena. Tako lahko izda n. pr. v spodnji Soči od Majniškega do Zagrajskega jeza veljavna do> oljenja za riboiov s trnkom le »Konzorcij za varstvo ribolova - II Consorzio per la Tutela della Pešca" kot zakupnik tega vodnega predela. Ker vode tega predela trenutno niso tako bogate na ribah, je izključeno izdajanje dovoljenj za ribolov z mrežami. Politični humor Ameriška delegaciia je prišla t Moskvo in si ogledala tovarno avtomobilov. Američan je vprašal delavce: »Čigava je ta tovarna?" -»Naša", so odgovorili delavci. »Čigavi pa so stroji", je nato spet vprašal Američan. »Naši", so odvrnili delavci zelo ponosno. Pred. tovarno pa so Američani opazili več krasnih avtomobilov in so vprašali, čigavi so avtomobili, pa so jim delavci odgovorili: »Ta "je Stalinov, oni Molotovljev itd." Tudi sovjetska delegacija, ki je pozneje prišla v Združene države, si je tam ogledala tovarno avtomobilov in vprašala delavce, čigava da je tovarna in delavci so brezbrižno odgovorili: »Fordova*. Nato so vprašali tudi za stroje in delavci so dejali: »Tudi Fordovi*. Pred tovarno pa so Sovjeti videli morje avtomobilov in vprašali: »Čigavi pa so ti avtomobili?" - »Naši*, so jim odvrnili ameriški delavci. * * * Sovjetski in ameriški vojak sta se v Berlinu pogovarjala o demokraciji, pa pravi Američan: »Pri nas je taka demokracija, da lahko vsak čas grem k predsedniku Trumanu in mu v obraz povem, kaj si o njem mislim". Sovjetski vojak pa je odgovoril: »Kaj pa je to posebnega? Saj grem tudi jaz vsak čas lahko k Stalinu in mu tudi lahko v brk povem, kaj si mislim o Trumanu". * * * Prijatelj nam je takole komentiral zadnjo moskovsko konferenco: »Marshall, Bevin in Bidult hodijo v Pariz, London in Moskvo na prefe-ranco, Molotov zna pa samo poker. Na dosedanjih konferencah tega ni so pogruntali, sicer se ne bi dogovorili še za eno igro v novembru. Molotov je kakor mama, ki moti otroke s pripovedko, ko peče potico". Odgovorni urednik : Ja iko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici. Tiskano z dovoljenjem A. I. S. Sladio trsi Vesti dnevno ob 7.45, 12.45, 19.45, in 23.15 uri. Pregled tiska ob delavnikih ob 13. uri. Glasba po želji v nedeljo, sredo in soboto ob 21. uri. Nedelja: kmetijska oddaja 9.30, maša 10., pridiga 11'30, otroška oddaja 1630, zasebna sporočila 20., pogovor s poslušalci 20.45, vesela oddaja 22. Ponedeljek; drobne zanimivosti 12., Novi svet 14., literarna oddaja 18 15, radijska povest 19., »Slovenščina za Slovence* 20.45, slušna igra 21 30. Torek: kulturno predavanje IZ, sodobna Anglija 14., biseri slovenske književnosti 18.30, mladinska oddaja 19., prenos glasbe iz Ljubljane 21.30. Sreda: »Po vsem svetu* 12., Novi svet 14, slovenska književnost 18 15, radijska povest 19., oddaja odreda JA 19.15, slušna igra 22. Četrtek: radijska univerza 12., sodobna Anglija 14., ženska oddaja 18 3(i, pravljice za najmlajše 20., slovenski pravopis 20 45, Pavlihova dvorana 21., slovenska književnost 21.45. Petek: kulturno predavanje 12., Novi svet 14., slovenski trubadur 18.30, radijska povest 19., koncert komornega zbora 19.15, dekliška oddaja 20.15. Sobota: Nazori in ljudje IZ, zdravniška oddaja 14., prireditve v tednu 18., kulturne aktualnosti 18.45, tedenski politični pregled 20.45. Prispevki za tiskovni sklad „Demokracije“ N N. 2000,- N.N. 1000.- Iz RL hemberga za demokratsko jugosla* vijo In za konec diktature L. 500.— Nekdo iz Breginja L. 3000,— Nekdo Iz Trsta L. 460.- N.N. L. 250 — N.N. L. 110.- N.N. L. 1000,- Bric za krst L. 500.— Vasice iz zapadnih Brd z željo, da bi »Demokracijo* čitall še dolgo L- 5000.— Nekdo iz Vipave L. 1000.— N.N. za roj» stvo L. 500.— Iz Rlhemberga L. 500. — Nekdo iz Mavhtne L. 460.— V zahvalo za mali članek, v »Demo« kraclji" v spomin Rozande, darujejo sorodniki mesto cvetja na grob L. 1500.— Vsem prav lepa hvala 1 Iz uredništva Zaradi nekaterih vprašanj pojasnjujemo čitateljem, da bo posvečala »Demokracija" enako pozornost statutu Svobodnega tržaškega ozemlja in tamkajŠ-nj-m političnim in drugim či-niteljem, ki so pomembni za tržaške Slovence, kakor italijanski ustavi, zakonom in či-niteljem italijanskega javnega življenja, ki so enako važni za Slovence, ki ostanejo po mitov ni pogodbi pod Italijo. Čl TAJ TE *DEMOKACIJO“