Poštnina plačana v gotovini LJUBLJANA. 9. MAJA 1934 Leto 47 — Ste V. 19 mOMOEjvn popise iD sp.se »prejema u r e d n i 81 v o »Domoljuba«. _ Telefon 25-49. prostor ene drobno vrstice v inseratnem delu atane 10 Din. - Naročnina Stane 58 D,n za celo leto, za mozemstvo 60 Dm. Posamezna Številka 1 Din. inserate in reklamacije sprejem« uprava .Domoljuba«. - Telefon 29-92. Zaščita, zadruge in kmetje Poleg besede »kriza« slišimo danes prav jgosto tudi besede »zaščiten, zaščita, pod za-jitoc. Eni izgovarjajo te besede z nekakim za-lovoljstvom in veselim upanjem, drugi pa z ezo ia bridkim razočaranjem. Prvi upajo, da ie bo treba nikdar vrniti dolgov, drugi pa se •ojijo, da bodo izgubili vse prihranke, da ne iodo mogli nikdar več dvigniti svojih vlog, ki jo jih zaupali hranilnici. »Vsi smo na istem, [isti, ki smo hranili, in tisti, ki so delali dol->ve,< tarna varčen gospodar. Pa se motjo prvi in drugi. Dolgov« bo treba vrniti. Vsako upanje, da so dolgovi brisani vsem tistim, ki so zaščiteni, je prazno in za marsikaterega dolžnika, ki bi danes še kolikortoliko vsaj deloma lahko vrnil svoj dolg, utegne poslati usodepolno, ker bo morda moral odplačati svoj dolg v zanj še bolj neugodnih razmerah, kakor so danes. Neutemeljen je pa na drugi strani strah vlagateljev, da ne bodo nikdar več videli svojega denarja, svojih težiko prisluženih prihrankov, svoje dote itd. Gotovo je, da bodo vsi vlagatelji dobili svoje vloge izplačane, ne sicer povečane in narastle s takimi obrestmi, kakor so pričakovali; svoj denar pa bodo gotovo dobili in še nekaj obresti povrhu. Do-sedaj so se vloge obrestovale po pet do sedem odstotkov, od sedaj naprej bodo obresti za te j vloge po dva do štiri odstotke. Poudarjam, da so v tem članku mišljeni le kmečki vlagatelji in dolžniki naših podeželskih hranilnic in posojilnic. Dobro se moramo zavedati, da postave, ki sedaj urejajo ta vprašanja, ne dajejo dolžniku prav nobenega upanja, da ne bo treba vrniti dolgov; to upanje ima svoje korenine v pobožni želji nekaterih dolžnikov, da bi se tako zgodilo, v postavah pa ni mogoče otipati kake lake namere. In če zakoni ne predvidevajo | brisanja dolgov pri dolžnikih, se tudi vlagate-f "i treba bati za svoje vloge. Denarni za-s vodi so denar vlagateljev posodili svojim članom, ki vsi jamčijo s celim svojim premoženjem, da hranilnici zaupane vloge ne bodo [izgubljene. Mogoče hranilnica in posojilnica enega ali drugega dolžnika ne bo mogla ničesar izterjati, ima pa za to svojo rezervo, katere bo pokrila tako izgubo, na drugi strani pa neomejeno jamstvo vseh članov, ki 80 dolžni pokriti izgubo, če bi ne zadostoval rezervni zaklad. Vlagatelji bodo torej dobili svoje vloge izplačane. Kaj določajo najnovejše postavo? 1. Uredba o zaščiti kmeta pravi, da od »meta-dolžnika ne moreš iztirjati naenkrat vse- ga dolga; kmet-dolžnik je proti svojemu upniku, naj si bo to kaka oseba ali pa posojilnica, zavarovan ali zaščiten, da ga ne more sedaj tožiti ali pa rubiti. Vendar pa ostane kmet dolžan še naprej in bo moral svoj dolg vrniti v 12 letih, vsako leto nekaj, prvo leto samo šest od sto, potem vsako leto več in dvanajsto leto skoraj devetnajst od sto. 2. Ker bo od sedaj naprej kanet le počasi, v letnih obrokih vračal posojilnici svoj dolg, bo tudi posojilnica polagoma, v obrokih izplačevala vloge onim, ki so ji denar zaupali. To pravico ji daje uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih uipnikov. Vloge bo hranilnica morala vrniti, samo čas za vračilo je odložen in način vračanja je drugačen, kakršnega smo bili do sedaj navajeni. Hranilnica mora sedaj napraviti načrt, kako in koliko bo od dolžnikov iztirjala in koliko bo vlagateljem izplačala. Ko ministrstvo ta-na-črt odobri, je hranilnica dolžna se tega načrta tudi držati. Če bo inogla hranilnica od dolžnikov iztirjati toliko, kolikor ji dovoljuje zakon, to je prvo leto 6%, bi približno toliko ali nekoliko manj — ker mora plačati davke in kriti režijo — izplačala tudi vlagateljem. 3. Zakon znižuje obrestno mero za posojila; samoposebi umljivo, da mora tudi hranilnica znižati obrestno mero za vloge. Posledice. To so bistvene določbe zakonov o zaščiti kmetov, denarnih zavodov in upnikov. Kmet je zaščiten pred svojo upnico, hranilnico in posojilnico, ta pa pred svojimi vlagatelji. Vse je takorekoč zamrznjeno; pod ledom in snegom pa je še življenje in sicer živijo pod ledom še dolgovi in vloge. Dolgovi niso poginili in vloge tudi niso umrle. V jeseni, do 15. novembra 1934 bo treba plačati prvi obrok, 8% od dolga, in v teku leta bo morala tudi hranilnica izplačati "nekaj odstotkov od vloge. Čim več bodo dolžniki vplačali na račun dolgov, tem več bodo tudi vlagatelji dobili. Hudo je danes za kmeta, še hujše je za kmeta-dolžnika; najhujše je pa to, ker amo delali dolgove v boljših časih in jih moramo vračati v slabih. Nejevoljen je pa tudi vlagatelj, ki je v dobrih časih zbiral in hranil za slabe čase, sedaj pa ne more s svojimi prihranki razpolagati po lastni volji. Težko stališče ima hranilnica in posojilnica, ki mora posredovati med dolžniki in vlagatelji. Edino, kar moremo v tej zmedi svetovati, je tole: Dolžniki naj se zavedajo, da dolgovi ne bodo črtani, da bo treba do 15. novembra 1934 vrniti prvi obrok na račun dolga in da ima posojilnica pravico po 15, novembru prvi obrok iztirjati. Vlagatelji pa naj bodo potolaženi, da so njihove vloge varne in naj brez nujne potrebe ne dvigajo sedaj svojih vlog. Na ta način bodo naše hranilnice in posojilnice prebile to krizo; če bodo dolžniki nemarni in vlagatelji brezobzirni, bodo uničili zadrugo in mnogi tudi sebe. Med vojno in prva leta po vojni smo imeli stanovanjsko zaščito. Gospodarji niso imeli pri svojih hišah dosti besede, mnogi najemniki so to priliko izrabljali in so gospodarjem nagajali, kjerkoli so mogli; niso plačevali najemnine, kvarili so gospodarjevo imetje itd. Težko je bilo za gospodarja, pa zato hiše še ni podrl. Zaščita je minila, zanikerne najemnike je vrgel na cesto, poštene najemnike je pa obdržal. Ta reč se utegne ponoviti. Zanikerni dolžniki bodo zgubili zaščito, pošteni pa bodo imeli v posojilnici svojo zaščitnico tudi v bodočnosti. Pametni vlagatelji bodo obdržali in z obrestmi pomnožili svoje vloge, nestrpni in neuvidevni pa bodo z malenkostnimi dvigi, s katerimi si sedaj itak ne morejo bogvekaj pomagati, počasi izčrpali svoje vloge in ko bo minila zaščita, bodo tudi sami — suhi I resmmo se sami! Danes teden smo zapisali: »Skrajni čas je, da se zavemo, kakšna dobrina so za nas vse naše domače hranilnice, naše rajfajznovke in da se tudi zavemo svojih dolžnosti napram njim. Mi še vse premalo čutimo, da so one naša skupna last, nekaka naša skupna gospodarska pljuča in gorje, če bomo pustili, da ugasnejo. Zato mora naš denar brezpogojno nazj vanje in samo vanje, kajti samo one nas bodo potem lahko tudi reševale v uri potrebe in nesreče. Če v svoji brezvestni samogoltnosti ali omejeni kratkovidnosti tega ne bomo uvideli, potem si pripišimo tudi sami posledice.« Do teh trezno premišljenih in iskreno povedanih besed so nas nujno privedla nekatera opazovanja našega denarnega trga. Naša ua- | rodna tanka izdaja namreč mesečna poročila o stanju in gibanju denarnega trga in iz teh poročil posnemamo, da so vloge v naših denarnih zavodih zadnja tri leta padale, oziroma naraščale (v milijonih dinarjev) takole: 1. 2. 3. 4. 5. 1931 950 4.584 6.636 12.170 1932 1.194 3.578 5.454 10.226 1933 1.435 3.254 4.973 9.662 febr. 1934 1.552 3.221 5.138 9,911 Številke pomenijo: 1. Leto; 2. Poštna hra-mlniqa in Drž. hipotekama banka; 3. 20 največjih zasebnih bank; 4, ostali denarni zavodi; 5. skupaj. To so podatki za vso državo, ie žal, da jih nimamo tudi za Slovenijo samo. In kaj vi-dimo iz njih? Predvsem, da so v dobrih dveh letih padle vloge v vseh naših denarnih zavodih zp. J ve in eno četrtino miljarde. Z drugimi besedami: denarni zavodi so izgubili približno eno šestino vseh vlog, je to nekako ona vsota, ki je ležala v blagajnah denarnih zavodov, da so z njo plačevali normalne dvige in dovoljevali nove kredite. To vsoto so vlagatelji sedaj iz enih ali drugih vzrokov dvignili in ker so ostale vloge naložene po veliki večini kot posojila kmetom, trgovcem, industrij-cem in obrtnikom, kjer jih v sedanji težki krizi ni mogoč« takoj iztirjati, če nočemo, da vse propade, nam bo tudi, jasno, zakaj so blagajne liti sili hranilnic prazne in zakaj vlagatelji ne morejo priti do svojega denarja, potrebni pa ne do novih Kreditov. Ti podatki narodne banke nam pa kažejo še nekaj drugega. "Vloge zasebnih denarnih zavodov so padle še precej več, nego vse vloge skupno. Razen zasebnih denarnih zavodov (hranilnic in- bank) imamo namreč še državne denarne zavode, to je zlasti poštno hranilnico in Državno hipotekarno banko. Ker so se v teh dveh zavodih zadnji dve leti vloge celo povečale za več kot 600 milijonov, so morale za toliko bolj pasti vloge v zasebnih zavodih, lil I res vidimo, da so zasebni zavodi izgubili celili i 2861 milijonov vlog, to je skoraj tri miljarde, ali skoraj eno četrtino vseh vlog. Če imamo to pred očmi, potem nam bo težak položaj naših hranilnic še jasnejši. Izplačale so vlagateljem prav ves svoj razpoložljivi denar, izplačale vse, kar so upniki vrnili in njih blagajne so popolnoma prazne. O novih kreditih ne more biti govora in če bi hotele zadovoljiti vsaj del tistih, ki hočejo dvigati v njih še naprej svoje vloge, bi morale pač pognati na boben vse tiste kmete in obrtnike, katerim so one denar posodile in ki ga sedaj ne morejo takoj in vsega vrniti. Da jih vlagatelji do tega nečloveškega in nekrščanskega koraka lie morejo prisiliti, so storile uaše hranilnice pač edini možen in pravilen korak s tem, da so se zatekle pod zaščito znanega -paragrafa B.?. Nobenega dvoma pa ni, da nas to stanje gospodarsko ubija. Zakaj? Kar poglejmo, kako je bilo pri nas doslej! Kmet je prodal les, živino ali jesenske pridelke. Imel je večjo vsoto denarja in vložil ga je v domačo hranilnico. Sosed je pogorel, ali doma kaj prezidal, ali izplačal svoje brate in sestre. Potreboval je večjo vsoto, ki jo je brez nadaljnjega dobi! tudi v domači hranilnici. Tako je šlo gospodarsko življenje in izmenjavanje pri nas že nekaj desetletij mirno in v največjo korist vsega ljudstva. Za kredite bank ali državnih denarnih zavodov se naš mali podeželski obrtnik in kmet nista potegovala, ker je njih dobava združena s prevelikimi sitnostmi in tudi za naprej ni nobenih izgledov, da bi imele banke in državni denarni zavodi za kmetiča in malega obrtnika sploh kak neposreden pomen. Ako mu ne bo mogla pomagati domača hranilnica, bo pač trpel ali se bo moral pa začeti zopet zatekati k bogatejšim sovaščanom, kakor pred pol stoletjem, in ki so ga navadno neusmiljeno odirali ter prej aii slej pognali na boben. Kaj nas to uči? Da imajo v razmerah, kakršne so pri nas, za kmeta in obrtnika resničen neposreden pomen le mali domači denarni zavodi, rajfajznovke, vse drugo je.zanje skoraj brez vrednosti. Ali bomo iz tega dejanskega stanja znali in hoteli potegniti tudi Očividni in prepotrebni nauk? Ali se bomo hoteli rešiti sami? Ali bomo' res še nadalje 2' RAZGLED POSVETU Francoski katoličani Ko v Franciji še vedno burno razpravljajo o raznih sleparijah in goljufijah, ki so jili zagrešili vodilni framasoni, naj navedemo še nekaj stvari v dober zgled. Več kol polovica dijaštva na francoskih visokih šolah živi lepo j krščansko življenje, sprejema sv. zakramente in pobija med zapeljanim ljudstvom proti-versko agitacijo svobodnih zidarjev. — Zanimivo je tudi to, da ima katoliška vera vnete j zaščitnike v visokih vojaških krogih. Vicead- ■ utiral Merveilleux du Viguaux, ki je bil glavni poveljnik francoske mornarice od 1. 1919 do , 1927, ta imenitni gospod js v mestu P]ai,. Saint-Denis pripravljal otroke na prvo sveti obhajilo. Kako so ga otroeiči zvesto po'4 šali. Pa ne samo učil je, na dan prvega svt! tega obhajila jih je tudi vse bogato obdaroval, V Franciji je bilo med svetovno vojno v 1». jih, porušenih več tisoč cerkva. Verni Fran. cozi se niso ustrašili ogromnih žrtev: na novo so sezidali 2626 večjih in manjših božjih iu. mov v vrednosti 612 milijonov frankov. -5250 oseb je v 75 letih čudežno dobilo zope zdravje v Lurdu. katoliška cerkev s Zgodovina se ponavlja. Bivši državni predsednik mehiške države, Oalles, ki je kot nekdanji Neron preganjal Cerkev, njene vernike in zlasti jezuite, je nedavno zelo hudo obolel. Napadla ga je nalezljiva gobavost in zapustili so ga ne samo brezbožni prijatelji, ampak tudi sorodniki. 0(1 vseh zapuščen je iskal in tudi našel zavetišče v jezuitski bolnišnici. Katoliški redovniki so dejansko pokazali, kako znajo ljubiti bivšega smrtnega sovražnika. avstrija s Nova ustava sprejeta. Te dni se je sestal avstrijski parlament k seji in z vsemi glasovi krščanskih socialistov, hajmverovcev in Land-binida ter proti glasovom Vsenemcev sprejel novo stanovsko ustavo. Po novi ustavi so zelo razširjene pravice predsednika države in vlade, ki sme v obliki naredb izdajati tudi zakone. Parlament nima več pravice izreči vladi nezaupnico. V političnih zadevah izreka svoje mnenje od zveznega predsednika imenovani' državni svet, v kulturnih in gospodarskih pa posebni sveti, v katere volijo svoje zastopnike deloma razne organizacije, deloma pa jih imenuje vlada. Po novi ustavi ni Av-straja več označena z.a republiko. Ohranjena je tudi po novi ustavi avtonomija dežel, zajamčeno je svobodno neovirano delovanje katoliške vere, ki je priznana za državno in zajamčena je v vsakem pogledu uspešna katoliška vzgoja katoliške mladine. sami žagali vejo, na kateri sedimo in zažigali lastno streho nad glavo? Kar znosimo iz naših domačih hranilnic še tisle dinarje, ki jih imamo v njih in ne vložimo vanje ničesar več pa lximo videli, kako si bomo čez nekaj let ruvah lase in kako nas bodo naši otroci po pravici kleli. Najgrša, obenem pa tudi najškodljivejša človeška lastnost je sebična samogoltnost če imamo daues nekaj dinarjev na strani, jih v svoji sebične-,ti ne zaupamo domači hranilnici, zato si pripišimo sami, če nas ta jutri ko bomo denar potrebovali, tudi „e bo mogla iz vleč. iz blata ter nas rešiti. Tedaj bomo pa videl., kje in s kakšnim uspehom bomo trkali za pomoč. Pametnemu človeku smo povedali vse. — E. ^ s Iz slovenskega Korotaim. Koroška deželna vlada javlja, da bo tudi letos »preje-mala drva namesto denarja za davčne a-ostanke. Potrebuje (.krog 3000 kub. m buk» vih in 1300 kub. m borovih drv. — Koroški ima zastankov na davkih in dokladah 4 mili. jone šilingov in še drugih terjatev za 1 milijon. — Sedež rožeške dekanije je posta! Šent Jakob v Rožu. Te dni je bil dekanijski upravitelj g. župnik Franc Šenk imenovan za dekana. Čestitamo! — Celovec šteje po zadnjen štetju 30.654 prebivalcev, od teli 1010 možem-cev. Slovencev, katerih cenijo na 300, poročilo ne navaja. — V Vetrinju je 25. aprili padal ob močnem južnem viharju rumen dei; bil je menda pomešan s prahom afriške puščave. — V Beljaku so doživeli ono soMo sledečo zanimivost: Gostilni?arka Košir ia neki brivski mojster sta neustrašeno igrali karte v kletki v mestu se nahajajočega cirkusa, v kateri je bil zaprt pravi živi lev. POLJSKA__ s Precej ponosno je sprejela le dni Poljska francoskega zunanjega ministra. Hotela je pokazati, da je velesila s skoro 40 milijoni prebivalstva, torej država, ki je s Francijo po vsem enakopravna ter pripravljena se z nje pogajali tako kakor vsaka druga sila. Zal« zalite"n, da se brez nje ne sme obravnavali nobeno vprašanje več, najmanj pa vprašanja razorožitve. Nikomur hlapci, tako je prav, češkoslovaška_ sKrasen razmah je doživelo v novi češkoslovaški republiki katoliško društveno življenje. Navedemo naj najprej »Združenje M0' liške mladine« na Češkem in »Oinladiiio< n« Moravskem in Slovaškem. Srednješolci ia vt-sokošolci so organizirani v »Zvezi katoliškega dijaštva«, Po vojni je nastalo društvo sM«' ženje katoliških žen in deklet«, na Slovaške® pa še posebej enaka organizacija Katolis' enota žena«. Izmed verskih društev je na večje in najdelavnejše »Marijina dri»M> »Apostoli _______ . .5 dosege vaški »Orel«. Sedaj ima armado 125.000 « —-j- •«» »ujuvia »mcjoc ■"»""j""' »[»j njej slede »Tretji red« in »Apostolsivo«.. W večji razmah in delavnost je dosegel češkos vaški »Orel«. Sedaj ima armado 125.000 c. nov v 1250 enotah. Udejstvuje se telesno-K^; turno m versko-kultiH-no. Razširjen je Pj>*\ krajih republike, najmočnejši pa je na MO skem, kjer ima tudi svoje središče v »> ojo moč je pokazal posebno dvakrat: leta 0-24. m zletu v Bmu in leta 1929. v Pragi, jlrove manifestacije, vzorna telovadba ln asti vztrajno delo za nravni podvig članstva služi posebno polivalo. Csl. Orel ima 6 časo-isov in sicer 4 češke in 2 slovaška. V SIJ A S Moderni boljšovlki. V sibirsikem glav-ein mestu Novoeibirsk zgrade v kratkem nov olodvor, ki bo najmodernejši in največji na vetu. V čakalnicah, ki jih bodo komunisti porabljali za boljševiško agitacijo, bo pro-tora za 3000 potnikov. Najmodernejše bodo ejene restavracije, garderobe, kopalnice, rivnice in razni drugi obrati, ki služijo pojočemu občinstvu. Stroški za kolodvor so roračunani na okrog 300 milijonov dinarjev. drobne novice Krvave prvomajniške iigrede so izzvali omunisti v Parizu. 25.000 oseb se je vrnilo na Dunaju v ka-oliško, 10.000 pa v protestantovsko vero po lomu marksističnega nasilja. V 200.000 izvodih izhaja španski katoliški ievni'k »E1 Debate«. Nadvojvoda Evgen se naseli v Avstriji. Nad dva milijona ljudi je obiskalo te dni ključeni mednarodni velesejm v italijanskem lanu. Odvi tnik * POLENSEK 3URI3 predsednik okrožnega sodišfa v pokoju, prev/el odvetniško pisarno Ur. CESNIKA IVOTA NOVI M MESTU, v poslopju Ljudske posojilnici'. ■HHnMMHHMMHi Skoraj 9 milijonov mark za gradnjo zaščitnih kloti proti zračnim napadom je določil Berlin. Švedsko posojilo jc odklonila sovjetska vlada. Polom jc doživela švicarska diskontom banka. Morda se tudi kakšnemu našemu Silna nevihta je divjala ono noč nad Berlinom; gasilci so okrog 600 krat pomagali. Zopet pišejo o vladni spremembi v Romuniji; liberalna vlada se ni izkazala. Za vnetjem žlez je že več tednov bolan nemški državni predsednik Hindenburg. Čevljarji na nova pota! Bafa je zmagal, ker so naši čevljarji postali maiodušni in obupali, da bi mogli kaj doseči proti Bafi. Kakor pa sedaj poroča Politika«, je tudi proti Bafi uspeh mogoč, če so namreč čevljarji edini in če delajo po istem načinu ko Bafa. Da je to res, so dokazali čevljarji v Novem Vrbasu v Vojvodini. Bivši Bafiu poslovodja Adam Jakob je lani v septembru ustanovil skupno z desetimi čevljarji v Novem Vrbasu čevljarsko zadrugo, ki je že v kratkem času pokazala neverjeten uspeli. Adam Jakob pravi, da je dosegel ta uspeh samo zaradi tega, ker je uvedel v zadrugo Bafin način izdelave in prodaje. Kakor Bafa, na isti način vodi zadruga svojo upravo, sirovine pa nakupuje samo na debelo. Vse kakor Bafa. Zadruga pa ima močno podporo tudi v prebivalstvu, ki ne kupuje več čevljev pri Bafi, temveč pri domači zadrugi. Naročil ima zadruga toliko, da morajo njeni člani dostikrat delati do 11 ponoči. V izložbi zadruge so razstavljeni čevlji, ki so čisto enaki Bafi-nim in ki imajo tudi iste cene. Tako se vidijo na izdelkih zadruge cene: 3!), 49, 69, 8>), 129 Din itd. Seveda dela zadruga s strojem. Domači čevljarji, ki niso člani zadruge, sicer z delom in konkurenco zadruge niso zadovoljni, toda Adam Jakob pravi, da more vsak domači čevljar vsak hip vstopiti v zadrugo in uživati njene dobrote. In menda res ne preostane domačim čevljarjem nič drugega, ko da vstopijo v zadrugo. Morda bi mogli na podoben* način poskusiti svojo srečo tudi naši čevljarji in s složnim delom doseči to, kar posamezniki ne zmorejo, da bi namreč mogli konkurirati z Bafom. __ Franjo Neubaucr: Brez posla Vigred že cvetje donaša, kos se ljubeče oglaša, bukova hosta brsti! Zimska umika se tuga, nade prihajajo z juga, zame le upanja ni. Njiva že kliče orača, vinska gorica kopača, vrtna gredica dekle. Zemlja je mlada in živa, kliče, na delo poziva, mene ne vabi nihče! »Domoljub« je barometer našega verskega in narodnega gibanja. Katoliški Slovenci, ali se zavedate tega? fo ustavo, je bila zadnja seja avstrijskega parlamenta. Na tej seji je kancler Dollfuss dal izglasovati novo Jo, ki pomeni konec parlamenta v dosedanjemsmislu. Kdor količkaj pozna avstrijsko zgodovino, ve, koliko burnih prizorov so videle te stene! Koso v Kaliforniji gradili rnost čez Zlata vrata, «o K^^h^j. ^ntlTnM Pole« teg« fio nosih delavci plinske maske,^b naj .h.> ^^^IbS^K vrat pr<*i premogom in prahom. KAJ JE NOVEGA Za eno vrsto davka »Trgovski list prioličuje članek o obveznem izdajanju kolkovanih računov med drugim sledeče: Vidi se. da je nova taksa sklenjena pri •zeleni mizi , zakaj drugače pač ne bi mogli obdavčiti tudi najbolj revno delavsko družino, ki kupuje samo to, kar neobhodno potrebuje za golo življenje z davkom 60 Din na leto, kolikor znaša dejansko najmanj nova taksa. In kaj naj stori trgovec, če stranka noče sprejeti kolkovanega računa? Posebno na deželi je takšnih strank mnogo. Da bi trgovec fttanko ovadil, je seveda nemogoče, ker bi bil takoj brez odjemalcev. Ne preostaja niti nič drugega, kakor da plača takso sam. A če to stori, je zopet v nasprotju s svojim združenjem, ki ga more kaznovati z globo do 1000 dinarjev. Če pa ne plača kolka sam, potem ga pa kaznuje davčna uprava. Tako je za trgovca vedno le izguba, pa naj stori karkoli. Dajatve so vsak dan večje, zaslužek pa vsak dan manjši. Vrhu tega pa je davkov in davčnih predpisov toliko,' da se že nihče več ne spozna. Prepričan sem — piše podeželski trgovec _ da niti oni gospodje, ki predpisujejo nove davke, ne bi znali našteti vseh davkov. č'e pojde tako naprej in se že enkrat ne vpelje ene vrste davek, s katerim bo davkoplačevalec zadostil vsem svojim davčnim dolžnostim, potem "Im nastala usodna zmešnjava. v Cuvajmo prosiost družbenega davka Zadnji Narodni gospodar priohčuje izpod peresa dr. J. Basaja članek, iz katerega posnemamo zadrugarjem v opnzniitev sledeče vrstice: Novi pogoji za davčno prostost so sedaj ti, da mora zadruga poslovati le s člani, da ne picdaja alkoholnih pijač niti luksuznih predmetov. Poslovanje s člani je zadružno mičelo, katerega smo se že dosedaj držali. V stvari gre pri tem pogoju izključno le za to, da budno pazimo, da nam preprijazni trgovci na utilio-tapijo ob kaki priliki v zadružno poslovalnico kakega nečlana in o tem takoj napravijo ovadbo na pristojno mesto. Tega se moremo ubraniti s tem, da strogo pazimo, da uvedemo ali članske knjižice ali članske legitimacije in le proti predložitvi knjižice ali legitimacije izdajamo blago. Pri zadrugah majhnega obsega pa niti tega ne bo potreba. Težje je z diugim pogojem, da zadruga ne sme prodajati alkoholnih pijač, vsaj za nekatere zadruge. Mislimo, da to žrtev za davčno prostost moremo in moramo prinesti. Neglede na načelno stališče, da je res težko v časih težke gospodarske krize zagovarjati prodajo alkoholnih pijač v zadrugi, je tudi praktično za zadrugo in za zadrugarje v današnjih časih potrebno, da s prodajo alkoholnih pijač v zadrugi prenehamo. Torej je tu tehten razlog, da držimo drugi pogoj. Tretji pogoj je itak zaenkrat odložen do novega leta, tako da trenutno v praksi moremo tačuiiati le z dvema novima pogojema za davčno prostost. Poudarjamo, da je treba čuvati davčno prostost, ker če jo zadruga sedaj izgubi, jo izgubi po besedilu zakona za vselej. Toda tudi tu velja pregovor: Ni pravila brez izjeme.« So namreč zadruge, pri katerih se je nabralo toliko tehtnih razlogov proti stališču, ki ga zastopamo zgoraj, da takim zadrugam z ozirom na teže razmer ne kaže drugo, kot da sprejmejo dolžnost plačevanja družbenega davka kot manjše zlo ali manjšo žrtev v primeri z žrtvami, katere bi morala zadruga doprinašati, če bi si hotela varovati davčno prostost. Toda kot rečeno, to so le izjeme, ki potrjujejo pravilnost od nas postavljenega načela. OSEBNE VESTI d Po 30 letih župnikovanja v Negovi pri Mariboru je stopil v zasluženi pokoj duhovni svetnik g. Fran Bratkovič. d 75 let je dopolnil g. Ivan Evhartič, sodni svetnik v p. in odvetnik v Celju. Značajnega Slovcnca Bog živi še mnogo let! d V Innsbrucku je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Maks I g 1 i č , sin g. šol. upravitelja v pok. iz Dolskega pri Ljubljani. G. doktorju, vnetemu planincu, iskreno častitamo. d V Ljubljani je otvoril odvetniško pisarno dr. Česnik, doslej odvetnik v Novem mestu. d 60 let je dopolnit g. Ivan Nep. Kastelic, znani ljubljanski brivski mojster. Živijo! d Odlok o namestitvi 500 novih učiteljev je podpisal prosvetni minister. pristno in poceni dobite pri Centralni vlnatrnf v Ljubljani domače novice d Velik evharistični kongres bo dne 8. septembra v Mariboru d V Ljubljani, pri Sv. Krištofu, je bila letos ustanovljena prepotrebna nova župnija. Ob stari majhni cerkvici se zdaj dokončavajo dela za prostorno in lepo novo župno cerkev, ki bo posvečena prvima prevajalcema sv. pisma na naš jezik, slovanskima katoliškima blagovest-nikonia sv. Cirilu in Metodu. Posvetitev te cerkve bo pomemben dan za vse Slovence Pričakuje se velika udeležba. Nova župnija se z vnemo pripravlja na posvetitev. Ze /.daj opozarjamo tiste, ki se lxiste udeležili posvetitve, da pravočasno poskrbite zlasti za narodne noše okrašene vozove in kolesa ter druga vozila. Naj bo 1. julij, dan posvetitve svetišča sv Unla ,n Metoda, vznesena proslava katoliške in slovenske misli! d Bolnišnica se polni. Zadnje dni je opažal' velik naval bolnikov v javno bolnišnico ljubljansko. Tako je sprejemni urad 1. maja sprejel 109 bolnikov, med njimi 8 poš^T vancev. Do konca aprila je letos bnki * spre jela že 7800 bolnikov. d Vrhniško železnico podaljšajo, Dj vrhniška železnica prišla prav v Vrhniko!, so zaprosile naše državne železnice za J ljenje podaljšati vrhniško železniško pr0<7 650 m, torej za dobrega pol km, od setU postaje Vrhnika do nove postaje: Vrhnika ti! Politični obhod z razlastitveno razpraVo |J 23. maja. Vrhniška proga je zgrajena leta Ift in znaša njena dolžina od Brezovice do Vria kc- 11.441 m, skupno torej z novo pr«, 12.091 m. T — Pri zastrupljenih, ki jih Pov2ra6 pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotie, morfij, kokain in opij, je uporaba naranj »Franz-Josefo grenčice zelo važno domaii sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navi jajo. da pri zastrupljenjih s svincem »Fr« Josel« voda ne le naglo odstrani najboi trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkujt kot specifično protisredstvo. » d Okrog 89.090 smrekovih sadik so pcu-dili letošnjo pomlad na ban. veleposestvn t Ponovičah pri Litiji. d Radi zvišane carine. Na zagrebška trgu imajo zadnje dni precejšnjo nevsakdi njost, ki jo je povzročilo zvišanje carine n uvoz mesa iz naše države v Italijo. Takonia Italijani pustili tivoza 400 zaklanih ovac, a-radi česar so jih trgov ci usmerili nazaj v h greh, kjer se je prvovrstno ovčje meso prodi-jalo od 6 do 10 Din za kg. Nekateri zagrebit velemesarji pa so prodajali tudi svinjino pol do 10 Din kilogram. Jasno je, da su tako niih cene izzvale med ljudstvom veliko veselje. d V boja proti šušmarstvu. Združenji obrtnikov v Sarajevu se jc posrečilo dobiti oJ banske uprave in policije dovoljenje, da izJiš legitimacije, ki služijo pri pobijanju šušmit-stva. Član združenje, ki dobi takšno legitimi' cijo, zahteva od policijske uprave spremstvo stražnika, kakor hitro izve za kakšen primer šušmarstva. V spremstvu stražnika in it dveh drugih obrtnikov ugotovi v posebne« zapisniku dejanski stan, ki ga predloži nato obenem s prijavo o izvrševanju obrta brei obrtnega lista obrtni oblasti. Obrtna oblast iziečc nato brez zaslišanja ovadenega kazet S tem se kazensko postopanje skrajša z? 1 Jt 2 meseca in združenje ::pa, da bo na ta naiu mogoče popolnoma odpraviti šušmarstvo, d Široka platišča na vozilih. V »Službeni novinah« je objavljen zakon o spremembah « dopolnitvah uredbe o zaščiti javnih cest, ki I1 stopila v veljavo 17. junija 1929. V tej uredbi jc bilo določeno, da se ne smejo več izdelovat nova tovorna vozila s platišči, ožjimi od 6 O in da se mora na obstoječih tovornih vozi" izvršiti izmenjava platišč v smislu čl 18. \ letih po tem roku se tovorna vozila s pla|istl ožjimi od 6 cm nc smejo več uporabljali11 javnih cestah. S zakonom od 22 novem® Zaostajanje sefne ki«line v lelejj ie za mnoge organe pravi slru|v ' ie za mnoge organe pravi . prej čuti človek splošno neug^jj i„ lam ga kaj /aholi. Vse to so J-nejasni znaki notranjega uja. Za tem obole ledvice, srce. krvne lit«. L. sledi protin ild Četudi taki ljudje festo izg1^ zdravi, vendar hitro pol ležejo vsaki bo'"";^ imajo mnogo strupa v sebi. Najmočnejše pn ^ sredstvo za raztapljanje in izločevanje sccn j8 sline iz krvi je litij. Radenske vode (Zdravi ^ Kraljev vrelec) pa so najmočnejši hlijsn cele .Jugoslavije in so radio-aktivni. M oflHCno naravno zdraviicntc uporabljajte,,1'laninka-zdravilni fnj Bahovci^.ki je pripravljen večinoma iz najboljših zdravilnih planinskih zelišč. Dolgoletna izkušnja nam potrjuje. da je „Planinka -zdravilni raj Bahovec , Iti vsebuje preizkušene in dobre zdravilne aeslavine. dober regulator za čiščenje šest do dvanajst-tedensko zdravljenje s ,,Planinka zdravilnim čajem Baharer1' deluie izvanreilno in sicer brez strupov pri vseh sledečih boleznih: Pri siabi prebavi želodca in zaprtju telesu, slabem delovno u črevesa in napetosti telesa, omotiei in slabosti, obolenju na hrracroidili in bolezni jeter. „Planinka - zdravilni čaj Bahovec' pospešuje apetit. Zahtevajte v lekarnah samo pravi ,.PianInfta-{i)S B«8lOVCC", ki se ne prodaia odprto, temveč samo v originalnih plombiranih zavojčkih po Din 20'—, s proizvajalčevim napisom: lehanta ur. Detlom. IftllrilaiiO, Kongresni trg 12 Hcr. ku i) Sp. t>r. 1G9 oil 9. II 1933 1932 se spreminja določba čl, 38 uredbe v to-jko, da se mora izmenjava platišč na obsto-ečih tovornih vozilih t smislu ČL 18. uredbe z vršiti do 31. decembra 1934. Člen 18. pa do-oča, da štirikolesno vozilo z nečisto težo do 1200 kg ne sme imeti ožjega platišča nego 5 cm, štirikolesno vozilo z nečisto težo do 2000 kg ne ožjega platišča od 8 cm, štirikolesno vozilo do 3500 kg ne ožjega platišča od 11 cm in štirikolesno vozilo preko 3500 kg ne ožjega platišča od 16 cm. Pri dvokolesnem vozilu z nečisto težo do 750 kg ne sme biti platišče ožje nego 6 cm, pri dvokolesnem vozilu z nečisto težo preko 750 kg pa ne ožje »d 11 cm. — Opozarjajo se kmetski posestniki, Ja pazijo na ta zakon, da ne bodo pozneje |n1eli sitnosti in neprijetnosti. d Nad 1 kg težko gobo je dobil v šentviški okolici pri Ljubljani mlad fantek in jo prinesel v dar g. Gostinčarju v Vižmarjih. d Dre sto let staro trto imajo v vasi Za-grič pri Mrzelu v primskovški fari. V obsegu meri 56 cm, okroglo 18 cm v premeru. V dobrih letih je dala gospodarju nad 100 1 vina. d 5009 psOT je v Zagrebu, prijavljenih namreč. Par tisoč jih je pa gotovo neprijavljenih brez — »medalje«. dRadi večjih in manjših nerednorti je sodišče v srbskem Kragujevcu kaznovalo ves občinski odbor griveške občine. d Obvezno zavarovanje vseh lekarniških sotrudnikov, kakor tudi uslužbencev pomorskih in sorodnih podjetij v Jugoslaviji stopi po naredbi ministrstva v uveljavo dne 1. junija 1934. d Radikalno socialno stranko dr. Janji-čevo je ministrstvo prepovedalo. d 5 Din od tone premoga morajo dati trgovci s premogom v korist Bratovske sklad-nice, da bo ta mogla podpirati vdove in sirote v Kaknju ponesrečenih rudarjev. d Vojni muzej ustanove v Belgradu. Tozadevna uredba je že izšla. d Sedem jaje za 1 Din so prodajali te dni na trgu v Derventi v Bosni. d Za 100 milijonov dinarjev kož smo izvozili preteklo leto. d Moderno tržnica dobi Mitroviea. Kdaj prideta Ljubljana in Maribor na vrsto, d Zaenkrat še ne bodo goreli. Ze več let si društvo Ogenj* v Belgradu prizadeva, da sezida krematorij, to je stavbo z električno pečjo za sežiganje mrličev. Najbolj se je trudil za potrebno dovoljenje predsednik »Ognja«' dr. Kujundžič. Te dni je belgrajska mestna uprava prošnjo društva »Ogenj«, ki je šla za [ tem, da se na ozemlju Belgrada sezida krema-| torij, končno odbila. Vsakovrstno mauulaktnrno ia galanterijsko Jlago dobite najboljše in najcenejše pri tvrdki Mara Ramovš - Liubfiana Sv. Petro cesta Stev. 2©. d Na 15 let temnice je bil obsojen radi ^ohunstva v korist tuje države Gabrijel Master. d 2 in pol milijona Din je poneveril mestu blagajnik v Zagrebu. Prisvajal si je denar že od 1. 1925 dalje. Zdaj se je sam javil oblastem. Vse prav, ampak pristojno nadzorstvo. kje si bilo? d En milijon dinarjev kavcije je položi! Poslanec Kadič, da se bo lahko na svobodi zagovarjal zaradi znanih prestopkov v zadevi agrarne reforme v Bosni. d Skupino ponarejevalcev stodinarskih bankovcev je zaprla palicija v Velikem Bečke-reku. d Državno tožilstvo v Belgradu predlaga kazensko preiskavo proti univerzitetnemu profesorju dr. Mileti Novakoviču, proti kasa-cijskemu sodniku v p. Mihajlu Jovanoviču, proti predsedniku trgovskega sodišča Gjorgju Javamoviču, proti starešini okraja uprave meSia Belgrada Aleksiju Soskiču, proti načelniku prometnega ministrstva Mirku Loncije-viču in proti odvetnikom Kosti Trojkoviču, Aleksandru Nedeljkoviču in Dušanu Miljko-viču. Gre za 600.000 Din pri neki nabavi železniškega materijala. Za srce, ledvice, kamne, želodec, jetra, notranje žleze ia čiščenje krvi je vendar najboljša naša pri rod na Radenska slatina. Zahtevajte /. dopisnico brezplačno brošuro o zdravljenju in Krospekte. — Kopališče in zdravilišče Slatina-adenci. Slovenija. NESREČE d Zopet velik požar. Vas Rakitno za Krimom je zopet zadela požarna nesreča. Se niso pozabili lanskega velikega požara meseca marca, že se je nudil isti žalostni prizor. Popoldne ob dveh se je nebo nenadoma stemnilo, prišel je vihar s točo, med katero je udarila sire!a, menda v hruško zraven skednja pri Brencet h, V nekaj trenutkih je bilo šest poslopij v ognju, ki se je kljub hudemu dežju z velikansko naglico razširil. Vsa poslopja so bila krita s slamo in zato ni bilo mogoče nič rešiti. Gasilci so se omejili na reševanje sosednjih poslopij, ki so na srečo pokrita z opeko. Pogorelo je: rtotu, Rakitna št. -18, skedenj in kozolec, Borštniku, Rakitna št. 20, skedenj in kozolec, Gromu Andreju hiša in kozolec. Pogorelci so bili sicer zavarovani, pa zavarovalnina daleč ne krije dejanske škode, posebno še, ker je zgorelo precej obieke, vozov, Orodja in živeža. d Trt gospodarska poslopja so zgorela ono nedeljo zvečer sredi Borovnice. Prizadeta sta posestnika Suhadolnik Janez in Kavčič. Pri gašenju je padel s strehe in se hudo poškodoval Anton Čuk d Stanovanjsko in gospodarsko poslopje so uničili ognjeni zublji posestniku Francu Šoriju na Polenšaku pri Ptuju. d Žrtev ognjenih plamenov je postala domačija posestnika Janeza Kaca v Rošnji pri Ptuju. Uničena so bila tudi domovja posestnikov Marije Bandur, Janeza Hriberška in Alojzija Gorinška. Ptujčani so s stolpa mestnega magistrata opazovali velike ognjene svite v smeri proti Halozam in Slov. goricam. d Požar za požarom. Ogenj je uničil hišo in gospodarsko poslopje posestniku Otonu Gojkoviču v Podložu pri Ptujski geri. — Gospodarska ooslopia so pogorela porotniku Jakobu Sardinšeku v Župeiji vasi. — Gospodarsko poslopje osnovne šole je postalo plen ognjenih zubljev na Polenšaku. — Požar so imeli tudi v Senčaku; žrtev je postalo gospodarsko poslopje Franca Pinteriča in Franca Rojhta. — Hlev in skedenj sta zgorela Korenu v Glogovici pri Št. Vidu pri Stični. d Pri pospravljanju kamenite škarpe se je smrtno ponesrečil 17 letni Franc Radej iz Senovega pri Rajhe-nburgu. d Ko je nabiral šmarnice jc padel 100 m čez škarpo po skalovju in se ubil 13 letni Tonček Simončič iz Veternika pri Kozjem. d Strela je ubila Janeza Rozmana iz Velikega Mlačevega pri Grosuplju. - Pri poapnenja arterij v možganih is srcu Jufiemi pr> vsakdanji uporabi male maoima >Fram Joseio7» -tode iztrebl;.nje črevesa brez hudega pritiska NOVI GROmVI d Smrt pobrati pod lopato... "V Ložu je odšel v boljšo večnost baaovinski zdravnik dr. Franc Raznožnik. V Št. Vidu nad Ljubljano je umrl kolkrski mojster Josip Hojkar. — V Mirni peči so pokopali dolgoletnega bivšega cerkovnika Antona Makše. — V Tržiču je zapustil solzno dolino trgovec Koželj Kari. — V Mariboru so položili v gomilo 50 letnega Viktorja Bohaka. — V Sonci je zapel mrtvaški zvon Antonu FrShlichu. — V Ljubljani so umrli: Bertl Jug, Lina Terpin in Franja Mrav-lak. Naj počivajo v miru! razno d Romanje Belokranjcev na Brezje. Da izpolnijo že zdavnej storjene obljube in svoje srčne želje, se bodo podali belokranjski romarji v nedeljo, dne 27. maja, ob treh popoldne s posebnim vlakom na romanje k Materi božji na Brezjah, kjer bodo prenočili in v ponedeljek nato opravili svojo pobožnost. Po opravljeni pobožnosti bodo napravili izlet na Blejsko jezero. Popoldne istega dne ob treh se bodo odpeljali proti Ljubljani, kjer bo imel vsak romar na razpolago dve uri časa, da opravi posle in obišče sorodnike in znance. Iz Ljubljane se odpeljemo ob pol 7 zvečer in pridemo v Belo Krajino ob pol 10. Vsa vožnja po železnici tja in nazaj z izkaznico vred stane samo 60 Din. To bo prvi skupni belokranjski vlak in prvo skupno romanje Belokranjcev na Brezje. Romarji naj se priglasijo pri svojih župnih uradih, kjer bodo dobili še natančnejša pojasnila. Priglaševanje se zaključi aa Križevo. d Najlepši alpsko-avtobiisai izlet bodo letos imeli gotovo oni, ki se prijavijo k pasijon-skitn igram v Oberammergau. Izletniki se odpeljejo iz '.iubljane 28. junija r. razglednim ji* Vsem slovenskim gospodarjem! Tn .n- irotitvii »&.< večja žarnici. :.-» r -i b>veti i etierpijo SC KW. te «« pravi, d« ji njena svetloba približno 27.it- rnr nioČKŠ K(. svetloba navadne stanovai.jKKc žamia pT^Vrhnikl^f^f1" «U*a -in rezalet- šole an^ do^a £ S ^ J^^Z^ r\?Z. tiT ^ V« nenarezaiu. \ ,■■<*„ veliki- suše v lanskem m,Te t u it vneli nr i t, vm,.?,t' " s< Kome; pobili. ker «e , J° Poj-orelci v Spodnjih Pletorjil, doživljati najtežje trenutke ston-f ob razMiIinaii swjS rodnih hiš. Ogenj jjf- gospodaril nad vs« naše va-ji Silen veier jt* mko gnai ognjene zuiiljf «i so se vžicalr zidane in j opeki kriti hia Ostali, ji razpokan« zidovjc. lesena h sina krita gospodarska poslopja so povsem aah Kakor smo potrebni pomoči vendar lit limo neizmerno srpe«, da sni« bili zavarevus, nekateri tudi za premičnine. Taki itnami p pum upati. de ne bomo zgolj t breme javunsti kot naši sotrpini v Mihunoveu jin ČafcWi kjer so bili od 107 le 4 zavarovani Obiaif jemo le. da nismo zavarovali tudi živine. t* ter« je 24 trlav poginile. ker sc ii ' zidaait in obokanih hlevih zadušila Naši >Vzajemni zavarovalnici t Ljubi?11 se to;r, poinm iskren« aahvaljujem« » M" in pošten« eenitov. vsakega slovenske?« P spodar.ia pa p^ prestani bridki preiskuj«/ opozarjamo: Zavaruj vedno vse svojo itrorliivi. inrtp V hudem epujn nič ne ostane. In k« id®* odloči se 2a naš« domač« t zajemno MVI' rovalnieo t Ljubljani. ki ti ho tako k<" "" in ie neštetim drugim v uri najtežje P"* kušnje juiniocla Spodnje Pleterie. dne 28 april: 1934. Drevenšek Janez in Marija. Matevž« JMf Jurič Jožef. Napast Martin Plamnšek " ftoza Medved Martin. Klainsck Ant«» m> nič I*»vrene. Pinter Matija, „ . , - -- P^eonin, plugom, kakor vidi? ni naši siiki — Pri zapeki, motnjah pri prebavi. v želodcu, krvnih ne vali ti, plevnMn. »1' slabosti vzemite zjutrai na tešfce kozarec« losefove« urenčice. eviotnjsoti, Le: .te udeieahB omevMM. w 'f osei.. sat, na se rafiektan: ..\mn7ew pri?«*: ni;jkasnejt de I. itm.ja pr. Rona-si emt hš-seke KA. M.idošuvva e. 7 Ceiokupn. i--.. vožnja prebrana, vst mnms.. Kanovan* znašat« Pin Koor nt .'ei a: . r-----Bi-- . se nit n:..: p-.: ot >t i--..-, me skuj<:s;. c odpotuje tr Ljubi »ne "t- m; it : brzo.iaKon r-ečer oi- f Izdati; u t: i® --proracunan: na 'nN Thl d Za romarski vint; m Irsa 1' rezerviranih ukaznic ir voz ovnu P. "-.»št jih home- pršiijai dr 15 ma:; ::ssnc k z na-dčiton: tua denar \ n.-uini n. lih bome odcarai: sc Ib mana it nc noa. zc prei vse prodane It mau. cuKiamc- m pošti za vse tijtc r: sc zc ai. bodi št placai Oi tega dne — »S^clt voisKi Lme-Iiana Tvr šfva c. 17 d Na dežel« izposojujK l.nus;c. zu.i/Mi;. vsakovrstn. t;: . tua i dn:.s dobe (mozar-;anu ztasl. podežei«n> inteii^en- n;. v-služute Ljudfke bniižniee ' i.nihlian. Mi;;: -gečevii -pste »N- r in,-,: Hitm — - ase žene h rmah v vode ■ ..setla n-. c::ren. :r„ail pe: adulov o Doj^jovjjn Premalo vpoštevani Zadnji »Gorenjec« priobčuje zanimiv [vodnik o Narodni banki in njenem poslova-jju s sledečim koncem: Narodna banka ima svojo podružnico ludi kri nas v Ljubljani. Želeti bi bilo le, da se Narodna banka pri izposojilih ozira tudi na »otrebe naših krajev, predvsem na našo trgovino, obrt in industrijo. Naši gospodarski krogi (c upravičeno pritožujejo, da so bili ravno lasi kraji doslej premalo upoštevani pri od-neri posojil, ki jih nudi proti zanesljivemu anistvu ta banka. Znan je namreč slučaj bel- Pod tem naslovom piše zadnji Glasnik beogradske nadbiskupije tudi sledeče: Državne oblasti, ki hvalevredno patriot-Bko vzgojo mladine postavljajo na zgolj etično podlago, zidajo patriotsko stavbo na pesku. Ne ►amo za mladino, tudi za državo samo je po-hebno, da bo mladina vzgojena na trdnih temeljih krščanstva. Zato je dolžnost državnih Oblasti, ne samo, da ne jvirajo mladine pri praktičnem izpolnjevanju krščanskih dolžnosti, marveč da krščansko življenje mladine podpirajo in pospešujejo z vsemi močmi. Grešijo tista društva, ki z raznimi, četudi z najlepšimi prireditvami odvajajo mladino od ne-aeljske službe božje. Višja je zapoved božja »posvečuj praznik": od vseh človeških zapovedi, četudi samo po sebi še tako lepih, koristnih. Tudi tisti patriotizem, ki ne sloni na KRIŽEV POT (Nadaljevanie.) »Pravico imate reči, kar hočete,« je začela, skajti zavzela sem prostor poleg vas kot ženska poleg ženske; in vi ste me prijeli za besedo. Ljubezen je kri enakosti. Vi grajate mene, jaz pa vas ne karam, dasi sem omenila cerkveno postavo zoper vašo ljubezen. Prav imate v vsem, kar ste rekli; grešnica sein. Odkritosrčno vam priznam; in odkrito tudi priznam, ako bi jaz imela, kar mi gre, bi se na kolenih pokorila in ne bi vam zagovarjala Bvojih grehov, ako jih sploh zagovarjam. Toda mar mislite, da se naša slaba dejanja tehtajo samo v primeri z nedosegljivo popolnostjo svetnikov in mučenikov, nikdar pa z blišče-Piini izkušnjavami, ki so tako rekoč kraljevska oblačila greha? Vse to se ne vrši po eni nespremenljivi meri. Nek učen Grk mi je pred kratkim v Carigradu pripovedoval zgodbo o strahovitem roparju Prokrustu. Imel je posteljo, ki jo je dajal svojim ujetnikom pod P°?ojem, da morajo biti enako dolgi kot povelja. Ako je bil človek prevelik, mu je ropar Pdsekal noge za toliko, kolikor je bil prevelik; ako pa je bil prekratek, ga je s pomočjo natezalnice tako dolgo raztegoval, da ie bil dovolj dolg. Ako bi me Bog nekoč imel *,(1 it i tako kakor me vi sodite, z neko krepostno mero, za vse enako, in brez ozira na t»*vn» vfA&ost, potem bi Bog ne bil grajskega veleindustrijalca Matejiča, kateremu je Narodna banka izposodila denar, a doživela pri tem občutne izgube. Ta veleindustrijalec je dobil sam skoraj več posojila kot vsi naši denarni zavodi in industrija skupaj, dasi bi bil denar pri nas desetkrat varneje naložen, knkor je bil pri Matejičevih podjetjih. Želimo torej, da Narodna banka pri svojem poslovanju zastopa tudi naše koristi, in to naj bo tudi glavna naloga slovenskih zastopnikov v tej banki! — Tako je! Želimo le, da bi se ta želja res uresničila. božjih zapovedih in ni usidran v trdnem pristanišču krščanske ljubezni, je trhel, je samo lepo zveneča fraza, ki na koncu konca ne drži in se zruši, ker ni požrtvovalen, marveč je zglajen samo na načelu gole sebičnosti. Versko vzgojen patriot je najzanesljivejši patriot, ker izvira njegov patriotizem iz prepričanja dolžnosti, morda le ni tako glasan, kakor tistih. ki vsak dan vpijejo o patriotizmu, v času preizkušnje pa najdejo drug patriotizem, ki jim v danem slučaju več nese. Razno (Rovte nad Logatcem) Dne 29. aprila se je v okrašeni župni cerkvi izvršil sprejem novih članic v dekliško Mar. družbo. Prav lepo število deklet se zbira pod Marijino zastavo, upamo pa, da se jim Bog, marveč Prokrust, ropar, ki ropa duše in jih mori.« »Zelo bogokletno govorite,« je rekla Bea-tuika s tihim glasom. »Ne; govorim pravično. Vi in jaz, obe-dve ljubive enega moža. Pri vas je ljubezen krepost, pri meni greh. Vi me grajate po pravici, vendar me grajate preveč. Pravite mi, da sem lepa, mogočnq, da sem francoska kraljica. Vse je res. Ampak niti vi mi ne morete reči, da sem srečna, ker veste, da nisem.< »In zaradi tega me hočete oropati vsega, kar imam, da dopolnite svojo srečo, ko imate vsega drugega dovolj, kar pa jaz nimain! Je to vaša pravičnost?« »Ne,« je odgovorila Eleanor skoraj žalostno, »to ni pravičnost. To je moj izgovor pred Bogom in pred ljudmi, pred katerimi, pravite, da sem obsojena.« Deklica se je zopet vzdignila, in dasi je čutila velike bolečine, se je dvignila, oprla na komolce in zrla kraljici naravnost v obraz. »Razne vzroke in razloge navajate za svoje trditve in dejanja ter iščete izgovorov,« je rekla drzno. »Meni vsega tega ni treba. Edino, kar vas prosim, je to, da mi ne vzamete edine sreče, ki jo imam v svojem življenju. Pravite, da govorive kot ženska do ženske. Kakšno pravico pa imate do moža, ki ga jaz ljubim? Ne, ne odgovarjajte mi zopet z razpravo o duši. Kot ženska ženski rrii povejte, kakšno pravico imate V« »Ako me on ljubi, mar moje ravnanje potem ni prav?« bqdo pridružile tudi one, ki še niso v družbi. — Dne 13. maja bomo v cerkveni dvcani imeli ob 3 popoldne igro »Vrnitev«. Upamo, da so bodo izvežbani igralci dobro postavili, zato jih bomo šli v čirn večjem številu gledat. — S pšenico, ki smo jo dobili za poiz-kusno setev, se letos ne moremo pohvaliti. Lani je izborno obrodila, letos so pa njive prazne. Bo že treba poiskati seme, ki prenese našo zimo in podnebje. Pred vojsko enkrat smo jo dobili iz mrzle Rusije, pa je prnv dobro uspevala. Še sedaj ponekod ta »rdeča pšenica« prav dobro rodi. Florijanova nedelja (Poifikve pri Dobrepoljali) V nedeljo 13. maja bomo imeli gasilci dobrepoljske doline počastitev zaščitnika sv. Florijana v Ponikvah, kjer je vaški pa-tron sv. Florijan. Sv. maša bo v kapeli tik ob cerkvi. Udeležile se bodo vse gasilske čete iz okolice. Z gasilci bo prišla tudi dobrepolj-ska godba, ki bo igrala med sv. mašo. Zaigrala bo par komadov tudi yo sv. maši, nakar bo spremila gasilce do gasilnega doma, kjer bo razhod. Istega dne popoldne ob 3 bo v novem zavodu sv. Terezike rožen-venska procesija in litanije z blagoslovom. Kdor še ni videl novega zavoda ima ta dan priliko, da si ga ogleda. Slov«. (Novo mesto.) S 1. majem se je poslovil iz Novega mesta odvetnik dr. Česnik in se preselil v Ljubljano. Pred odhodom so mu priredili zastopniki katoliških organizacij in prijatelji odhodnico in se od njega prav lepo poslovili. Zahvalili so se mu za ves trud, ki ga je imel kot katoliški delavec, za njegovo izredno požrtvovalnost in ljubezen, katero je kazal vedno, kadarkoli se je bilo treba boriti za katoliška načela. Poudarili so tudi njegov socialni čut, katerega je kazal kot odvetnik. V imenu navzočih so govorili g. prošt Cerin, g. kanonik FerjanlSič in odvetniški koncipijent dr. Veble. Dr. Cesnik se je vsem za poslovilne besede najtoplejc zahvalil in želel, da bi se po njegovem odhodu delo z uspehom nadaljevalo. — Njegovo pisarno je prevzel bivši predsednik tukajšnjega okrožnega sodišča odvetnik dr. Polenšek. Pri njem je ostal kot koncipijent dosedanji dr. Cesnikov sodelavec dr. Veble, i.alori bo njegov naslednik po dovršeni praksi. »Ako vas on ljubi? Ej, ne I On vas še ne ljubi!« »Včeraj je rešil mene — ne vas,« je odgovorila kraljica trdosrčno, in spomnila se je njegovih oči. »Mar tvega možak življenje, tako kot je on storil, za žensko, ki jo ljubi, ali za kako drugo, posebno, kadar ste obe-dve v nevarnosti?« »Ni rešil vas, marveč kraljico v vas. Prav je, saj mora vsak zvesti podložnik pred vsem rešiti svojega vladarja. To ni nič hudega od njega. In jaz bi mu tudi ne štela v zlo, ako bi se bila še boij poškodovala kot sem se.« »Nisem njegova vladarica in on ni moj vazal,« je dejala Eleanor in se hladno nasmehnila. »Anglež je.« »Igrate se z besedami,« je odgovorila Beatrika kakor bi govorila s sebi enako. »Pazite se, kaj govorite!« Zrli sta druga drugi v obraz; v trenutku se je v kraljici pojavil silni kraljevi ponos, kakor zaradi žalitve. Toda Beatrika je bila pogumna — ona, ranjeno dekle nasproti francoski kraljicil »Ako niste njegova vladarica, niste tudi moja,« je rekla. »In tud , ako bi bili desetkrat moja kraljica,, od ie ure dalje ne more kraljevska čast delati nobene meje med nama ; ako pa jo vseeno hočete delati, potem se samo dvoumno igrate b pomenom besedi, ki vam prihajajo na jezik. Kaljo hočete biti v enem trenutku nasproti meni, ženski, Ženska, v naslednjem pa vladarica nasproti Meni, podložnici? Kaj hočete prav za prav biti?« Kako vzgataimo? Šolski iilet. (Primskovo pri Liliji.) Dne 1. maja je ua»a šolska mladina poletela na slavni šumberk, kjer še živi zakleta kraljičina, kakor pripoveduje narodna pravljica. Grad je že popolnoma razpadel, ker ie nad tristo let nihče ne prebiva v njem. Kar pa samo ne razpade, razrušijo vneti iskalci zakladov, ki so baje tam zakopani. Do lani se je še hranil lesen pod, katerega pa so odnesli 2zakladokopcU. Tudi se dosedaj še ni nobenemu posrečilo rešiti zakleto kraljičino. Pravijo, da mora oni, ki bi rešil kraljičino, biti rojen na kresno noč in spati v zibelki, stesani iz smreke, ki raste na razvalinah. So, eno smreko so že posekali v ta namen, pa je že zrasla na istem mestu druga. Sa4 v današnjih časih bi tak zaklad presneto prav prišel. Samo to je škoda, da se dandanes ne rode več taki vitezi, ki bi bili še nedolžni. >Vitezove imamo sicer dosti, a vitezov malo. Šolskemu upra-viteljstvu v Sela-Šumberku pa se iskreno zahvaljujemo za gostoljuben sprejem in postrežbo. Ta izlet nam bo ostal v živem spominu. Smrtna kosa. (Gorenjavas v Poljanski dolini.) Dne 27. aprila je po kratki bolezni poklical Bog k sebi po celi dolini znano in spoštovano Na-cetovo Mico v 82. letu starosti. Pokojnica je bila verna ženska in pridna gospodinja. Nenadomestljiva ni samo za domač«, tudi ubožci jo bodo pogrešali, ker njena dobra kuhinja jim je bila vedno odprta. Na njeni zadnji poti se je izkazalo, kako ja bila priljubljena. Kljub delavniku se je udeležilo pogreba staro ia mlado, a naši vrli farni pevci so zapeli par žalostink. Bog Ti daj zaslužen: mir in peKOj! Konfprl. (škofja Loka.) Množica ljudstva, ki se je zbrala v nedeljo v mestni župni cerkvi, je bila priča veličastnega koncerta, ki ga je izvajalo nad 200 pevcev iz raznih župnij širne loške dekanije. Požrtvovalnosti in iz-vežbanosti sodelujočih zborov se moramo v resnici čuditi. Niso se ustrašili velikega truda, zato pa je koncert dosegel lep uspeh, pevci pa zasluženo priznanje. S tem koncertom so naši zbori naredili velik korak naprej. Tak napredek je mogoč le tam, kjer pevci sami znajo ceniti umetnost cerkvene glasbe. Predvsem pa zaslužijo pohvale naši vrli or-ganisti, ki se ne ustrašijo nobenega truda, kadar gre za božjo čast. Vse narede za božji Ion. Žal, da smo pri koncertu pogrešali nekaj bližnjih zborov. , Se lepše bi bilo, če bi se bili ta dan prav vsi zdru-fin Veno celoto. Želimo, da se ludi ti vzdramijo * i puste vsakdanjosti. Agilmm zborom pa kličemo-: Le lako naprej po začrtani poti. do i.rn večjega na- pretlK«. -j- Jsne», iiublek. (Le.se.) Za vedno nas je zapustil v cvetju svoje mladosti Janez Roblek. posestnik iz Peračice. Ko se je i peljal s kolesom iz Tržiča proti domu, se je po ne-1 srečnem padcu smrtno ponesrečil. Bil je plemenit značaj zaveden krščanski mož, reden naročnik »Domoljuba«, član sadjarske podružnice na Brezjah, soustanovitelj čebelarske podružnice v Lešah in ote i treh malih otročičev. Vsi gospodarji Peračice so se I udeležili njegovega pogreba v Ljubljani, da s tem i pokažejo, kako je bil priljubljen pri vseh. Ni ime j v župniji nasprotnika, zato ga ni. ki ne b; žaloval ' za svojim prijateljem, za svojim dobrini sofarauoui. Naj mu bo Bog za vse dobrotljiv plačnik! Smrtna kosa. (Uršna sela.) Dne 26. aprila je po dolgi in mučni bolezni v Gospodu zaspala gospa .ložefa Zamida, sirom domovine znana sZamidova mama«. Vsi duhovniki sj> imeli v njeni hiš: zatočišče iu materinsko postrežbo. Njeno hišo so obiskovali škofje, proštje, župniki in kaplani. Dosegla je častitljivo starost 8(5 let. Pogreb je bil v soboto ob silni udeležbi ljudstva iz domačih vas: in cele okolice. Bog ji bodi plačnik za obilna njena dobra dela! Vsem gospodom pa jo priporočamo v blag spomin in molitev. Počivaj v miru, blaga duša! Cerkveni koncert in še kaj. (Dol pri Ljubljani.) Te dni pride k nam orglarski mojster g. Jenko it Št. Vi la nad Ljubljano, ki nam bo jirestavil in preintoniral cerkvene orgle ler nam še vstavil radi pomankljive dispozicije dva nežna registra. V svr-ho kritja stroškov si je stavil cerkveni pevski zbor za nalogo, da priredi v farni cerkvi velik koncert z i bogatim sporedom. Na programu bo 18 najlepših ! pesmi iz cerkvenega leia mešanega in moškega tbo i ra ter en solo-spev. Ob tej priliki nam bo orgtal g. prot. Matija Tome, petje pa bo vodil domači or-ganist g. Zabavnik. Na to nenavadno slovesnost opozarjamo ie danes vse ljubitelje petja in glasbe, da prihite takrat v Dol. Točen spored in datum bomo še objavili. — Pred kratkim je bilo dograjena tudi tarno pokopališče, ki je bilo prenovljeno radi odpravljenega ovinka na okrajni cesti v ograja je siccr okusno izdelana, toda nekoliko nizka, tako da se pozna, da dotični mojster ^ delal načrt, gotovo ni bil arhitekt. — |>a .' J ' nekolik, ' l' naslov občinskih upravnih svetnikov li radfli!" dali tole: da naj se končno uredi občinska S med Delom in Podgoro, kamor so kulukari-vlekli lako debelo kamenje iz občinske jame T molajo ljudje, ki hodijo po tej cesti, naravnosti' lati »salte inortalec. če hočejo kam p-:i- -spodje, zganile se! En starček--- (Mirna peč.) Na južnem obronku prijaznega trička sv A, pri Trebnjem leži vinogTad rajnega Antona Mat? bivšega dolgoletnega mežnarja pri Sv. Kocijm' v Mirni peči. Trte so zastale v rasti, ker aj (j skrbnega viničarja, da bi jih obrezavai, presajji okopaval in privezoval. V hramu je utihnilo ptS in umolknile so povesti. Gospod nebeškega vm-grada je skrbnega viničarja 20. aprila zjutraj m. klical k sebi. Pogreb 1. maja je pokazal, kakoajj smo vsi, zlasti duhovniki, ljubili starčka. P«!j. vitveni nagovor ob padanju prvih kep zemlje u krsto, nagrobnica, ki mu jo je v slovo zapel cerkveni pevski zbor, velika udeležba laranov pri m. grehu, so bili izraz hvaležnosti za otroško Itube-zen. ki jo je dobri mož imel v življenju do lir* cerkve in oo duhovnikov. Njegova izrazita dokaj ska šaljivost, njegovi duhoviti in lepi dovtipi j škrateljčku, o črvivi koklji itd., njegove svojevrstni povesti o sv. Jožefu, Matiju in Rotiji pa bodo it dolgo ostali v spominu duhovnikov m laranov. Do6ri Makše, počivaj v miru! Moštova esenca »MOSTINc. Z našo umetno esenco si lahko vstkdi z malimi stroški pripravi izborno. obstojno inidmt domačo pijačo — Cena 1 steklenici za 150litei 20 Din, po iiošti 40 Din, 2 steklenici po pošt 60 Din. — Dobi se samo v DROGEROI KANC. LJUBLJANA ŽisUvsk* »lie» ia r »Neb»tifoikuc. V gledališču. — Sosed sosedu v gledališču: Zakaj pa ploskate tako divje! Saj sti prejle sami rekli ,da j« igra tako dolgočasna, da bi človek kar zaspal. — Saj zato pa r a kam, da ne "bi zaspal. »Torej, ženska, ako ne več. In kot ženska vam povem, da hočem imeti Gilberta VVarda z dušo in telesom samo za sebe.« Oči ranjenke so se iznenada zaiskrile. .Večkrat so ji pripovedovali, da se je po žilah ejene matere pretakalo nekolik' krvi Viljema Osvojitelja, in njegova velika prisega ji je prišla na ustnice, ko je odgovorila: »In pri imenu božjem vam jaz povem, da ga ne boste imeli!« »Potemtakem je med nama boj ua življenje in smrt,« je rekla kraljica in se obrnila, da bi odšla. »Do smrti,« je odgovorlia deklica in glava se ji. je zgrudila na blazine; bila je izmučena in utrujena, ker jo je vse bolelo, toda neupognjenega duha. Eleanor je odhajala preko šotora, pogrnjenega s preprogami, počasi proti vratom. Mi Še naredila štirih stopinj, ko je obstala in zrla predse. Velika osramočenost pred samo seboj jo je obšla zaradi besedi, ki jih je iz-pregovorila — lojalna, velikodušna osramočenost močnejšega, ki je v svoji jezi stori 1 slabejšemu krivico. Obstala je in obšla so jo čuvslva, ki jih čuti poštenjak, ki je v brezumni jezi udaril padlega sovražnika. 2e drugič se je zgodilo, da je bila osramočena v lastnih očeh, in njeno zaničevanje same jBebe je bilo večje kot ga je mogla prenašati. ? Hitro se je vrnila k Beatriki, Ranjenka Ss ležala mirno, ustnice odprte, oči zaprte. JProbne bele roke so se ji včasih krčevito ^ganile, .vendar skoraj nI bilo opaziti, da bi dihala. Eleanor je pokleknila poleg nje. jo podprla z blazinami, oprla eno roko na blazino, z drugo pa jo je pahljala. 'Beatrika!« jo je mehko poklicala. Zdelo se ji je, da so obrvi bolnice utripale, in vnovič jo je poklicala. Vendar ni bilo besedice odgovora in tudi roka se ni več zganila; obraz pa je bil tako smrtno bled, da bi človek malone misli, da je življenje izginilo iz njega, ako ne bi bilo komaj vidnega dihanja, katere je premikalo perje grške pahljače, ki jo je kraljcia držala blizu njenih ustnic. Začelo jo je skrbeti in hotela je poklicati normanskn strežnico ter jo poslati po svojega telesnega zdravnika. Zdajci ji je prišlo na misel, da se je Beatrika morda samo onesvestila in da pride vsak hip zopet k zavesti; tedaj bi gotovo izpregovorila besede, ki niso bile za druga ušesa. Glede zdravnika pa se je spomnila, da ga še nikdar ni niti najmanj potrebovala, dasi je bi! že pet let v njenem spremstvu, in da je bil najbrž to. kar je bil videti, namreč na zunaj slaven bedak, sicer pa neveden mazač. Mimo lega pa so bili v taboru mlajši možje z modrej-simi glavami, ki so spremljali vojsko in si služili lep« denarr>- - kuhanjem raznih /.d.a-vilnih pijač za tiste, ki so si prenapolnili želodce z grškimi slaščicami; zdravniki ki so znal. pripravljali mazila za rane iu praske ki so poznali veliko italijansko umetnost! kako se odpre žila v zgibu na nogi namesto DV!S\1B. , so Pozn»li zvezde ter znili BMtavitt ta tolmačiti horoskop dneva in ure. Ko je kraljici vse to rojilo po glavi, je prinesla vode v svitlem vrču iz medi in poškropila deklici obraz. Našla je ludi časo grškega vina, ki je vonjalo po fini smoli; nastavila jo je k bledim ustnicam in j« držala tamkaj. Beatrika je kmalu nekoliko odprla oči; ko pa je zagledala Eleanor in slišala v globoki tišini njen glas. se je močno zganila. »Prosim vas odpuščanja — kol ženska žensko.« IV. poglavje. Gilbert je okoli poldneva sedel pi«j vrati svojega šotora; solnce je sijalo natj ter ga prijetno ogrevalo, kajti dan je j» hladen in on še vedno ni bil okreval. K" je opazoval vojake, ki so prihajali in odhajali, kuhali kosilo pri taboriščnih ognjih, m ko sta Dunstan in Alrik pripravljala iMI obed, mu je prišlo na misel, da je že trt «»' tega. kar je kraljici rešil življenje: dasi P je prišlo že mnogo dvornikov vprašat. kak mu gre in so vsi govorili kakor bi bil iz,rs junaško dejanje, še ni prejel niti bese«' zahvale niti od kraljice niti od kralja. 0 ^ triki mu je Dunstan povedal, da ima mrzli in se ji blede, normanska strežnica p« F vedala, da govori o njenem domu. Gilberi fj bil na moč nevoljen sam na sebe, ker^ mogel ničesar storiti za njo; najbolj Pa j radi tega, ker je klonil kraljičinim očem njenemu glasu v trenutku, ko je Ijenje ln smrt« šlo za E D BRATI BBgaasm TUJINI Iz zagrebške iorbe (Zagreb) iiekli smo, da je že suša in res je bila, pa ie še, zakaj sedaj smo imeli dežja komaj toliko, da je od kapa priteklo. Je pač vedno kdo, komur lepo vreme bolje sluzi. Takega vremena si je želel »Velesejem«, ki se pa kljub obilnemu solncu ui mogel prav poživiti. Rekli so gledalci, da je premalo videti .,. Pa so poskrbeli kmalu zato, da je bilo »več« videti. En oddelek razstave tvori : modna razstava«. Pa ni vleklo! Zato so domislili: razbrzdana mladež hodi v gledališče zato, da vidi na odru neknj gole človeške kože. zato so pa tudi tu napravili ta poskus: kopalne obleke in druge, večinoma manj okusne kroje pokazati na živih modelih — to je pa seveda potegnilo — toliko, da je vsaj oni čas, ko so se po razstavi pretezale kupljene ženske v tistih »modernih krojih« prišlo nekaj jastrebov, ki so se pasli po tej mrhovini. Saj vemo, da je v takih mestih eloveško meso« poceni! Koliko bo pa taka »poštena« reklama pripomogla k blagostanju in izboljšanju krize, je pa drugo vprašanje. — Majnik je tu in z njim šmarniee! Tudi Zngrcb jih pozna. Po vseh cerkvah so zvečer dobro obiskane pridige. Mi Slovenci v Zagrebu imamo šmarniee samo ob nedeljah in praznikih ob 5 popoldne pri Sv. Roku. Ne gremo k Sv. Mariji, kot je bilo napovedano, ker so se pojavile neke ovire. Saj je Sv. Rok tudi lep. Marijo imamo pa gori kar svojo, ker prejšnjo je njena darovalka odnesla tedaj. ko so dobili »Kranjci« cerkvico Sv. Roka. — Rokovnjače« bomo videli. Pa to ni kar si bodi! Po slovensko in v pravem gledališču! Raj vemo, da je Oroga Mozolj moder a bolj bo še lepa ta njegova modrost v slovenski besedi na hrvaškem odru, zato vsi z zanimanjem pričakujemo 14. maja, ko bomo imeli priliko videti in slišati zgodbo naše preteklosti. Predstavo priredi Slomškovo | prosvetno društvo. — Pa še na binkoštno romanje na Trsat naj spomnim, zato ker bo : šel romarski vlak ravno skozi Zagreb. Okrog , 1 popoldne na bink. soboto pride v Zagreb in nas popelje za 145 Din do morja, ladja pa na otok Krk. Prijave sprejema slovenski duhovnik v Zagrebu, Kaptol 3„ do 14. maja. Pisma iz Nemčije (Hamborn) .. Od 26. do 29. aprila smo imeli sv. misijon v vseh treh farah, v katerih stanuje največ Slovencev. Izselniški duhovnik g. Drago Oberžan iz sosednje Holandije je imel v vsaki župniji popoldne govor in litanije, zjutraj govor iu sv. mašo. Tudi spovedoval je, tako da je vsakdo lahko opravil svojo velikonočno dolžnost. Udeležba Slovencev je bila lepa, vendar pa niso prav vsi prišli. — Kako dobro de človeku, ko po dolgem času zopet sliši domačo besedo v cerkvi. Vsem je bilo žal, da je dobri g. Oberžan moral tako hitro oditi. Iskreno smo se poslovili od njega. Pred odhodom nam je še nakratko opisal, kako žive naši rojaki na Holandskom. Iskrena hvala mu za veliko dobro delo, ki ga je storil. — Odbor društva sv. Barbare. Žalostno pismo iz Argentine (Hospital San Roque, Buenos Aires) Strupen veter je zapihal v Buenos Ai-resu, ki je odnesel banko, kamor je bil naslovljen moj »Domoljub« in kjer je marsikateri slovenski izseljenec imel spravljene s krvavimi žulji zaslužene denaree za povratek v domovino in za priboljšek za stara leta. Hudo je, dn bi sč človek zjokal, ko vidi, da je po brezvestnosti nekaterih gospodov uničen ubogemu delavcu sad večletnega dela. — Zadela me je pa še druga nezgoda. Pri te-škem delu v gozdu sem se pretegnil v hrbtu tako, da sem na mestu obležal. Čez dva dni me je našel gospodar, ki me je odpeljal 36 km daleč v bolnišnico sv. Roka. Prevoz me je tako izmučil, da sem padel v nezavest in sem se šele čez tri dni zbudil na>_ bolniški postelji. Hvala Bogu, da se mi stanje zbolj-šuje. V bolnišnici me je obiskal tovariš So-tlar iz Čateža. — Iskreno pozdravljam vse čitatolje »Domoljuba« zlasti svoje rojake iz župnije Mirna ""e in Mokronog, Ani. Saje. ' Velik izlei škofjeloške Jadranske Straže Škofja Loka, 5. maja. Na morje bomo šli. Takoj prihodnji mesec in to po lepem sporedu, ki nam ga je pripravil krajevni odbor JS v Skofji Loki. Ta je prišel do spoznanja, da bo služil Jadranskemu tednu, ki ga praznujemo prav te dneve, najbolj s tem, ako za mal denar popelje svoje prijatelje in ljubitelje na Jadran in jim tam pokaže vse lepote ili zanimivosti naše morske obale in otokov. Izlet, ki pa bo prav tako lahko služil kot romanje je že do vseh podrobnosti organiziran in se bo vršil po naslednjem sporedu: Jadranaši bomo odpotovali iz Škofje Loke na praznik sv. Petra in Pavla popoldne, tako da bomo prispeli na Sušak naslednje jutro okrog štiriji. Odšli bomo nato na znano božjo pot na Trsat, kjer bomo priče morskemu solnčnemu vzhodu, prisostvovali pa bomo tudi sv. maši, ki se bo ob tej priliki nalašč darovala za naše ljudi. Po ogledu Franko-panskega gradu se povrne skupina nazaj na Sušak, nakar se vkrca vsa družba ob 7 na posebno ladjo, kjer bomo preživeli 13 ur najprijetnejše vožnje po našem lepem, sinjem Jadranu. — Seveda se ne bomo vozili venomer, ampak so predvideni prav prijetni odmori. — Obstali bomo pa z ladjo v Omišlju, na Malinski, potem.na Krku, kjer je predviden eiiourni postanek, na" Rabu, kjer bo ogled mesta in kopanje v morju, nato pa bo krenila ladja mimo hrvatskega Primorja nazaj na Sušak tako, da si bomo mogli ogledati še Senj in Crikvenico. Iz Sušaka bo še isto noč odhod domov. Naslednjega dne t. j. v nedeljo bo že vsak okrog 9.30 spet doma. Za krasen izlet je dosege! krajevni odbor znaten popust na železnici in na ladji, tako, da bo velja! prevoz vsakega romarja, odn. udeleženca samo 160 Din. kar je brez dvoma tako nizek znesek, da računa JS na največjo udeležbo vseh slojev, brez razlike. Prijave sprejema: Franc Debeljak, Mestna hranilnica v Škofji Loki. Skupinam, ki se bodo organizirale in prijavile dovolj zgodaj, se bo pripravil v posebnem vlaku skupen prostor. Prijave se sprejemajo do 30. maja. Zato ne odlašajte, stopite v naš krqg, da veseli in dobre volje čimpreje pohitimo k našemu morju! Prenočišč ne bomo potrebovali, hrane si pa vzame vsak sam nekaj s seboj, dobi se pa tudi na ladji zelo poceni. Ogledali si bomo tedaj veliko in pa poceni, vabljen zalo prav vsakdo! Mimo njega so hodili veliki plemenitaši, ki so bili namenjeni h kralju, kjer se je vsak dan vršilo bojno posvetovanje, da določijo »adaljno pot. Se vedno je visel Gilbertov ščit brez viteških znakov in bel na sulici, in on je še vedno tičal v šotoru sam brez novega plašča, brez viteškega pasu za meč, sploh brez slehernega daru, ki bi pričal, da se ga je spomnila kraljeva naklonjenost, kakor so splošno pričakovali. Zaradi tega so ga nekateri plemenitaši samo pozdravljali bolj resno kot prijateljsko ali prijazno, nekateri se pa sploh niso zmenili zanj ter so obračali pogled v stran; menili so,-da so se zmotili in da je moral Anglež kaj posebnega zakriviti, ker ni niti njegovo junaško dejanje opralo krivde. On pa se ni zmenil za t"; njegova narava ni bila dvorniška; angleški Normani so bili celo v tistih časih bolj hladnokrvni in resni kot oni iz Francoske, m na dvoru bolj mogočni v orožju, toda manj sebični drug proti drugemu. Dunstan je prišel iz šotora, kjer je gorel °8eni. ter prinesel kosilo v dveh skledah iz medi. Gilbert je stopil v šotor, da obeduje. Hrana je bila preprosta; v eni skledi je bila juha iz zelenjave in kruli z nekoliko kosi mesa in majhnimi drobtinami sira, ki ga je nastrga! z ostrim nožem in ki je plaval vrh goste tekočine; v drugi pa kosi pečenega mesa lesenih paličicah, ki so bili na koncu še ocrneli od ognja. Vsa jed je dišala po dimu; po gričih in hribih je bil namreč les še zelen, "ilbert pa i«del ter ni rekel hiti besedice hvale ali graje; saj je na dolgem potu zelo pogosto jedel suhi kruh nemških kmetov ali epresni kruh divjih Ogrov, zraven pa pil vodo in bil vzlic temu zadovoljen. Prav tako je ob petkih in sobotah, pred prazniki in izve-čine v postu jedel samo kruh in kuhano zelenjavo, kakoršno je pač dobil; in poštenje ga je spominjalo nekdanjih dni, ki jih je bil preživel v samostanu v Sheeringu. V njegovi naravi je namreč živela vera tistih nekdanjih časov v nekaj, kar je visoko vzvišeno nad naravne želje in strasti, ki prebiva v templju duše, do katerega se more priti samo po stopnicah bolečin; v njem je bival duh ljudi, ki so se postili in bičali svoje telo skoraj do smrti, da bi njihove duše živele neomadeževane; in v njem je bivalo tudi ono preprosto umevanje vsakega greha, da je vsak greli prav tako velik in. smrten kot umor in samo manj smrten kakor nečastno krivično dejanje v posvetnem naziranju viteške časti, ki je dovoljevala zasebno maščevanje kot nekako potrebo človeške narave. Ze sama misel, da bi mogel ljubiti kraljico ali da jo je ljubil samo en trenutek, je bila v njegovih očeh desettisočkrat hujša kot se mu je nekoč zdela njegova fantovska ljubezen do Beatrike, ko je menil, da ni nobenega sredstva, s katerim bi odstranil zapreko sorodstva. Dasi pa izkušnjava še ni greh, je bil in prepričan, da je bila, in je obtoževal samega sebe; bilo mu je namreč očito, da mora biti že samo trenutno vz?alovanje krvi, kakor ga je občutil tisto noč v V£zelayu in zopet topot, nekaj zlega, ker je v hipu nevarnosti imelo tako velike posledice. Ampak vse to so bile malenkosti, prene-znatne, da bi se moral zdrav in razumen človek ž njimi baviti ter bičati svoje srce zaradi njihove zlobnosti. Vendar niso bile lako majhne, ako je zanemarjanje njih pomenilo večno trpljenje, ki je čakalo tistega, ki se je ozrl po ženi svojega soseda in si jo poželel. Med plemenitaši, ki so sprejeli križ, jih ni bilo malo, ki se jim je taka postava zdela manj stroga in pogubljenje manj gotovo; in Eleanor sama je imela za svoje grehe mila imena. Anglež pa je bil starokopiten in celo opat iz Sheeringa je bil ganjen, ko je videl, da je mladenič dobesedno veroval in ravnal, kakor so v prejšnjih časih verovali ljudje, ko je ves svet trepetal pred bližnjim sodnjim dnevom, se pokorili za svoja slaba dejanja s tem, da so bosonogi romali v Jeruzalem, in za svoje odpustljive napake s tem, da so. neusmiljeno bičali svoje meso. V Gilbertovih očeh je bilo zaradi tega vse telesno trpljenje, pomanjkanje in utrujenost, ki jo je bil doživel na potu samo nekaka pokora, ki jo mora človek z veseljem prenašati, ker je bilo to v blagor njegove duše; dočim pa se je po njegovih žilah pretakala mlada kri in se je vedra svetloba mladosti iskrila v njegovih očeh, se je mrzli, asketski duh boril zoper toplo življenje z nekim ciljem, ki ga je bolj videl nego čutil. V VSAKO HIŠO DOMOLJUBA! RDEČA NEVARNOST (Nadaljevanje.) Ker je Rus ie po svoji &aravi jako raipolotea sa cepljenje, pa tudi socijalno demokratična stranka ni ostala dolgo enotna. Neanoeni položaj delavstva je vptav kričal po izboljšanju, zato s*> zahtevali nekaters voditelji. v a jili pogosto celo vodilna mesta (navaden policijski ovaduh je bil n- pr. Malinovski, voditelj boljševiških poslancev v dumi). 3. Velika ruska revolucija. Poleti 1. 1914. je Ubrufuiila svetovna vojna. Ker je zalotila U Rusijo na pragu nove revolucije, jo Je cari-stičai reiim pozdravil kot najugodnejši izhod iz zagate, kajti spričo lunanje nevarnosti so naenkrat utihnili , . . , !dju 9l/liw ouunujv uv '"" ---------- — - - — — - . _ da mora posvečata stranka glavno ponreort tem«. ot.vim vtl notranji boji. Ogromni delavski žtrajki so bili i.. ____.1____.1 J: T i ... 1 »A^nk^n^ n.vIi^t-,1 >.. * ' ~ ... je zastopal mladi Lenin le ampreseo poJitiča." rerola-eijonarno smer v strogo markšsteJae® ssaisifu. 0£> priliki strankinega kongresa, ki » je vršil L tAR v Ltv^k-ssu. je prišlo med obema skujšnaas« VeCi&j je dobila Leninova skupina, ki s? je jat.' t»ii ia»a>- vala »boljše viška« xk Mta j* S« manjšinska (»mmj$»riltiO afe^s *p.*-ja srd Iwtji kongres »Ruske soc. de® dešsv-ske stesastof";. ti loval v maju L v Loadoca. ne jvftea ž* manjševikov, ki so jih rotiti Htksn. Wimnmf. Ak»'.. rod i. dr. Railikovali »ia » p® ^J« stafnaa Sme * ssas. da so boljše viki odklanjali vsako se*ieto(Wp i rofšififia-skimi strankami in stremeti naramM st ?>«••>. letarijata, dočim so sastopali meajševiki. deiavski sovjeik izkoreninjeni. Vsi važnejši voditelji so morali vnovič pobegniti prekinjeni in za vojno navdušena meščanska opozicija je lojalno podprla vlado, saj je pričakovala od zveze z lapadnimi demokracijami ugodnega vpliva tudi na notranji razvoj svoje države. Prve velike zmage, ki uo »niNidile še večje navdušenje prebivalstva, so popolnoma pomirile meščanstvo s carizmoni in ga tako vnovič močno studile Tod« ie spomladi L 1915. je prišel predor pri 0 o r 1 i e a h , kateremu so sledili porazi drug za dragim; ogromne carske armade so bile premagane. To je zrušilo najprej obsovraženega notranjega ministra Makiakova m vojnega ministra Suhomlinova. toda vedno mavi ia novi porazi so začeli vnovič porajati tudi ogorčeno kritiko nespodobnega in koruptnega re-anu Car je odpuščal najbolj obsovražene reakeijo-aa-je Goremikinovega kabineta. Konec I. 1915. je začela naraščati draginja, t. 1916. se je pa zaradi vedno večjega nereda v prometu pojavilo tudi občutno pomanjkanje i i v i i v velikih mestih, dočim je bilo drugod nakopičenih na tisoče vagonov žita. a jih zaradi desorganizarije v prometu niso mogli prevoziti. Nezadovoljstvo je naraščalo in poleti 1. 1916. je bila nova Stiiruierjeva vlada sicer prisiljena vnovič sklicati dumo. toda ua drugi strani je le še poostrila reakeijo (notranji minister je postal prosluli Protopopov). kar je postalo končno usodno za monarhijo samo. Ob tej priliki so se vse meščanske opozic- stranke združile v progresivni blok«, ki je izdal posebno deklaracijo, sabtevajoč v njej parlamen-v inozemstvo in so skušan potem od tam vzdrževati revo- tami režim, razne politične svoboščine in sodelovanje pri lucijonamo razpoloženje ljudskih množic. V Italiji so osnovali celo jxwbne šole ia vzgojo agitatorjev, ki so jih pošiljali potem v domovino med delavstvo. Vnovič se je v boljševiški socijalno demokratični stranki spričo njenega velikega poraza v revoluciji in številčnega ra-ladovanja pojavilo močno stremljenje, da bi opustila tsolj revohirijooaroi značaj in posvečala večjo skrb iz-Niljšaiju obupnega položaja delavcev. Toda Lenin je neomajno rrtraja! pri svoji skrajno revolucij-narai smeri. Mrsvii česar so ga mnogi sobojevniki zapuščali. a so se orgsuzaciji uarodne obrambe ter pri reševanju vseh re-kvih perečih vprašanj, a ha! se je nastop-ti preradikalno. da b; ne izziva! revolucionarnega razpoloženja mas. kar I bi utegnilo ogrožati uspešno nadaljevanje vojne. Vlada je odgovorila ua te zahteve z odgoditvijo : dume. obenem je pa pretirala in odbijala sodelovanje rvew mest industrijcev in psastev (pokrajinske samouprave! za organizacijo narodne obrambe in preskrbe prebivalstva. To je vzbujalo ogorčenje vse javnosti in ** i- meseca novembra 1. 1916. duma vnovič sešla udarno jooč vseh komunističnih strank. Soeijalno revo lucijooarna stranka je skoraj mipadk. a boljševiki in menjševiki so izgubili velik del svojih pristašev, tako da je »stopala v dumi koristi delavcev, malih kmetov in nialomeščartsha na pol sorijalistifiui strani >t r u d o v -ni kov«. pod vodstvom Kerenskeaa. Mrt.^ * >«jo. do 1« tudi marki J pedagog Glockl. ViS razpustila socialno iti kratsko vzgojno dr^i Montesori in je ^ vzgojo na za vodili vi« je to društvo nd^ katoliškim red(S Poštena vzgoja daiuS mladme , t0 izpre^ ikode. S Hksiiteatiii niiijm to je vsota, ki j« ^ na, da ae kdo lihko » steno preživlja, nI kakor je ugotovila grebška Delavski .fe niea, 1650 Din u ^ in mesec, to je okr«» j tisoč Din na bm ! stroškov u tobrubo j j druge nujne izdatkt. ; Z* Ifl a.-Ri itd«,. • narodni ural deia : javi! poročilo o odgn* I nib vlad gii.jf art.j;tH : delovnega .Vs ^ . lagi odgovorov je anj sestavil načrt, po kilt rem ,iaj b: n uvedel # urni delovni f umo u industrijski lavstvo. tear.« i s-je irugo je o j viad odv.sM, šk ta načrt 5pr-;et jj; g Social«,, vpra-asjt 'ii tako. da aomi rešiti brez vere ia trm Po jretajijsrih leok « zopet tjrei: -t thsjj n—i^I -•• _____ _ Šolsko n!a i. ii « 3 šv-j Jas »dpranii aln - 7. »Ojejem« je rjont tudi ddavsk: desar. Av-slrijski n"i"'- -*; so nt Bili. ii Zi dejvel I: v/žrie rad«',e. t K ti. di ga po smrti -t rok-aSku impik stigo. u* Citia odločno i?reT»,-. s-iiit 2 groiajur:' s: zinili ' društvu 'O.fia ' dri 167.000 aacoi. ki je« piafevjj 3-i 1 čtjrur,n; 5 -ikg Js BJiskih a-ari«sto» a.f ugiini! hm r - "Ogaj1 Posebc« i.-- - '» ugotovila. i so Me« Stični v 'i ■ sla* iz »oga««. Kapi«'* kot ! tu pc Eagov. v«liita& kami?aj?fc tni R ft i!-Mf. m »Ke l.--is4o -JrnsM-o pr^ariti si no »d t*S». ^ sftjtšitaa. ia-ir,, sph tfrtndt. t* tem. kt » rtfct "■>akeT. Po .., «*&st,-ji.x ki b« am mariKisn. fi « ^.4. 2, •: —.- r- iv. •• ■ ■ -- -J raiii «••«;« u. sr tf p^^J^^Z f S % t* Šnrm p-stla i,v... ...V'""" 4 pc> ^ Zate * musm* drev«. 1 rwtilau >Gos»x] n «ii|ni V« 5 ... P» priaesli ta! Te t Zrn hm1ek čas Dofera MjMM«Hk »J-? sv.:-;i ^ ?jf t: ra&^fc1™ poje.! — e® take tudi kanarček.« Pred poroto. — Obteieneev« Jadcj? čase kltro pešala. ViC-essr ••ef fel doseei... _ G>as is f f« ahui bj*. Strair.it. »K?*." napa>Mt< — >Teara vaja povija si. ker rs: je najprej ar«- ™ mi j« »čel obračati iepe.« HmJfeiasSca sreča. — Kil Miš« ? '"kjJ aeam?a. Pred deaa.rD.im pisit: — sodaersa eksekutorjo pat prav; s:-* Sveta Ida Dne 3- novembra praznuje katoliška cer-iv praznik svete grofice Ide, ki se je omo-i, koncem 12. stoletja s togenburškim gro-Henrikom. Ida je bila dobra in sveta gospa, ki je ži-a samo za svojega moža in je Bogu vdana jhi molitvi preživela svoje dni. Njen ljubeči orik ji je pri poroki nataknil na prst dra- jen prstan iz čistega arabskega zlata, v kakega je bil vdelan bleskelajoč se dragulj, ikega dne je sveta grofica zračila svojo dra-eno poročili obloko in je položila poleg nje i svoj poročni prstan. Tedaj je završalo v zraku. Izpod neba se vrgel črni krokar in že naslednji hip je od-el prstan v kljunu in zginil v višavi. Pre-šena grofica je žalostna strmela za njim, a si vedela pomagati. Nekaj dni nato je prispel v bližnji gozd ad lovec. Ko je hitel mimo vitke jelke sredi ste, je začul v vrhu divje vreščanje ih hrska-Splezal je na drevo, kjer je našel krokar-vo gnezdo in v guezdu dragoceni grofičnl stan. Lovec ni prstana poznal in si ga je sel nataknil na prst ter ga odslej očitno no-!, Ko so videli prstan grajski uslužbenci, so vsi spoznali, a nihče ni lovcu tega omenil, er ga je mladenič očitno nosil, so bili vsi ■epričani, da ga ni grofici uk.-al, temveč da u ga je plemkinja sama darovala, čeprav so pred kratkim vsi verovali v njeno sveto Vljenje. Naposled je novico o dragocenem prsta-i zvedel tudi grof sam. Poklical je lovca k ibi in mu ukazal, naj mu prstan pokaže, ladenič je nič hudega sluteč z veseljem po-gnil prstan z roke. Grof je prebledel. Nič ni nta izpraševal, temveč je takoj ukazal, da ubogega mladeniča privezali na rep divje-u konju, ki so ga zapodili s hriba, da je ue-ečnež žalostno končal razbit in razmesarjen a kamenju. Potem je razdivjani grof hitel k svoji ne-olžni ženi, jo zgrabil čez pas in jo vrgel skozi sol;o okno svojega gradu v prepad. Grofica je zdrknila v brezen, a Bog ji je branil življenje in ni se ubila. Ostala je sala in zapuščena, napotila se je globoko v tiho Dlino, kjer je pričela življenje svete puščav-ice, preživljajoča se e samimi koreninicami in »do. Tako je živela sveta puščavnica več let. edaj je zašel v njeno samoto neki graščinski >vee in našel grofico ter jo tudi spoznal. Ni niogel verjeti, da je pred njim njegova vi->lta gospa vsa skromna in siromašna kakor aka beračica. Ogovoril jo je in vse mu je po-edala. Prosil jo je, naj se vrne v grad, a zalila ga je. I-ovec je hitel klicat svojega gospodarja, lazložil mu je, kakšen čudež se je zgodil, češ, " grofica še vedno živi in da je postala sveta taščavnica. » Grofa je silno pekla vesl. Nikoli ni imel hoja, kajti kasneje je spoznal, da je ravnal (rehitro, a bilo je prepozno. Ko je »daj čul, da je njegova ljublje.ua že-ia še vedno Živa, ni mogel verjeti. Hitel je z vcein v samotno dolinico, kjer je res našel ofico vso zapuščeno in siromašno. Prosil jo naj mu odpusti, pa ga je smeje zavrnila, ie to samo božja volja, kajti ko jo je lvrgel mož, jo je sprejel Bog r svoio milostjo ,- J' pokazal, kako minljivo je vse posvetno. Grof je ves skesan sezidal svoji ženi po- DOBRO ČTIVO k Mohorjeva družba je v svoji knjižnici izdala kot 66. knjigo Franceta Steleta Cerkveno slikarstvo. V zanimivi, strokovno popolni m ob enem poljudni knjigi nam plsa-tel.i razlaga temeljne pojme In načela cerkvenega slikarstva, zgodovino cerkv. slikarstva m ideal sodobnega cerkv. slikarstva, oena broširane knjige je za ude Mar. dr. H U1-11' m n6urodam. — Cena po dogovoru. — Naslov Jože Lazar, Podlfuovica 10, p. Medija Izlake. ta za lin iS'- »Blisk« kosi rje in najnovejše brzoklepalnike dobite pri znani tvrdki Fr. Stupica, železnina, poljedelski stroji in čebelarske potrebščine, Ljubljana, Gosposvet-ska cesta 1. II*.-.. z dežele, po-UuSfluB stenega, sprejme Anton Podboj, ključavničar, Žužemberk, DoleUiSko kmečkega fanta za polj ska dela in h konjem, z dobrimi spričevali, z dostojno obleko, sprejmem takoi. Naslov v upravi pod štev. 5238. trne škropilnice vseh sistemov, garantirane do 15 let, dobile naiceneje pri Bogomir Zgajnar. klejiarstvo, Mirna na Dolenjskem. Senein-RiBfBi' Še malo rabljen ben- cin-motor 6Hp. in mla-tiinica naprodaj. Poizve se v uprav. »Domoljuba« pod št. 51197. Snoinišns sesalHe po 500 do 1000 Din dobite pri Kvas Franjo. Domžale. Ceniki brezplačno. Eevljsrsliiga vajenca rabim. Vsa oskrba pri meni. Naslov v upravi 5236. Uaignbji 16-19 let sta-stnsimu, r0i sprejme trgovina meš blaga. -Prednost imajo kmečka in poštena dekleta. Ponudbe na upravo lista pod štev. 2('00/5237. Kmetsha debla S jiolnoma vešča v molži, svinjereji in vseh kmetskih delih, dobi stalno zaposlitev. Ponudte je posluti na upravo I sta pod »Poštena« 4941 Pastirja r^SS rega Bi. Brnzovica 28. p. Vrhnika. Ma nuiekluro po nizki ceni in v veliki izbiri Vam nudi Oblačilnica za Slovenijo (v hiši Gospodarske zveze) Prodaja tudi na hranilne knjižice članic Zadružne zveze Ljubljana Ranitve. rane, hraste »FITONIN« preprečuje Infekcije, ustavlja krvavitev, obvaruje rano pred usmrajenjein ter dobro In naglo celi. fiaznf uradni preizkusi potrjujejo, de se more »Fitonin« uporabljati z vso sigurnostjo pri mh ranltnah, poškodbah, opehlluBli, hrastah, ilčsjlh, turiii, črnih prisadih, rasah od ttnja,zastarelih ranah na nogah, skrofutoznlh ranah odprtih ozeblinah In odprtih he- merotdlh. Steklenica Din 20 — v lekarnah. - Po poštnem povzetju 2 atekl. Din 50 — Poučno knjižico št. 17 pošlje brezplačno „Fiton dr. z o. z., Zagreb I - 78. Rog. pod Sp. br. 1s81 od 28. vii. mm. Izdilatslfc Dr. Gregorlj Pečjak Bemeča pijača -jabsltnics' vsako naravno jabolCnico si napravite iz naSega Doznanega »Jsblusmostin«, ki stane z navodilom za 15o ltr, Din 60* Ža uspeh se jamči. NaroČila sorejema začasno podružnica »Slovenca« Maribor, pod »jablustiiostin«. Potniki se sprejme.o. M pomlad Ii binkostl Vam nudi m v veliki izberi izgotovljene moške in deške obleke in perilo lastnega izdelka tovarne „Ts"lglaw". Velika izbera kamgarna, sukna in hlačevine iz angleških, čeških in domačih tovarn. Kravate, klobuki in čepice vedno v zalogi. Ob eke in perilo se izdeluje po meri, najnovejšem kroju in najnižjih konkurenčnih cenab, za obilen obisk se priporoča JOSIP OIIIP - ImMmm Stari trg 2, Pod Tranfo 1 in Kolodvorska ulica 8 I is8 l0- ?a Škropilo proti raintm tfduiSilii • fkoiJUivcoin z bttkreno-apueno brozgo .. , ' . In URANIA ZELENI LOMI Mranla zelenilo dobite prt »Kmelskt družbi« Ljub- .■.»■»mi,^,.,,,.,,,^.,^,^ liana, Muribor, Celje, Samopro-daj^zi. JugoBtaviJo: Petar J. Mlovti, kr. dvo™! dobavitelj , Maribor. Med. Univ. dr„ Ivo Hafžeif specialist za kožne bolezni zdravi krčne žile, zlato žilo In rane na nogah (flus) sprejema od 10—12 in 4 -6 Dalmatinova ulica 3/1, Ljubljana Z ljubljanskega trga Ljubljana, 6. maja 1034 Živinske cene: Voli I. vrste 4.25—4.75, U vrči. 3.25-4 Din, III .vrste 2.25-2.75 Din; - teliot 1 vrste 4.25-4.75 Din, II. vrste 3.25—3.75, III v«., 2.25-2.75 Din; krave I. vrste 3.25—3.75, II. vrs» 2.25—2.75, III. vrste 1.75-2 Din; teleta I. vrste 6.50, II. vrste 5.50 Din; prašiči: domači 8—9 Din, sremski 9—10 Din, pršutarji 7—8 Din ' Mesne cene: Goveje meso !. vrste prednji del 8—9 Din, zadnji del 10—11 Din; II. vrste: prednii del 7-8 Din, zadnji del 8—9 Din; III. vrste: pred , 'ji de' Din; svinjina sremska sveža 10—Ki Din, domača sveža 11—18, svinjina prekajena 16—22, svinjski mast 18 Din; slanina domača 15—16, hrvaška slanina 16—17 Din. Konjsko meso 4—6 Din, ovčje pa 6—10 Din. Surove kože: volovske in kravje po 9, bikove po 6 Din, telečje po 12 Din, surove svinjske kože: hrvaške jx> 3, domače po 6 Din. Žilne cene: pšenica 150—160, ječmen 130—150 rž 120 -130, oves 110—130, koruza 125-135, li. žol 260—325 Din za 100 kp. Mievski izdelki: pšenična moka 225 -265, koruzna moka 175 Din. Na borzi velja bačka pšenična moka nularica 230—235 Din, banatska pšenična moka nularica 237.50—240 Din vse za 100 kg in za vagonske i.aročbe. Krmita: seno 40—55 Din, slama 40—50, lu-cerna 75 Din, 7at|i|)*|| zadovoljnost, nudimo vsakomur povsod, aanmasn, NaV0i)jla ,pobite 2 Din /namko) d tj t: »Varstvo«, Ljubljana. lyrševa cesta 17;b Uradnik Simovič se je naselil v novo stanovanje, a že po par dneh je stopil pred gospodarja rekoč: »V stanovanju grozno vleče, kamorkoli sedem povsod mi prepih mrši lase. Kaj mislite ukreniti?« Gospodar je zmigriil z rameni ter dejal brezbrižno: »Nič, Toda, mislim da bo še najceneje, ako se pustite ostrici, potem vaui prepih ne bo več mešal las.« Bolni na REUMI PR0TINU 301ECINAH V KRIŽU NA POAPNENJU ŽIL IN ODEBELIT«! pišite takoj na nižje navedeni naslov. Brezplačno pošljem vsakomur poučno razpravo Zbiralno mesto zn pošto: ERNS? PASTF.RNACK Berlin. SO Michaelkirchplatz 13. Abt.H.284. tp® •§ "--.-i : Vredniks Jože KoSiček Za Jugoslovansko tlskarnoi Kar*I Cei