Foto: Tadej Tement Aktualno na podrocju investicij 23. obcinski praznik in prireditev Iz mošta vino – pridi na Hajdino Utrinki iz vrtca Najdihojca in OŠ Hajdina Komisija za mlade z novo strategijo Športni dogodki in naj športna vas v letu 2021 December 2021 10. božicno-novoletni Ptujski tek in pohod nedelja, 26.12.2021 Spoštovane udeleženke in udeleženci tradicionalnega Božickovega druženja na Ptuju! Verjamemo, da si tudi vi srcno želite, da bi lahko letošnji praznicni dan preživeli tako kot pretekla leta – na ptujskih ulicah, v odlicni družbi tekacev in pohodnikov v božickovih kapah. Na Ptuju spoštujemo tradicijo in se zavedamo pomena rekreacije. Zato bomo tudi letos ob upoštevanju navodil NIJZ Božicno-novoletni tek in pohod izpeljali v nekoliko drugacni obliki kot v pretekla leta. Vabimo vas, da v nedeljo, 26.12.2021, odtecete ali se sprehodite 8 kilometrov ob upoštevanju vseh priporocil NIJZ za preprecevanja širjenja okužbe. Šaljivo fotografijo z božickovo kapo ali potek vaše rekreacijske poti (Strava, Endomondo,...) objavite na Facebooku pod profil Božicek Ptujski, kjer si bomo ustvarili foto spomine, ki nas bodo vedno spominjali na letošnje virtualno rekreativno druženje. Mi se že veselimo naslednjega skupnega srecanja v letu 2022, ki bo, verjamemo, na ptujski tržnici v fizicni obliki. Pri športnih aktivnostih upoštevajmo navodila NIJZ ter pazimo na varnost drugih in nas samih. Hvala! PRIJAVE: www.ptujskiteki.si, #BožicekPtujski, Dress code: božickova kapa Ostanite zdravi in vidimo se v naravi! Organizatorji: Zavod za šport Ptuj, Zavod za turizem Ptuj, Mestna obcina Ptuj, Obcina Hajdina, Vaška skupnost Skorba, Vaška skupnost Hajdoše in Ekipa Božicek Ptujski Najvecji zakladi so majhni, v najbolj skritih kotih ticijo. Najvecji zakladi so majhni, se v neskoncnosti iskrijo. (Tone Pavcek) SRECNO 2022! Uredniški odbor Hajdincan s sodelavci Avtor: Ignac Habjanic Spoštovani obcanke in obcani, cenjeni bralci! December je vedno tisti cas, ko se ozremo v leto, ki je za nami, in skušamo analizirati mi-nule dogodke. V želji, da bi bili cim bolj kori­stni za ožjo ali širšo skupnost, ki nas obdaja, skušamo vsako leto delo opraviti cim bolje. Je cas za razmislek o tem, kaj smo dobrega v tem letu storili, koga smo osrecili, mu name-nili prijazno besedo, nasmeh ali vsaj stisnili roko. Tega je v današnjih turbulentnih casih vedno manj. Vsekakor je bilo leto, ki se izteka, zaradi pojava korone težko, ni pa bilo izgu­bljeno. Imeli smo priložnost za spoznavanje sebe in svojih bližnjih. Imeli smo priložnost pretresti naše temeljne vrednote. Spomnili smo se lahko, v kako lepi, varni in prijazni državi ži­vimo. V državi, ki je edinstvena zaradi svojih naravnih danosti in srcnih ter ljubeznivih lju­di. Ponovno smo namrec odkrili, da nam ni treba dalec, da zacutimo morski zrak, lepoto gora, širino gozdov in neizmerno moc ravni­ce. Tudi to je svojevrsten opomnik, da je bilo letošnje leto posebno. Leto, ki nas je spomni-lo, da je tudi doma lepo, in zaradi katerega lahko še bolj cenimo domovino, družino, lju­bezen in predvsem zdravje. Za našo lokalno skupnost lahko z veseljem recem, da je bilo kljub drugacnim razme-ram investicijsko izjemno uspešno. Realizirali smo namrec vse bistvene projekte, ki smo si jih v proracunu za to leto zadali. Sledili smo smernicam, da enakomerno razvijamo vsa podrocja naše obcine in razlicne dejavnosti. Še vedno pa se držimo nacela, da je treba pri­peljati cim vec sredstev iz državnih in evrop­skih virov. Nesmiselno se mi zdi naštevati vse realizirane projekte, ker se informacije o koncanih inve­sticijah redno objavljajo v sredstvih javnega obvešcanja in našem glasilu Hajdincan, bi pa izpostavil nekatere, ki se mi zdijo kljucnega pomena za razvoj naše lokalne skupnosti. Vsekakor sta izjemnega pomena energetska sanacija osnovne šole in vrtca ter ureditev mansarde starega dela šole. Pridobili smo dodatne prostore (ucilnici, knjižnica), ki omo­gocajo našim ucencem in tistim, ki delajo z njimi, optimalne pogoje za delo. Bo pa tre­ba v prihodnosti že razmišljati o širitvi vrtca, ker se število prebivalcev (predvsem mladih družin) pri nas povecuje. V neposredni bli­žini poslovno-stanovanjskega centra smo v decembru koncali urejanje komunalne infra-strukture, kjer bo zgrajenih 51 stanovanjskih enot. Potrjena sprememba prostorskih aktov je sprostila številne novogradnje po vseh va­seh naše obcine. Pred leti smo se v naši obcini sistematicno lotili priprave Vizije in strategije razvoja lo-kalne skupnosti po posameznih podrocjih. Pomemben segment tega, na nivoju obcin­skega sveta sprejetega dokumenta je tudi podrocje starejših. Podobno kot smo bili v preteklosti že prejemnik certifikata »Mladim prijazna obcina«, si želimo naše delovanje nadgraditi na podrocju dela s starejšimi. Obcinski svet je potrdil Strategijo aktivne­ga staranja v Obcini Hajdina za obdobje 2022–2026. Omenjeni dokument vkljucuje pomembne ukrepe po posameznih podro-cjih. Zagotavljanje prevoza in varnega dosto-pa starejšim in invalidom do javnih ustanov, lekarn, trgovin idr. Poskrbeti, da so javne po­vršine ciste in urejene, v zimskem casu ploc­niki in pohodne poti ocišceni in varni za hojo. Vzpostaviti medgeneracijski center, ki mora zagotoviti vse potrebe obcanov po druženju in vzpostavljanju tesnih stikov med vsemi generacijami. Glede na dosedanje razgovore in možnost preselitve društva upokojencev iz sedanjih prostorov v nove prostore v poslov-no-stanovanjskem centru je to za prihodnost povsem realna možnost. Novi medgeneracij-ski center, ki bo zgrajen na dosedanji lokaciji društva upokojencev in bo ob druženju vseh generacij nudil tudi dodatne prostore našim drugim društvom, ki še nimajo lastnih pro-storov. Vsekakor pa je spodbudna novica tudi glede izgradnje doma starejših na Hajdini. Obcina je v preteklosti v prostorskih aktih že zagoto­vila možnost izgradnje na lokaciji ob cerkvi sv. Martina, zagotovila pa je tudi sredstva za komunalno opremljanje zemljišca (cesta, kanalizacija, vodovod idr.). Izgradnja je pred­videna s strani družbe Spik Ing, d. o. o., ki je lastnik zemljišca in si je tudi že pridobila kon­cesijo pristojnega ministrstva. Ob tej priložnosti se zahvaljujem zaposlenim v obcinski upravi, obema podžupanoma, ob­cinskim svetnikom, predsednikom in clanom vaških odborov ter vsem drugim, ki so veliko pripomogli k realizaciji omenjenih projektov. Izredno ponosen pa sem, ko se ozrem na delovanje naših številnih društev, ki so v pre- teklem letu, kljub bistveno težjim razmeram, poskrbela za našo promocijo in prepoznav­nost v širšem slovenskem prostoru. Zato za­hvala predsednikom in clanom razlicnih zvez, društev, organizacij idr. Posebej želim izpostaviti župnijo Hajdina, kjer pri našem župniku naddekanu Marijanu Feslu in kaplanu Primožu Lorbku vedno na­letimo na odprta vrata in pripravljenost za sodelovanje. Tudi letos smo skupaj uspešno izpeljali tradicionalno prireditev »Iz mošta vino – pridi na Hajdino«. Javno se zahvaljujem tudi dosedanjima ob­cinskima kletarjema Stanku Žnidarju in Fran-cu Drevenšku iz Gerecje vasi, ki sta poskrbela, da je bila obcinsko-farna vinska klet vedno polna, Hram hajdinskih kletarjev pa dobro obiskan. Preprican sem, da bosta tudi aktu­alna kletarja, Franc Širovnik in Branko Sitar, vzorno skrbela za letošnji pridelek. V tem casu, ko se leto koncuje, nacrtujemo tudi aktivnosti na razlicnih podrocjih za pri­hodnost. V proracunu za naslednje leto, ki je že potrjen, imamo vkljucenih veliko število razlicnih projektov, ki bodo izboljšali pogoje dela in življenja naših obcanov. Najvecji inve­sticiji, ki se bosta izvajali s pomocjo državnih in evropskih virov, bosta izgradnja kanalizaci­je in izgradnja kolesarskih poti. Ko delamo ob novem letu obracune in na-crte, se spomnimo še svojcev in prijateljev. Spomnimo se tudi ljudi v stiski. Zaželimo vsem prijaznejše, svetlejše leto. Dajmo jim prijateljski prostor tudi v svojih nacrtih in jim pomagajmo. Dovolj je razlogov, da se z vedrino oziramo v prihodnost. Dovolj je razlogov, da se vese-limo življenja. Zlasti, ce bomo vsi prisluhnili pesniku Tonetu Pavcku, ko pravi: »Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš sence.« Spoštovani, naj zakljucim z upanjem, da je pred nami zdravo, mirno, srecno in optimisticno leto. Mag. Stanislav Glažar, župan HAJDINCAN je glasilo Obcine Hajdina. Clani uredništva: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), dr. Maja Gojkovic, Silvestra Brodnjak, Maja Majcen, Magdalena Intihar, Hilda Bedrac, Sandi Mertelj in Jože Mohoric Lektoriranje: Petra Krajnc Tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o. Oblikovanje in priprava na tisk: Uroš Bunderla, s. p. Naslov uredništva: Obcina Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31, elektronski naslov: uprava@hajdina.si Glasilo Obcine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 1639. V skladu z dolocili Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno precišceno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12 in 86/14) je glasilo Hajdincan uvršceno v proizvode, od katerih se obracunava in placuje 9,5-odstotni davek. Na osrednji proslavi ob prazniku Obcine Hajdina je župan mag. Stanislav Glažar poudaril, da je bilo v obcini letos v skladu s pricakovanji in v okviru nacrtovanih proracunskih sredstev realiziranih vec pomembnih projektov. Najvec po­zornosti je bilo namenjene urejanju prometne varnosti, torej urejanju cestišc, hodnikov za pešce in javni razsvetljavi, v sklopih teh del smo se odlocili za polaganje nizkonapetostnega omrežja in telekomunikacijskega kabla (TK) v zemljo, koncana je energetska sanacija na OŠ Hajdina in urejena mansarda na šoli, o cemer smo v Hajdincanu že porocali. V sejni sobi Obcine Hajdina je 4. novembra 2021, z zacetkom ob 16. uri, potekala 16. redna seja obcinskega sveta. Na seji je obcinski svet potrdil in sprejel: 1. Sklepe in zapisnik 15. redne seje. 2. Odlok o rebalansu III proracuna Obcine Hajdina za leto 2021. Rebalans proracuna je akt, s katerim se spreminja proracun med letom, ki je v izvrševanju. Rebalans je treba predlagati, kadar nacrtovana sred­stva v sprejetem proracunu iz kakr­šnih koli razlogov ne zadošcajo za prevzemanje potrebnih obveznosti ali nastane potreba po prevzemanju novih obveznosti, za katere v prora-cunu niso nacrtovana sredstva, ker jih ob pripravi proracuna ni bilo moc predvidevati. Z rebalansom III pro-racuna Obcine Hajdina za leto 2021 se prihodki zmanjšujejo s 5.953.583 EUR na 4.981.666 EUR oz. za 971.917 EUR, odhodki se prav tako zmanj­šujejo s 6.407.122 EUR na 5.435.205 EUR oz. za 971.917 EUR. Obcinska uprava Prioritete so bile urejanje sekundarne kanalizacije, zamenjave vodovodnih cevi, podrocje komasacije, agromelio­racije, urejanje vaških središc, kolesar­skih poti, komunalne infrastrukture ob poslovno-stanovanjskem centru, namenjene za nove stanovanjske enote, turisticnoinformacijske table, urejanje pokopališca, je še dodal žu-pan Glažar, ob tem pa predstavil tudi nekatere projektne nacrte za priho­dnje obdobje. KONCANA REKONSTRUKCIJA CESTE KRIŽ–GERECJA VAS Letos jeseni so bila koncana grad-bena dela na rekonstrukciji ceste LC 328 261, križ–Gerecja vas, v dolžini 650 metrov. Vrednost naložbe znaša dobrih 88 tisoc evrov. Dela je izvajalo Cestno podjetje Ptuj. IZGRADNJA PLOCNIKA NA SP. HAJ­DINI V ZAKLJUCNI FAZI Na odcepu kapela–glavna cesta na Spodnji Hajdini so gradbena dela – izgradnja plocnika na lokalni cesti – v zakljucni fazi. Plocnik je izveden v istem nivoju, kot je obstojeca lokal­na cesta, in je locen s talno oznacbo. Pred kapelo bo na lokalni cesti LC 328 201, ki poteka proti hajdinskemu športnemu parku, pred ostrim in ne­preglednim ovinkom tudi nov prehod za pešce. Modernizirana je tudi javna razsvetljava, v zemljo pa so položeni tudi dosedanji zracni vodi. V zakljucni fazi so tudi dela na odseku ceste na Sp. Hajdini, kjer je nova pridobitev plocnik, izveden v istem nivoju, kot je obstojeca cesta, in je locen s talno oznacbo. Fotografija je nastala pred zakljuc­kom del in zapdlim snegom. Foto: obcinska uprava KONCANA IZGRADNJA KOMUNAL­NE INFRASTRUKTURE NA ZAZIDAL­NEM OBMOCJU HAJDINA V zacetku decembra je koncana tudi I. faza izgradnje komunalne infrastruk­ture na zazidalnem obmocju S-P10­-S2 Hajdina (obmocje ob PSC Hajdi­na). V tej fazi smo izgradili spodnji ustroj ceste B, fekalno in meteorno kanalizacijo ter vodovod. Parcele, na­menjene gradnji, so tako opremljene s prikljucki na fekalno kanalizacijo in vodovod. Z izgradnjo I. faze je investi­torjem omogocen zacetek gradnje 27 stanovanjskih enot. Obcina Hajdina pridobljena sredstva iz naslova komunalnega prispevka tako vlaga v to obmocje za izgradnjo kanalizacije (fekalne in meteorne), cest, plocnikov, vodovoda in javne razsvetljave. Obcina bo vlagala v to obmocje sredstva skladno z dinami­ko placil komunalnega prispevka, kar pomeni, da bo sledila investitorjem pri gradnji. IZGRADNJA PARKIRIŠCA V SKORBI V ZAKLJUCNI FAZI V novembru so se zacela gradbena dela na parkirišcu pri Domu krajanov Skorba. Vrednost investicijskih del znaša 64 tisoc evrov. V sklopu projek­ta bo izvedena ureditev površin za parkiranje avtomobilov s travnatimi plošcami in asfaltirane dovozne poti. S celotne površine parkirišca bodo meteorne vode speljale prek lovilca olj v ponikalnice. Niveleta parkirišca je urejena tako, da se meteorne vode ob vecjem deževju in neurju ne bodo zlivale na sosednja zemljišca. Na ure­jenem parkirišcu v Skrbi bo prostora za 40 osebnih vozil. IZGRADNJA GLOBINSKEGA VO­DNJAKA V NASELJU DRAŽENCI Komunalno podjetje Ptuj vodi pro-jekt izgradnje novega globinskega vodnjaka v naselju Draženci. Izvedba novega globinskega vodnjaka je nuj­na zaradi izboljšanja kakovosti pitne vode na desne bregu Drave. Dela so že stekla, tako sta že bili izvedeni dve poskusni vrtini v naselju Draženci in Lancova vas, s katerima so lahko ugo­tovili kakovost pitne vode in okvirno donosnost globinskega vodnjaka. Zaradi vsebnosti železa in mangana v pitni vodi iz globinskih vodnjakov je potrebna dobava in vgradnja filtra za odstranjevanje železa in manga-na na novem globinskem vodnjaku v Dražencih. Potrebna bo izgradnja gradbenega objekta za potrebe glo­binskega vodnjaka ter filtra železa in mangana v gabaritih 8 × 4 m in višine pribl. 4 m. OBNOVILI SMO NEKATERE POŠKO­DOVANE HIDRANTE Obcina Hajdina ima v vsakoletnem proracunu sredstva namenjena tudi za zamenjavo poškodovanih hidran­tov. Letos smo v naselju Draženci postavili dva nova hidranta na loka­ciji, kjer smo podaljšali vodovodno omrežje. V naselju Sp. Hajdina smo pri izgradnji plocnika zamenjali štiri stare in dotrajane hidrante in še pet po dru­gih naseljih. Obvestilo obcanom glede zbiranja ostankov od zakola domacih živali, ki nastanejo pri zakolu za UREDITEV IN VZPOSTAVITEV DELO­VANJA IN PONUDBE INFORMACIJ­SKO-PRODAJNEGA SREDIŠCA – INFO HAJDINA Podjetje Coolgrading, gradnje izva­ja rekonstrukcijo in spremembo na­membnosti gospodarske stavbe v prodajalno izdelkov, spominkov in razstavišce za izdelke v naselju Sp. Hajdina. Dela se izvajajo na podla­gi gradbene pogodbe za ureditev in vzpostavitev delovanja in ponud-be informacijsko-prodajnega sredi-šca Info Hajdina v skupni vrednosti 79.569,88 EUR. Izvajalec je zavezan gradnjo koncati najkasneje do 1. 4. 2022. Za projekt Info Hajdina je bila Obcinska uprava V obcini Hajdina se iz leta v leto z izboljšavami v organiziranju zimske službe trudimo doseci visok nivo kakovosti zimske službe. To se odraža v zagotovitvi pravocasne prevoznosti obcinskih cest. Letos smo to že uspešno preizkusili v zacetku decembra. Z veliko mero odgovornosti in str­pnosti si v obcini želimo, da sta v zim­skih razmerah kar najhitreje doseženi udobnost in varnost vožnje, da so ce­ste ocišcene in varnost zagotovljena, sicer pa k vsemu veliko pripomorejo tudi uporabniki cest sami z ustrezno zimsko opremo. Želimo spomniti, da zimska služba traja od 15. novembra do 15. marca prihodnje leto. V obcini Hajdina plužimo in posipava-mo 19.539 metrov lokalnih cest, 40.335 metrov javnih poti, 7118 metrov kole­sarskih poti, 13.206 metrov plocnikov, 4522 metrov nekategoriziranih javnih poti in 10.572 m2 parkirišc. Obcinska uprava Prvo pluženje letos decembra lastno domaco porabo Zbiranje ostankov od zakola domacih živali, ki nastanejo pri zakolu za lastno domaco porabo, se uvršca med naloge državne gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi (v nadaljevanju: ŽSP), ki jih opravlja koncesionar, izbran od države. Za obmocje celotne države je bila z odlocbo Vlade RS družbi KOTO, d. o. o., podeljena koncesija za izvajanje državne gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi kategorij 1 in 2 (to so ostanki od zakola, ki se ne morejo uporabiti za prehrano ljudi ali živali). Ostanki od zakola oziroma ŽSP se prevzemajo na prevzemnih mestih in v zbiralnicah oziroma registriranih obratih, ki so urejeni in potrjeni v skladu s predpisi s strani veterine (klavnice, predelovalni obrati), pa tudi na kmetijskih gospodarstvih, kjer nastanejo odpadki pri proizvodnji živil za lastno porabo (zakol živali izven klavnice za lastno domaco uporabo), ravno tako se prevzemajo v primeru množicnega pogina živali ali ob naravnih nesrecah in drugih nesrecah ter v primeru nelegalnega odlaganja ostankov od zakola. S selitvijo veterinarsko-higienske službe v Maribor sta se zaprla dotrajani objekt veterinarsko-higienske službe in zbiralnica za sprejem ŽSP na Ormoški cesti 28 na Ptuju. Odlaganje tovrstnih odpadkov na zbiralnici na Ormoški cesti 28 na Ptuju torej od 15. 4. 2021 naprej ni vec mogoce. Koncesionar KOTO, d. o. o., ima za zbiranje teh ostankov izbranega podizvajalca. To je Nacionalni veterinarski inštitut, ki ostanke od zakola, ki nastanejo pri zakolu za lastno domaco porabo, prevzema po sistemu »od vrat do vrat« na kmetijskih gospodarstvih, ki so vpisana v register KMG-MID in ki imajo registrirano rejo prašicev, ovc, koz, divjadi v oborah, kuncev ali perutnine. Odvoz odpadkov, ki nastanejo pri zakolu za lastno domaco porabo, je mogoce narociti na naslednjih telefonskih številkah: 02 749 36 78, Nacionalni veterinarski inštitut Maribor 02 749 36 87 in 02 461 31 50. Prevzem se izvaja le na delovne dni od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro. Prevzem na lokaciji nastanka (na kmetijskih gospodarstvih) je mogoc le proti placilu. Strošek prevzema znaša po uradno objavljenem ceniku 9,86 EUR brez DDV, dodan pa mu je še strošek prevoza, predelave in odstranitve, ki znaša brez DDV 0,1924 EUR na kilogram prevzetih ostankov od zakola. Strošek prevzema je sofinanciran v višini 3,50 EUR s strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Skladno s trajnostnim delovanjem družbe KOTO in zaradi zmanjševanja vpliva na proces predelave se prevzemajo ostanki od zakola izkljucno brez embalaže ali v biološko razgradljivih vreckah. Podrobnejše informacije glede izvajanja gospodarske javne službe lahko preberete na naslednjih povezavah: http://www.koto.si/Izvajanje-storitev-javne-slu%C5%BEbe https://www.gov.si/teme/rokovanje-z-zivalskimi-stranskimi-proizvodi-ki-nastanejo-pri-zakolu-za-lastno-domaco-porabo/ https://www.vf.uni-lj.si/obvestila/prekinitev-sprejema-zsp-k1-k2-ostankov-klanja-za-lastno-porabo-na-zbiralnici-na-ormoski Pripravil: Obcinski inšpektorat Skupne obcinske uprave obcin v Spodnjem Podravju V obcini Hajdina je ideja o postavitvi tabel stara že desetletje, a po dolgole­tnih pogovorih, iskanju prave vsebine in nacrtnega dela ekipe je delo zdaj vendarle uspešno koncano, je uvodo-ma povedal župan mag. Stanislav Gla­žar. Table je obcina po dogovoru z vod­stvi vaških odborov postavila po vseh vaseh, skupaj je postavljenih 12 tabel na dostopnih in vidnih mestih, ena sto­ji tudi pri OŠ Hajdina, dodatno pa je v izdelavi še tabla, ki bo postavljena pri župnijski cerkvi sv. Martina na Hajdini. HAJDINA KOT OBCINA PRISTNIH DO­ŽIVETIJ Namen projekta v okviru LAS Boga­stvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah je obiskovalcem predstaviti kulturno in naravno dedišcino obcine in naselij v obcini ter tako doseci bolj­šo seznanjenost s turisticno ponudbo obmocja. Tatjana Mohorko je na slav­nostnem dogodku na kratko predsta­vila namen in pomen projekta, ob tem pa dejala: »V želji, da bi tisti, ki potujejo skozi obcino Hajdina, dobili cim boljše informacije – tako na kraju samem kot tudi prek spleta – smo pristopili k izdela-vi prvih turisticnoinformacijskih tabel s konkretno vsebino, ki zajema kratek opis obcine, dodani so opisi nekaterih zna­menitosti obcine, ki smo jo poimenovali obcina pristnih doživetij. Vsako naselje ima svoj opis, svojo predstavitev in pred­stavitev glavnih znamenitosti. Do infor­macij bodo obiskovalci z mobilnim tele­fonom in preprosto aplikacijo dostopali preko QR-kode in takoj prejeli podatke o znamenitostih turisticne tocke, na kateri se nahajajo, in tudi o ponudniku v obci­ni.« Table so opremljene z angleškimi pre­vodi, kar je uredila profesorica Tatjana Lukovnjak na OŠ Hajdina, na tablah so tudi najnovejše fotografije, ki so delo domacega fotografa Tadeja Tementa. Table je oblikoval in za tisk pripravil Primož Lorbek, za tisk in druga doda­tna dela so poskrbeli v podjetju Napis, v projektu pa so sodelovali še nekateri drugi sodelavci iz obcinske uprave in drugi zunanji sodelavci. Sicer pa prve turisticnoinformacijske table predsta­vljajo dobre izhodišcne tocke za že na­rejen in tudi nove projekte na podrocju V središcu obcine Hajdina, na osrednjem obcinskem trgu, je bila 27. oktobra krajša slovesnost v sklopu letošnjega 23. obcinskega praznika, na kateri so žu-pan Obcine Hajdina mag. Stanislav Glažar, podžupan Franc Krajnc, direktorica obcinske uprave Lidija Terbulec in hajdinski kaplan Primož Lorbek, ki je poskr­bel za koncno podobo tabel, s simbolicnim dejanjem odprli prvo turisticnoin­formacijsko tablo v obcini. Hajdinske gospodinje in hajdinski kletarji, ki so poskrbeli za pogostitev. Foto: Tadej Tement Tabla na Zg. Hajdini, v centru obcine, je bila prva postavljena. Na odprtju je ob njej zaigral Luka Šlamberger. turizma v obcini Hajdina, ki jih pelje Tu-Društva žena in deklet obcine Hajdi­risticno društvo Mitra Hajdina v sode-na in hajdinski kletarji pa so pripravili lovanju z obcino. pogostitev. Turisticnoinformacijske table Obcine Hajdina so postavljene po vseh naseljih v obcini: od Dražencev do Na slavnostnem dogodku je s harmo-TM Spodnje Hajdine, Zg. Hajdine preko proge, Skorbe, Hajdoš, Slovenje vasi do Gerecje vasi. niko nastopil Luka Šlamberger, clanice V sejni sobi obcine Hajdina se je 2. decembra zbrala Komisija za mlade Obcine Hajdina, tokrat v nekoliko manjši zasedbi zaradi opravicljivih razlogov neka­terih clanov. Na zadnji letošnji seji komisije je sodelovala tudi Lidija Terbulec, direktorica obcinske uprave Obcine Hajdina. V pripravi je namrec nova Stra­tegija za mlade v Obcini Hajdina 2021–2028, ki bo v decembru tudi v obravnavi na seji obcinskega sveta Obcine Hajdina. Komisija za mlade je na razlicnih podrocjih dejavna skozi vse leto. Mladim v obcini namrec želi zagotoviti cim boljše pogoje za ži­vljenje. Trenutno delovanje se želi v prihodnjih letih še nadgraditi in tako doseci, da cim vec mladih ostaja v obcini Hajdina. Aktualni ukrepi za mlade v Obcini Hajdina v letu 2021: – Aktivna Komisija za mlade, ki obravnava razlicno tematiko in podaja ideje za ukrepe na razlic­nih podrocjih mladih na obcin-ski ravni. – Veljavna Strategija za mlade, ki kot temeljni dokument oprede­ljuje, na kakšen nacin bo obcina obravnavala in ukrepala na raz­licnih podrocjih za mlade. – Obvešcanje mladih v obcini prek obcinskega glasila in sple­tne strani obcine. – Lokalna skupnost dodeljuje enkratne denarne nagrade di­plomantom, magistrandom in doktorandom. – Lokalna skupnost subvencioni­ra komunalni prispevek za mla­de in mlade družine. – Lokalna skupnost sofinancira prevoze dijakov in študentov v kraju bivanja ali med njima. – Lokalna skupnost prek razpisa za gospodarstvo razpisuje fi­nancne spodbude za samoza­poslovanje. – Lokalna skupnost sofinancira delovanje društev, v katerih so tudi mladinske sekcije. – Namenjena proracunska sred­stva za Programe za mladino, v okviru cesa se organizirajo mladinske dejavnosti razlicnih tematik (cistilna akcija, okrogle mize idr.). Tjaša Glažar, clanica Komije za mlade Obcine Hajdina Na osrednji slovesnosti je vodstvo Obci­ne Hajdina podelilo priznanja letošnjim obcinskim nagrajencem in tistim, ki so po strokovni oceni komisije TD Mi-tra Hajdina zasluženo dobili posebna priznanja za urejene domove, kmetijo, poslovni objekt in vaško skupnost. V kulturnem programu so nastopili: so-list Uroš Sagadin, ucenke OŠ Hajdina – pevka Neža Angel ter recitatorki Ana Vauda in Kaja Cebek, ki sta predstavili avtorski pesmi Jesen in Mavrica jeseni. Slavnostni govorec je bil župan Obci­ne Hajdina mag. Stanislav Glažar, v nagovoru je poudaril: »Praznik obcine pomeni zakljucek dolocenega obdobja in cas za kakovosten premislek o opra­vljenem delu skozi preteklo obdobje. Z veseljem ugotavljam, da smo v skladu s pricakovanji realizirali vse bistvene pro-jekte, ki smo si jih zastavili v okviru le­tošnjega proracuna. Najvec pozornosti Tudi letošnja proslava, posvecena 23. prazniku Obcine Hajdina, je bila pre­cej drugacna od proslav in slavnostnih praznicnih dogodkov v minulih letih, a ceprav skromna, je imela svoj pravi pomen in praznicno noto. Dogodek je obcina pripravila v dvorani DU Hajdina ob upoštevanju vseh aktualnih navodil in ukrepov, kar pa ni veliko vplivalo na praznicni dogodek, ki so se ga lahko udeležili le vabljeni gostje in nagrajenci. je bilo namenjene urejanju prometne varnosti, urejanju cestišc, hodnikov za pešce in javni razsvetljavi, kjer smo sle­dili smernicam Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Prioriteta so bili urejanje sekundarne kanalizacije, zamenjave vodovodnih cevi, podrocje komasacije, agromelioracije, urejanje vaških središc, kolesarskih poti, komu­nalne infrastrukture ob poslovno-sta­novanjskem centru, namenjene za nove stanovanjske enote, turisticnoinforma­cijskim tablam, urejanje pokopališca, v vrtcu in osnovni šoli je bila uspešno koncana energetska sanacija, urejena je mansarda šole. Ob tem je vsekakor treba pohvaliti ob­cinsko upravo z direktorico na celu, oba podžupana, obcinske svetnike, predse­dnike in clane vaških odborov, kajti le zaradi usklajenega delovanja smo bili pri realizaciji teh projektov uspešni. Vla­ganja v obcinske in druge domove ter igrišca so omogocila osnovne pogoje za delovanje naših društev. Pohvaliti je treba aktivna društva, ki so kljub težjim razmeram s številnimi projekti, prire­ditvami in rezultati dela poskrbela za prepoznavnost naše obcine v širšem slovenskem prostoru in tudi izven naših meja. Spoštovane obcanke, spoštovani obca­ni, zahvaljujem se vam predvsem za do-sedanje tvorno sodelovanje in izrekam zadovoljstvo nad opravljenim na razlic­nih podrocjih življenja in dela. Številne aktivnosti, naložbe in realizirani projek-ti so nam lahko spodbuda za nadalj­nje delo. V teh vec kot dveh desetletjih samostojnosti naše obcine smo lahko na opravljeno upraviceno ponosni. Se-veda pa je pred nami še veliko izzivov. Preprican sem, da jih bomo s skupnimi mocmi tudi realizirali.« TRADICIONALNO PODELJENA PRI­ZNANJA ZA UREJENOST Že po tradiciji so bila tudi ob leto­šnjem prazniku v Obcini Hajdina po­deljena priznanja za urejenost, ki sta jih v družbi župana Glažarja pomagala podeliti podžupan Franc Krajnc, tudi clan ocenjevalne komisije, in direkto­rica obcinske uprave Lidija Terbulec. Priznanja so letos prejeli: Vaška sku­pnost Slovenja za najlepše urejeno vaško središce za leto 2021, podjetje Prehrana živali, Roman Glažar, s. p., Hajdoše 46a, za vzorno urejen poslov­ni objekt, družina Zupanic iz Skorbe 15 za vzorno urejeno kmetijo, bro-nasto vrtnico za vzorno urejeno sta­novanjsko hišo so prejeli Anita in Bo-štjan Zelenko iz Skorbe 13 in družina Kostanjevec iz Dražencev 92, srebrno vrtnico za vzorno urejeno stanovanj­sko hišo Jasmina Mlinaric in Matej Majcen iz Gerecje vasi 39d ter zlato vrtnico za vzorno urejeno stanovanj­sko hišo Špela Herga in Albin Potrc iz Hajdoš 21. PREHODNI POKAL ZA NAJ ŠPORTNO VAS V ROKE GERECJI VASI Ob prazniku Obcine Hajdina je bila tudi slavnostna razglasitev najbolj športne vasi v letu 2021. Prehodni pokal, ki ga Športna zveza Hajdina in Obcina Hajdina podeljujeta za­dnjih nekaj let, si lahko prisluži tista vas v obcini, ki se z ekipami tekmo­valcev najveckrat udeleži tekmovanj ob prazniku in je v seštevku tock tudi najboljša. Letos je to uspelo Gerecji vasi in v imenu vasi je pokal prevzel Miha Lešnik, predsednik Športnega društva Gerecja vas, pokal pa sta mu predala župan Glažar in predsednik ŠZ Hajdina Sandi Mertelj. OBCINSKI NAGRAJENCI V LETU 2021 Vrhunec proslave ob prazniku obcine je bila podelitev najvišjih obcinskih priznanj posameznikom in organiza­cijam za njihovo delo, prizadevnost, promocijo obcine in za velik prispe­vek lokalni skupnosti. Priznanja so letos podelili: župan mag. Stanislav Glažar, podžupan Karl Svenšek, pred­sednik komisije za mandatna vpraša­nja, volitve in imenovanja Ivo Ogrinc in direktorica obcinske uprave Lidija Terbulec. Bronasti grb Obcine Hajdina so preje­ li: mag. Nataša Kolar in Mojca Vomer Gojkovic za dolgoletno strokovno delo v Društvu žena in deklet obcine Hajdina, Renata Gabrovec za vecle­tno aktivno delo na kulturnem in va­škem podrocju in Jože Majerhofer za vecletno delo v Planinskem društvu Hajdina in na drugih podrocjih druž­benega življenja. Zlati grb Obcine Hajdina so prejeli: Stanislav Glažar starejši za opravlje-no delo na podrocjih gasilstva, špor­ta in lokalne samouprave, Lovska družina Boris Kidric za 70-letno de­lovanje društva, PGD Slovenja vas za 50-letno delovanje društva in PGD Gerecja vas za 90-letno uspešno de­lovanje društva. TM Podeljene so bile bronasti, srebrna in zlata vrtnica, v ospredju pa nagrajenci za urejene domove, poslovni objekt in vaško skupnost. Jesenski cas je za vinogradnike in vinarje zagotovo najbolj radosten cas v letu, saj se veselijo nove letine vina. Vse od trgatev do martinovega vlada v vinogra­dih in vinskih kleteh posebno vzdušje, ki se ga vsekakor splaca doživeti. Mar-tinovo je praznik, posvecen novemu vinu, torej obdobju, ko se mošt spremeni v vino, in v tem prelepem casu praznujeta tudi Obcina Hajdina in fara Hajdina. Tudi letošnji Martinov praznik je bil mocno okrnjen, a vendarle je obci­na ob upoštevanju vseh ukrepov v župnijski cerkvi uspešno izpeljala že šestindvajseto prireditev Iz mošta vino – pridi na Hajdino. Pred župa­nom mag. Stanislavom Glažarjem, naddekanom župnikom Marijanom Feslom, kaplanom Primožem Lorb­kom, hajdinskimi kletarji letnikov in zbranimi gosti na slovesnosti je le­tos slovesno zaprisegel kletar letnika 2021 Franc Širovnik iz Kungote, drugi kletar letnika 2021 Branko Sitar, prav tako iz Kungote, pa je bil zaradi bole-zni upraviceno zadržan in je svojo kle­tarsko vlogo vmes že prevzel. Župan Glažar je ob tej priložnosti dejal: »Posebej se zahvaljujem in želim pohvaliti sodelovanje z župnijo Hajdina in našim župnikom naddekanom Mari-janom Feslom, ki nam je vedno pripra- Branko Sitar nekaj dni po martinovem posebej za Hajdincana: »Vsem mojim krajanom Kungote in kolegom kletarjem se opravicujem, da na martinovo soboto zaradi bolezni nisem mogel biti v njihovi družbi. Vesel sem, da je bil dogodek izpeljan, in želim si, da bi prihodnje leto bilo drugace, boljše, da bi se lahko veselili in družili. Podpisati moram še zaobljubo, ki jo sicer vem že od prvega imenovanja, vse drugo pa tece tako, kot je treba. Sicer pa smo v Martinovi kleti že opravili prvi pretok, temu sledijo še druge obveznosti skozi vse leto, ki jih imata aktualna kletarja, zraven pa seveda pomagajo tudi drugi. Še vedno smo kletarji znali delo dobro opraviti in stopiti skupaj, ko je to bilo treba. In leto bi hitro naokrog …« vljen priskociti na pomoc. Ob tej prilo­žnosti se zahvaljujem tudi dosedanjima obcinskima kletarjema Stanku Žnidar­ju in Francu Drevenške iz Gerecje vasi, ki sta poskrbela, da je bila obcinsko--farna vinska klet vedno polna, Hram hajdinskih kletarjev pa dobro obiskan. Preprican sem, da bosta tudi aktualna kletarja, Franc Širovnik in Branko Sitar, vzorno skrbela za letošnji pridelek.« VINARJI SO PRINAŠALI BELO IN RDE­CE VINO Slovesnost se je na martinovo soboto zacela v Hramu hajdinskih kletarjev s prinašanjem belega in rdecega vina ter z vpisom v posebno knjigo, nato pa se je slavje nadaljevalo v župnijski cerkvi. Ob prijetnem kulturnem programu sta naddekan župnik Marijan Fesel in ka-plan Primož Lorbek opravila blagoslov mladega vina, napitnico En starcek pa je letos odpel Uroš Sagadin. V kratkem kulturnem programu so ob Danilu Jezi, ki je zaigral na orgle, nastopile še Lina Malinger na flavti, Manja Gabrovec, Ria Ana Hotko in Manca Matjašic, cla-nice KD Skorba, ki so predstavile pesmi iz druge pesniške zbirke Rezike Filipaja, ter harmonikar Kristijan Žumer, clan skupine Štajerskih frajtonarjev KD Va­lentina Žumra Hajdoše, ki je na letošnji prireditvi Štajerska frajtonarica v mlajši kategoriji do 14 let osvojil drugo me-sto. FRANC KRAJNC: S SVETIM MARTI­NOM SMO TESNO POVEZANI TUDI NA HAJDINI Slavnostni govornik je bil podžupan Franc Krajnc. Ob obcinskem in farnem praznovanju je na kratko osvetlil nekaj zgodovinskih dejstev o svetem Marti-nu in martinovanju, ob tem pa pouda­ril, da je sveti Martin danes eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov. Krajnc je še povedal: »V Sloveniji je svetemu Martinu posvecenih vec kot 100 cerkva in kapelic. Tudi naša hajdinska cerkev je posvecena svetemu Martinu. Za nas je pomembna še pohodniška pot, ki pelje od Madžarske do Francije in povezuje pomembnejše kraje iz življenja svetega Martina. Odtis Martinove stopinje krasi tudi cerkev na Hajdini. Prav na god svetega Martina, na mar-tinovo, se mošt, ki do tega dne velja za necisto vino, ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. V skladu s tradicijo ob pra­znovanju potekajo tudi razlicne priredi­tve, žal lani in letos v okrnjeni obliki, a ostaja upanje, da bo kmalu boljše in bo na martinovo spet bolj veselo. S svetim Martinom smo torej tesno po­vezani tudi na Hajdini. Že vec kot cetrt stoletja pripravljamo prireditev Iz mošta vino – pridi na Hajdino. Zahvaliti se mo- Po prisegi je aktualni kletar udaril sod na pipo. Napitnico En starcek je odpel Uroš Sagadin. Franc Širovnik, kletar letnika 2021, je slavnostno … in nato prisego še slavnostno podpisal. prisegel … ramo vsem tistim, ki so prišli na idejo in širšem slovenskem prostoru. Naj živi sve­prireditev organizirali. Hvala tudi vsem, ti Martin, naj živita fara svetega Martina ki so skozi vsa ta leta prireditev nadgraje-in Obcina Hajdina.« vali, jo razvijali tako, da smo lahko danes TM s to prireditvijo svetel zgled mnogim v Ivo Rajh na eni od podelitev Župan Obcine Hajdina mag. Stanislav Glažar z velikim veseljem vedno zno­va cestita svojim obcanom ob njihovih najrazlicnejših uspehih in dosežkih. Tudi vinarji in podjetniki niso izjema in eden takih je Ivo Rajh iz Dražencev, sicer obcinski svetnik, obcinski in far-ni kletar, bil je tudi princ karnevala, je clan okoliških društev pa dolgoletni podjetnik in uspešen vinar. Njegova vina nastajajo v lepo ureje­ni kleti v Halozah, v Vareji, kjer je Ivo Rajh z družino v zadnjih letih uredil prelepo zidanico, kamor rad povabi tudi prijatelje in goste od blizu in da­lec. Ker ga 6. oktobra ni bilo na sprejemu nagrajencev z ocenjevanja Vino Ptuj in festivala Dobrote slovenskih kme­tij, ga je v zacetku decembra župan Glažar obiskal v njegovi zidanici in vinski kleti ter mu tam cestital za vse dosedanje uspehe, še posebej pa za srebrno priznanje, ki ga je Ivo prejel na letošnjem ocenjevanju Vino Ptuj za svoj odlicni renski rizling. Seveda je ponosen na to priznanja in na vsa druga, ki jih je na razlicnih vinskih ocenjevanjih prejel v minulih letih, bil pa je tudi že prvak sorte in dobitnik šampiona na Vino Ptuj, je povedal ob našem obisku ter dodal, da je za vinarja to neka ocena letni­ka, potrditev, da dela dobro in v pravi smeri, hkrati pa še dobra spodbuda za naprej. »Vinogradništvo ni lahek posel, in ce od tega živiš, potem je to zelo težko delo. Imam to sreco, da vinogradni­štvo dopolnjujem še z drugim poslom, da to ni moja osrednja dejavnost in da sem uspešen v tej kmetijski panogi. Ta je seveda v veliki meri odvisna od na-rave, kar se kaže iz leta v leto, in pri nas ni malo dela, saj obdelujemo 14.500 trsov,« je povedal vinar Rajh. Na vprašanje, kakšna je bila letošnja trgatev, je odgovoril, da je kakovost vrhunska, kolicinsko pa zelo slabo. A njegov renski rizling, rumeni muškat, sauvignon in še kakšna druga sorta že napovedujejo novo vinsko zgod­bo, ki pa je vinar Rajh še ne želi razkri-ti. Pocakati bo treba do prihodnjega leta, tudi do ocenjevanja Vino Ptuj, ko bodo vina že dozorela in pravšnja za pokušnjo. Besedilo in foto: TM Odkar obstaja Turisticno društvo Mi-tra Hajdina, sodelujem v ekipi za oce­njevanje stanovanjskih hiš, kmetij, poslovnih objektov in vaških središc. Skoraj vecina clanov se je medtem menjala, tako da upam, da v priho­dnje nekdo prevzame tudi mojo vlo-go, ki je bila kar dvojna. Biti ocenjevalka in tudi fotografinja ocenjevanih objektov, je kar zahte­ven zalogaj, ki me je vedno casovno utesnjeval. Vcasih se mi je zdelo, da bo katera druga hiša vsem najbolj všec, a na koncu je seštevek vseh popisnih pol dal rezultat, ki sem ga sama drugace predvidevala. A to je sistem tockovanja, ko drug za druge­ga ne veš, kaj bo komu na katerem objektu, v vaškem središcu ali na kmetiji najbolj všec. Že lani smo se pogovarjali, da bi bilo treba dopolniti pravilnik, ki bi omo­gocal razlicno ocenjevanje novejših objektov in tistih, ki so bili zgrajeni že pred vec desetletji, pa njihovi lastniki vzorno skrbijo za urejenost okolice, cvetja in vsega, kar pri opazovalcih vzbuja obcudovanje. Korona nas je tudi v TD Mitra neko­liko omejila pri našem delu v pre­teklem obdobju, zato upam, da bo novo leto prineslo vec možnosti za timsko delo, ki je potrebno tudi na turisticnem podrocju. Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak Podjetniku Romanu Glažarju in njegovim sodelavcem v družinskem podjetju Glažar, prehrana živali v Hajdošah je komisija dodelila posebno priznanje za vzorno urejen poslovni objekt. Bronasto vrtnico je prejela tudi družina Kostanjevec iz Dražencev. Bronasto vrtnico sta prejela Anita in Boštjan Zelenko iz Skorbe. Zlato vrtnico za vzorno urejeno hišo sta prejela Špela Herga in Albin Potrc iz Hajdoš. Župan Obcine Hajdina mag. Stanislav Glažar je 20. okto-bra v prostore obcine skupaj z novim poveljnikom GPO Hajdina Slavkom Peskom na sprejem povabil gasilske funkcionarje, ki so v minulem mandatu sodelovali v orga­nih Obmocne gasilske zveze Ptuj in Gasilskega poveljstva Obcine Hajdina. Sprejema so se udeležili Zvonko Glažar, Uroš Matjašic, Ivan Brodnjak, Iztok Ogrizek in Ignac Skaza. Župan Glažar se jim je zahvalil za dobro sodelovanje, za vzor-no delo na podrocju gasilstva ter zašcite in reševanja, za njihovo pripravljenost v casu epidemije in za ohranjanje vrednot gasilstva v prostovoljnih gasilskih društvih obci­ne Hajdina. Na sprejemu je bila podana še informacija, da so v OGZ Ptuj 8. oktobra izpeljali volitve v organe zveze in za nove­ga predsednika OGZ Ptuj izvolili Edvarda Pušnika iz PGD Ptuj, njegov namestnik je postal Emil Ogrizek iz PGD Hajdina, za novega poveljnika zveze pa je bil imenovan Uroš Paveo iz PGD Gerecja vas. Novi poveljnik Gasilske­ga poveljstva Obcine Hajdina je postal Slavko Pesek iz PGD Draženci, namestnik poveljnika je Zlatko Horvat iz PGD Hajdina, podpoveljnik pa Miha Lešnik iz PGD Gere­cja vas. Zvonko Glažar, podpoveljnik gasilske zveze Slovenije in nekdanji poveljnik OGZ Ptuj, ki je bil na celu poveljstva kar 18 let, je takole strnil dogajanje po vseh letih in pove- dal: »Pocašceni smo, da nas je župan Obcine Hajdina pova­bil na sprejem in nam s tem izkazal, da nas spoštuje. Vrsto let sem pomagal krojiti zgodbo vodenja obmocne zveze. Priznati moram, da sem tej zvezi veliko dal in sem hkrati tudi precej dobil, predvsem izkušenj v življenju. Jaz in moji kolegi se ne umikamo iz gasilstva, še bomo aktivni vsak na svojem podrocju. Osebno je pred mano velik izziv – gasilska olimpijada prihodnje leto v Celju. Svojo energijo bom tako v prihodnje posvetil razvoju gasilstva izven meja OGZ Ptuj, tako na nivoju Slovenije kot tudi širše. Vesel pa sem tudi, da smo v obmocni zvezi dobili novega poveljnika, mojega naslednika iz Obcine Hajdina, mlajšega, zagnanega Uroša Pavea. Ob vsem tem pa je pomembno, da imaš avtoriteto in spoštovanje pri drugih gasilcih. Vem, da bo delo uspešno teklo naprej, ker smo zvezo pustili v dobrih kondiciji, tudi fi­nancni, kar je zagotovo temelj za uspešno poslovno delo v prihodnje.« Besedilo in foto: TM V sredo, 27. oktobra, je bil v prostorih obcine Hajdina sprejem za letošnje diplomante. Tokrat je župan mag. Stanislav Glažar na krajše druženje povabil diplomante iz obcine Hajdina, s tem pa znova izpostavil, da je obcina Hajdina mladim prijazna obcina. Na slavnostnem sprejemu so se župa-nu pridružili še podžupan Franc Krajnc, predsednica odbora za družbene de­javnosti Hilda Bedrac in direktorica ob­cinske uprave Lidija Terbulec. Na sprejemu so bili prisotni: Tina Les-jak, mag. tehniške varnosti, Robert Ne-mec, mag. novih medijev, Sebastjan Pungracic, ki je uspešno koncal že dva magisterija iz fizike in ekonomije, ter Monika Vidovic, mag. zdravstvene nege, smer urgentna stanja. Diploman­ta Tina Gregorec in Marjan Zupanic se sprejema žal nista mogla udeležiti za­radi drugih obveznosti. Župan jim je cestital za ta izjemni dosežek in izrazil upanje, da bodo ostali v domaci obcini ter si v tem okolju poiskali tudi primer-no zaposlitev. Besedilo in foto: TM Zadnji dve leti Turisticnemu društvu (TD) Mitra Hajdina nista ravno naklonjeni pri uresnicevanju zastavljenih ciljev v okviru turisticno naravnanih projektov. Dobrine s Hajdine je prvi projekt, ki dejansko pomeni hajdinsko blagovno znamko kakovostne ponudbe, in v tej smeri TD skupaj z Obcino Hajdina že dela prve konkretne korake. Na obcinskem trgu je bila postavljena priložnostna stojnica z izdelki in nalepko Dobrine s Hajdine, narejen pa je bil tudi katalog prve ponudbe. V fazi izvajanja in zakljucka je tudi drugi turisticni projekt Tradicionalne dejavnosti v obcini Hajdina, pletarstvo in špeharstvo, veliko aktivnosti pa TD in Obcina Hajdina posvecata še ene-mu projektu – Info Hajdina, v sklop povedala, da vecja javna predstavitev katerega spada ureditev kašce na prvega in tudi drugega projekta sledi, Marinicevi domaciji ter informacijsko ko bodo razmere to dopušcale. in prodajno središce. Predsednica TD Mitra Hajdina Sonja Brlek Krajnc je TM Ksenija Cebek iz Dražencev je ena od 212 kvackaric iz vse Slovenije, ki so se letos jeseni v okviru vseslovenskega pro-jekta Slovenija kvacka lotili kvackanja obcinskih grbov. Kseniji je bil zaupan grb njene domace Obcine Hajdina. Vse od sredine septembra kvackajo 212 obcinskih grbov za Guinnessovo knjigo rekordov in mnogi od teh so že koncani, je mogoce razbrati na strani Facebook. Grbe naj bi simbolicno dokoncali na državni praznik dan samostoj­nosti in enotnosti, 26. decembra, nato pa bodo grbi pred­stavljeni v virtualnem D muzeju, kar bo zagotovo dobra promocija za posamezne obcine in našo državo. Ksenija je 7. decembra že sporocila veselo novico, da je njeno delo koncano, da je grb skvackan, manjka mu le še obroba in potem ga odpošlje na Koroško. Besedilo in foto: TM Filipajeva prejemnica priznanja JSKD 3. decembra smo po vsej Sloveniji že 21. zapored na rojstni dan Franceta Prešerna zaznamovali Ta veseli dan kulture. V Narodnem domu na Ptuju so na osrednji slovesnosti kulturnikom podelili priznanja Sveta obmocne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) za leto 2021. Med letošnjimi prejemniki priznanj – listine JSKD – je tudi dolgoletna kulturna ustvarjalka Terezija Filipaja, clanica Kulturnega društva Skorba vse od ustanovitve leta 1996 in hkrati ustanovna clanica skupine ljudskih pevk KD Skorba, s katerimi skupaj prepeva in ohranja bogato izrocilo ljud­skih pesmi. Ob letošnji 25-letnici KD Skorba je izšla njena druga pesniška zbirka z naslovom Ob spominih pesmi se rodijo. V jeseni življenja še vedno rada ustvarja in bogati kulturni prostor s pesmimi na razlicnih kulturnih priredi­tvah, ki jih piše tudi glede na praznik, obicaje, letne case ali na izrecene želje. »Ponosni smo na njeno delo in na njeno aktivnost v doma-cem društvu ter širšem družbenem okolju. Terezija Filipaja zagotovo spada med tiste posameznice, ki ji lahko priznamo bogato kulturno ustvarjanje,« je po podelitvi povedala Re­nata Gabrovec, predsednica KD Skorba. TM Nagrajenka Terezija Filipaja v družbi Renate Gabrovec, predsednice KD Skorba, in mag. Ive Brajovic, vodje Obmocne izpostave JSKD. Cestitamo nagrajenki! Foto: Gabrovec Ponosna sem na našo Reziko, kot jo klicemo v prijateljskih pogovorih, in pocašcena sem, da sem smela na predstavitvi v objektiv fotoaparata ujeti nekaj nepozabnih trenutkov iz­jemno custvenega vecera, ki smo ga doživljali 15. oktobra 2021 v dvorani Doma krajanov v Skorbi. Izid Rezikine zbirke pesmi Ob spomi­nih pesmi se rodijo sovpada z jubile­jem KD Skorba, ki praznuje 25-letnico delovanja in tudi z letošnjim prazni­kom Obcine Hajdina. Dogodek je bil preplet pogovora avtorice pesmi s povezovalko prireditve Tatjano Mo-horko in recitacijami iz knjige, ki so jih na odru predstavili clanice društva: Simona Hazimali, Helena Lutaric, Lina Malinger, Ria Ana Hotko, Ma-nja Gabrovec, Manca Matjašic, Anita Zelenko in Sabina Hotko pa tudi re-citator Marko Munda, ki sicer ni clan, ampak so ga besedila tako prevzela, da se je pridružil nastopajocim. Uvod in zakljucek svecanosti so s pesmijo obogatile Ljudske pevke KD Skorba, ki skupaj z Reziko prav tako proslavlja­jo srebrni pevski jubilej. Svoje pa sta prispevala tudi kitarist Lovro Mirko­vic Zver in flavtistka Lina Malinger. Med sprošcenim klepetom ob kavi smo Pred seboj imam drugo pesniško zbirko Terezije Filipaja, dolgoletne sovašcan­ke iz Skorbe, ki svojo jesen življenja preživlja v stanovanju PSC na Hajdini. Listam po njenih straneh, se ustavljam pri posameznih pesmih in zanimivih ilustracijah ljubiteljske slikarke Cecilije Bernjak pa tudi srednješolke Rie Ane Hotko. nekaj vec izvedeli o avtorici, ki prihaja iz Jerneja nad Locami. Ljubezen jo je pred desetletji pripeljala v Skorbo, kjer sta si z možem Antonom ustvarila družino s tremi hcerkami Melito, Darjo in Ireno. Lepim družinskim trenutkom so sledile tudi težke preizkušnje. Posloviti so se morali od moža in oceta, v svojih naj­lepših letih pa jih je zapustila tudi hcer­ka Melita Trop. A Rezika je clovek z zelo pozitivnim, življenjskim razmišljanjem, ki je pokoncno prenesla vse udarce uso­de. Postala je trden steber svojim nasle­dnikom, ki jih ima nadvse rada. In oni ji ta custva nesebicno vracajo. Iz njenih pesmi razbiramo obcutke srecnih dni in tudi bolecino, s katero se soocamo v svojih življenjih. Kaj pomeni svojim naj­dražjim, ji je v svojem nastopu, ki ni bil v scenariju, iskreno povedala hcerka Ire­na Cuš in marsikatero oko se je ob tem orosilo. Slovesnosti je dala svoj pecat tudi pri­sotnost župana Obcine Hajdina mag. Stanislava Glažarja in predsednice Zveze kulturnih društev obcine Haj­dina Hilde Bedrac. Oba sta cestitala avtorici knjige Tereziji Filipaja pa tudi predsednici Kulturnega društva Skor­ba Renati Gabrovec, ki je ob pomoci uredniškega odbora in clanov jubilej­nega društva pripravila vse potrebno za izdajo pesniške zbirke in izvedbo nepozabnega jubilejnega kulturnega vecera. Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak Uvodoma so zapele Ljudske pevke KD Skorba, ka­terih clanica je Rezika Filipaja vse od zacetka delo­vanja. Rezika Filipaja med podpisovanjem svoje druge Župan Obcine Hajdina mag. Stanislav Glažar je ce­ pesniške zbirke stital predsednici KD Skorba ob 25-letnici delovanja in tudi njej izrocil šopek. ZAHVALA Ob izdaji pesniške zbirke Ob spominih pesmi se rodijo pesnice Terezije Filipaja iskren hvala vsem donatorjem, ki so pripomogli k uresnicitvi izdaje in predstavitvi pesniške zbirke. Hvala: Obcini Hajdina, Smilja-nu Tropu in podjetju Klima Ptuj, Andreju Cušu in podjetju Valprofil Gorišnica, cistilnici Antolic, s. p., papirnici in knjigarni Bukvica, d. o. o., mesnici Turnšek in vrtnarstvu Zupanic. Pomen praznovanja božicnih praznikov, vošcilo Spoštovani Hajdincanke in Hajdincani! Tudi letošnje božicne praznike bomo praznovali v »senci« epidemije korona­virusa. Navkljub vsemu ne bodo ostali v senci obicaji in navade, ki zaznamujejo praznovanje božica. Jaslice, božicno drevo, polnocnica, božicne pesmi dajejo car božicnemu praznovanju. A prazno­vanje božica se je skozi stoletja mocno spreminjalo. Zakaj božic praznujemo 25. decembra? Ta datum naj bi izbral papež Julij I. kot odgovor na pogansko prazno­vanje »rojstnega dne nepremaganega sonca,« ki je tedaj veljal za praznik roj­stva sonca. Ob tem moramo dodati, da Sveto pismo Jezusa oznacuje kot »son­ce pravice« in »pravo luc, ki razsvetljuje vsakega cloveka«. Beseda božic izvira iz staroslovanskega jezika iz osnove »bog« in koncnice »-ic«, kar pomeni ‘mali bog’. Ker beseda izha­ja izpred prihoda kršcanstva na naša tla, na zacetku ni bil mišljen novorojeni Odrešenik, ampak se beseda nanaša na Svarožina, sina Svaroga, ki naj bi se vsa­ko leto ob zimskem solsticiju ponovno rodil. Pozneje so to misijonarji prenesli na Jezusa kot otroka in scasoma se je s to besedo zacel oznacevati tudi praznik. (Kuret, 1998, 312). Jaslice, ki danes veljajo za najznacilnejši simbol praznovanja božica, izhajajo iz Portugalske. Tam so bile prvic postavlje­ne leta 1560. Na Slovenskem so prve ja-slice postavili jezuiti, in sicer leta 1644 v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Na Sloven-skem pa se »razcvet« postavljanja jaslic pojavi v 18. stoletju. Skozi zgodovino je božic zmeraj ohra­njal svoje najbolj avtenticno sporocilo – to sta veselje in povezovanje. Ceprav bomo ponovno božic praznovali v »luci« epidemije koronavirusa in dolocenih omejitev, naj nas praznovanje božica ne omejuje, da bi nas povezal v ljubezni in spoštovanju. Božicni cas naj vas poveže in združi med seboj, ko boste krasili božicno drevesce in podenj postavili jaslice. Ob številnih luceh, ki krasijo naša mesta, trge, vasi in domove, ne pozabimo prižgati luci v naših srcih. Toplina te luci naj ogreva vse, ki jih boste srecali v teh praznicnih dneh. To toplino ponesite s seboj tudi v leto 2022. Potem bodo v novem letu iz vašega življenja sijali ljubezen, veselje in upanje. Naj se v vaših srcih skozi vse leto rojeva želja po miru, dobroti in ljubezni. Tega vam želita župnik Marijan in kaplan Primož Letošnji in lanski obisk prvega dobrega decembrskega moža sv. Miklavža je bil drugacen kot prejšnja leta, a zato nic manj prijeten in pristen. Dobrodošla so bila tudi vošcila na daljavo, a letos, ko so bili ukrepi nekoliko milejši, so ga v Domu krajanov Skorba z veseljem pozdravili najmlajši, clani otroške gledališke skupine Bonboncki KD Skorba. Z Manjo Gabrovec, avtorico in reži­serko predstave, so na odru prikazali pravi praznicni bum in na koncu v dobro družbo povabili še sv. Miklav­ža. Vse skupaj je posnela kamera SIP TV in posnetek je bil prvic predvajan v nedeljo, 5. decembra. Gabrovceva povedala, da predstava govori o bontonu in posledicah izgube le-te­ga. Ob tem je dodala, da je v cirkusu zavladala popolna zmešnjava. Živali so se med seboj zacele prepirati, kra­dle so si tocke, si nagajale in pozabile biti prijazne med seboj. »Zaradi vseh teh težav je morala vodja cirkusa odpovedati nastop, saj živali niso dokoncale svojih tock. Vse skupaj je zacelo propadati, tudi sanje o veli­kem cirkusu in spektakularnih nasto­pih. Vodja je bila popolnoma zgrožena in na pomoc sta ji priskocili klovnesi, ki sta vse naucili bontona ter jim poma­gali pri nastajanju tock. Živali so tako dodelale svoje tocke in se pripravile na cudovit nastop, ki je cirkus spremenil v Boncirkus. Vodja je bila zelo zadovolj­na z novim cirkusom in od vsega zado­voljstva tudi sama nekoliko pozabila na bonton,« je na kratko predstavila vsebino predstave, ki je žal niso mo-gli zaigrati pred obcinstvom, a so jo posneli in tako predstavili tudi dru­gim. Seveda pa Manja in njeni gledališcni­ki vsega niso zmogli sami pripraviti, zato so jim pri nastajanju scene, ko­stumov in maske pomagali še neka­teri clani Kulturnega društva Skorba. Tudi pri nastajanju odrske postavitve so sodelovali otroci z idejami o sceni in kostumih. OBISKAL NAS JE DOBRI MOŽ SV. MI­KLAVŽ Ob zakljucku predstave se je v Skor-bi pred domom in potem še na odru pojavil sv. Miklavž v spremstvu angela in parklja ter s seboj prinesel tudi da­rila, predvsem pa veliko majhnih po­zornosti in toplih besed. Otrokom je predstavil svojo življenjsko pot, pove­dal vec o darilih in njihovem pomenu, potem pa takole nagovoril otroke in starše: »Želim si, da bi med nami vec­krat žarela ljubezen in spoštovanje. Le to nas lahko ogreje. Potem lahko zažarijo tudi naše dlani. Dragi starši, stopite do svojega “zlata”, to so vaši otroci, in jim z iskrenim objemom, po­gledom in dlanmi nežno ogrejte srce, da zažari v skupni ljubezni.« Besedilo in foto: TM Dobri decembrski mož je v družbi angela in parklja nagovoril otroke in starše. V cerkvi sv. Martina na Hajdini je bila v soboto, 13. novembra, slovesnost biserne poroke. Šestdeset skupnih let sta v krogu najožje družine slavila Hilda, z dekliškim priimkom Pecnik, in Ivan Panikvar iz Gerecje vasi 37. Civilni obred biser­ne poroke sta opravila župan Obcine Hajdina mag. Stanislav Glažar in zapisnikar podžupan Franc Krajnc, cerkveni obred pa naddekan župnik Marijan Fesel in kaplan Primož Lorbek. S pesmijo je slavljencema cestital solist Uroš Sagadin. Župan Glažar je slavljenca v nagovoru spomnil na njuno dolgo in lepo skupno obdobje, ki sta ga kot mladoporo-cenca zacela na martinovo leta 1961 na Hajdini, kjer sta sklenila zakonsko zvezo. »Vajina odlocitev pred šestdesetimi leti ni bila le mladostna potrditev pripadnosti drug drugemu, bila je mnogo vec. Ustvarila sta si dom in družino, ki je pome­nila vajino ljubezen, sreco, življenjsko smer v vajina pricako­vanja, uspehe in neuspehe, predvsem pa toplino in varnost. Trdna volja, vera in povezanost so vama zagotovili ohraniti življenjsko moc in trdnost v vajinih 60 letih skupnega življe­nja. Ko hodimo po vajinih stopinjah, lahko na tej poti z veliko mero spoštovanja ugotovimo, da je to pot, na kateri najde-mo vzor uglašenega in srecnega skupnega življenja. Uspelo vama je izpolniti obljube, ki sta jih kot mladoporocenca izre­kla, ko sta stopila na skupno življenjsko pot. Bodita ponosna na ta uspeh, na to pot in na vajino sreco. Draga bisernoporo- cenca, v imenu Obcine Hajdina vama želim še mnogo zdra­vih let v zakonu in vama iskreno cestitam,« je v nagovoru poudaril župan Glažar. Skupen dom sta si Panikvarjeva ustvarila v Gerecji vasi, od koder je bila doma nevesta, ženin pa se je v nevestino vas preselil iz rodnih Prepolj. V življenju sta delila dobro in sla­bo, skrbela za topel dom in družino, ki jima pomeni vse na svetu. V vasi sta bila zmeraj spoštovana obcana, vpeta tudi v društveno življenje, na jesen življenja pa uživata najlep­še skupne trenutke in obujata spomine, ki ne bodo nikoli pozabljeni. V zakonu sta se zakoncema Panikvar rodila hci Dragica in sin Jože, danes ju razveseljujejo še vnuki Sandra, Matej in Gregor ter pravnukinji Alisa in Alina. Bisernoporocencema iskreno cestitamo! TM Civilni obred zlate poroke je opravil župan Hajdine mag. Stanislav Glažar ob navzocnosti zapisnikarja Mirka Abra-hama, ki je slavljencema predal sliko Hajdine, cerkveni del pa je opravil naddekan župnik Marijan Fesel. Slovesnost je s pesmijo obogatil solist Uroš Sagadin. V nagovoru je župan Glažar na kratko orisal skupno pot zakoncev Gabrovec in dejal, da jima je v teh dolgih letih skupnega življenja uspelo izpolniti obljube, ki sta jih kot mladoporocenca izrekla, ko sta stopila na skupno življenj­sko pot. Dodal je še skupno cestitko in povedal: »Bodita ponosna na ta uspeh, na to pot in na vajino sreco. V imenu Obcine Hajdina vama želim še mnogo zdravih let v zakonu, prijetno druženje v krogu vajinih najbližjih in vama iskreno cestitam ob zlati poroki.« Skupen dom sta si Gabrovceva po poroki uredila v Hajdo­šah, od koder je bila doma nevesta Dragica, Anton pa se je v Hajdoše preselil z rodnega Ptuja. V zakonu sta se jima rodila sinova Andrej in Bojan, danes pa ju razveseljujejo vnuki Manja, Aljaž in Taja. Skupaj z njimi sta na najlepši na-cin proslavila zlati zakonski jubilej. Njuno skupno življenje je bilo polno lepih trenutkov, delila sta dobro in slabo, ob delu in obveznostih doma in v službi pa sta Gabrovceva vedno našla cas za skupno dobro, saj sta se zmeraj rada vkljucevala v aktivnosti v domaci vasi. Dragica je vpeta v delo v društvu žensk, Anton je že dolga leta prostovoljni gasilec in pevec v moškem pevskem zbo­ru PGD Hajdoše, še posebej pa so mu blizu gore in bližnja Donacka gora, ki jo redno obiskuje. Zlatoporocencema Gabrovec iskreno cestitamo! TM Letos bo zlati porocni dan v lepem spominu ostal tudi zlatemu paru Anici, rojeni Pušnik iz Grobelnega, in Francu Dre-venšku iz Gerecje vasi 39. V krogu družine je bil slavnostni dogodek v soboto, 27. novembra, ko je v cerkvi sv. Martina civilni obred zlate poroke opravil župan Obcine Hajdina mag. Stanislav Glažar in skupaj z zapisnikarjem podžupanom Francom Krajncem zlatoporocencema cestital v imenu obcank in obcanov ter izrocil sliko Hajdine. Cerkveni del poroc­nega slavja sta opravila naddekan župnik Marijan Fesel in kaplan Primož Lorbek, slavljencema pa je zapel solist Uroš Sagadin. »Življenje tece hitro in neustavljivo. V življenju so trenutki, ki spremenijo clovekovo življenjsko pot. Tak trenutek je za vaju napocil pred 50 leti, ko sta sklenila zakonsko zvezo. Danes je slovesen in prav poseben dan, saj sta ponosno prišla, da se ozreta nazaj, na vajino skupno prehojeno pot, da se v dru­žinskem krogu veselita srecanja s svojimi dragimi in da se z vedrino, toplino in pricakovanji zazreta naprej,« je v uvodu dejal župan Glažar in dodal, da je zakon kot morje, ki skriva v sebi bogastvo, viharje in bisere. »Vajina prehojena življenjska pot je dokaz, da sta živela v za­konski slogi, na kar sta danes lahko upraviceno ponosna. Vi-dva vesta, da se je samo z ljubeznijo in spoštovanjem mogoce izogniti viharjem in najti bisere srece. Ob tej posebni slovesni priložnosti zakonsko zvezo, ki sta jo sklenila 27. novembra 1971 v Šentjurju, danes slavnostno potrjujem in cestitam,« je še dodal Glažar. Skupen dom sta si Drevenškova uredila v Gerecji vasi, kjer na jesen življenja uživata najlepše skupne trenutke. Sta ponosna mama in oce hcerkama Mateji in Polonci ter po­nosna babica in dedek vnukom Luciji, Zali, Matevžu in Ani. V življenju sta skupaj delila dobro in slabo, ljubezen in spoštovanje pa sta bila njuno vodilo skozi vsa skupna leta, ki so bila zanimiva, delovna in tudi velikokrat prijetna. V družinskem podjetju TMD Invest, ki ima sedež na Ptuju in ga danes uspešno vodi hcerka Polonca, v podjetju pa je zaposlena tudi hcerka Mateja, sta Drevenškova nanizala številne uspehe in dokazala, da se s skupnim delom in ra­zumevanjem lahko veliko ustvari in naredi. V Gerecji vasi sta spoštovana in zelo aktivna krajana, med drugim je bila gospa prva in dolgoletna predsednica Društva žena in de­klet Gerecja vas, gospod Franc pa je tudi obcinski kletar in danes skrbnik stare trte, posajene v Gerecji vasi. Skupnih idej, izzivov in nacrtov Drevenškovima ne manjka. Naj jih veliko uresnicita. Iskrene cestitke ob zlatem zakonskem jubileju! TM 90 let Elizabete Požgan iz Gerecje vasi V novembru je v knjigi življenja svoj devetdeseti list obrnila Elizabeta Požgan iz Gerecje vasi. Razmere, v katerih trenutno živimo, žal niso dopušcale, da bi ji domaci pripravili praznovanje, kot se za tak jubilej spodobi. Kljub vsemu pa jubilantka svojega velikega dneva ni preživela nic manj praznicno, saj smo bili ob njej zbrani vsi njeni najdražji. Elizabeta se je rodila 16. novembra 1931 v Cakovcu. Družina, v kateri je odrašcala, je bila velika, skupaj je bilo 11 bratov in sester. To je narekovalo, da se je morala že kot mladoletna odpraviti s trebuhom za kruhom. Pot jo je pripeljala v Slovenijo, kjer se je zaposlila kot kuharica v podjetju Gra-dis in kmalu spoznala tudi svojega ži­vljenjskega sopotnika Stanka. Njuna življenjska pot ni bila lahka, najprej sta stanovala v Kidricevem, nato pa sta se odlocila, da si ustvarita družino in zgradita topel dom zraven Stanko­ve domacije v Gerecji vasi. Z veliko truda in odrekanj jima je to naposled tudi uspelo. Kmalu po poroki sta se preselila v nov dom z dvorišcem in velikim vrtom, ki ga je Elizabeta, vse dokler ji je to dopušcalo zdravje, z veseljem urejala. Delo, medsebojna pomoc, spošto­vanje in ljubezen so bili tako kljucni, da sta slavljenka in njen mož Stanko v tej hiši docakala tudi 65 skupnih let, ki sta jih obeležila leta 2018. Ker pa kruta usoda nikoli ne pociva, je bolezen že naslednje leto Elizabeti vzela dragega moža in dolgoletnega življenjskega sopotnika. A kljub vse-mu ni ostala sama, saj živi skupaj s si­novo družino. Sedaj, ko ni vec toliko pri moceh za delo, si dneve krajša s poslušanjem radia, gledanjem glas­benih oddaj, z veseljem pa prelista tudi Hajdincana. V veliko veselje so slavljenki tudi tri­je pravnuki, ki poskrbijo, da so njeni dnevi še posebej pestri. Tako je bilo tudi 16. novembra, ko je Elizabeta v krogu svoje družine zaokrožila devet desetletij življenja. K šopku vošcil, ki jih je jubilantka ta dan prejela, so svoje cestitke in do-bre želje dodali tudi clani Vaškega odbora Gerecja vas in podžupan Ob­cine Hajdina Karl Svenšek, ki so sla­vljenko obiskali na njenem domu. Mojca Žinko V družini Petek v Spuhlji se je 20. septembra 1931 rodila danes devetdesetletna Marija Malek, s stalnim bivališcem na Ptuju, dolgoletna clanica Društva upokojencev Hajdi­na. Ob njenem visokem jubileju sta jo v imenu Društva upo­kojencev Hajdina obiskali dolgoletni tajnica Marica Kau-cevic in blagajnicarka Anica Cestnik. Izrocili sta ji darilo društva in z njo obudili spomine na leta, ko je bila tudi ona aktivna v hajdinskem društvu. Marija oz. Marica, kot jo klicejo njeni prijatelji in sosta­novalci v Centru starejših obcanov Ormož – Enoti Sveti Tomaž, je zelo prijazna, zgovorna in vesela oseba. S foto­aparatom sem jo obiskala nekaj dni po rojstnem dnevu, ker je bilo število obiskovalcev omejeno le na dve osebi. V domu je skoraj od zacetka njegovega obstoja in pravi, da se zelo dobro pocuti. Vesela je, da še lahko za vecino stvari poskrbi sama, da ima svojo sobo z lepim pogle­dom v naravo in da se s pomocjo hodulje lahko prosto giblje po vseh prostorih. V casu omejitev obiskov in stro­gih varovalnih ukrepov pa se je bilo pac treba prilagoditi sprotnim navodilom. Pri sebi ima mobitel in je lahko bila v stiku z domacimi, še posebej s hcerkama Cvetko in Maj-do, pa tudi z vnuki. Marica je s hajdinskim Društvom upokojencev povezana že od casov, ko so po letu 1980 imeli v svojem društve­nem domu bife, ki ga je vodila skoraj sedem let. Bila je prijazna in veckrat sta ji pri strežbi pomagali tudi hcerki. Nekateri clani se še zdaj spomnijo tistih casov, ki so se pred mašo ali pa tudi po njej zbrali na kavici ali »špricar­ju« in malo poklepetali. Pohvalil jo je tudi nekdanji pred­sednik Društva upokojencev Hajdina Maks Kampl, na katerega ima tudi slavljenka lepe spomine. V življenju se je prebijala s trdim delom, saj je morala skr­beti za tri otroke, a je s svojim optimizmom in zaupanjem v svoje sposobnosti premagovala tudi najtežje case. Že-limo ji še veliko lepih trenutkov, predvsem pa, da ostane še dolgo zdrava. Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak za Gerecjo vas Franc Drevenšek sta ji ob tej priložnosti izrekla cestitke društva in izrocila darilo. Na srecanju sta bila navzoca sin Branko Pecnik in Janez Kiseljak, mož po­kojne hcerke Lidije, ki je pred nekaj meseci za vedno za­pustila svoje najdražje. Slavljenka je tisti dan kar sprejemala obiske, saj so ne­kaj minut pred nami odšli predstavniki Vaškega odbora Gerecja vas, ki so prav tako pocastili svojo sovašcanko. V sprošcenem klepetu smo se povrnili v preteklost, ki se je še dobro spominja. Že zelo mlada je izgubila oceta in brata, zato je morala poprijeti za vsako delo, da so z mamo in sestrami preživele vse tegobe tistih casov. Ce­prav je bila zelo pridna ucenka, ni bilo možnosti, da bi šla »naprej v šole«. Prvi zaslužek si je našla na Ekonomiji Kmetijskega kombi­nata, nato pa je do poroke pri svojih 26 letih delala v Ki-dricevem pri Gradisu, v casu izgradnje Tovarne glinice in aluminija. Njen mož Jože Pecnik, prav tako Gerecan po rodu, je bil kot orodjar 40 let zaposlen v Tovarni avtomo­bilov v Mariboru, Katarina pa je gospodinjila in skrbela za družino. V zakonu sta se jima rodila sin Branko in hcerka Lidija. Danes je ponosna babica vnukov Tomaža in Tare, vse pa osrecuje Tarina hcerka Sofia, ki je Katarino nare­dila za prababico. Že cetrt stoletja je minilo, odkar nima vec moža Jožeta, s katerim sta svoji družini s trdim delom ustvarila varen in topel dom. Spominja se, kako je poleg skrbi za otroka in ohišnico vsako leto nabirala smrekove storže in z njihovo prodajo prispevala v družinski proracun. Z veliko ljube­znijo je obdelovala svoj vrt pred hišo in njeni pridelki so prav tako pomagali družini ob eni placi laže shajati iz me-seca v mesec. Ceprav domace gospodinjstvo prepušca sinu Branku, s pomocjo bergel še vedno rada odide na vrt in z motiko postori to in ono, kar pac zmore. Katarini Pecnik cestitamo tudi v uredništvu Hajdincana in ji želimo, da bi ji jesen življenja v njenem domu ob njenih najdražjih potekala mirno in v zadovoljstvu vseh. Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak Razstava je bila na ogled v domu va-šcanov Draženci 6. in 7. novembra, kjer je bilo videti marsikaj zanimivega, Dražencanke pa so obiskovalce pogo-stile s sladkimi dobrotami, narejenimi po starih receptih, ki so jih nekoc pekli v Dražencih. 13. novembra, na praznik Obcine Hajdina, so razstavo preselili v razstavni prostor poslovno-stano­vanjskega centra Hajdina, kjer bo na ogled vse do božica. Predsednica Društva gospodinj Dra­ženci Zdenka Godec je povedala, da so starine zbirale kar nekaj casa in zadnji dve leti so se pripravljale na razstavo, ki so jo letos posvetile 20-le­tnici Gospodinjskega vecera in izdela-vi domacih rezancev, kajti vec v tem V novembru so clanice Društva gospodinj Draženci nameravale pripraviti jubi­lejni, že 20. Gospodinjski vecer, ki ga tradicionalno popestrijo še z izdelavo domacih re-zancev, a jim trenutne razmere tega niso dopustile. A v društvu želijo ohraniti uspešno zgodbo, ki jo gradijo tudi o ohranjanju preteklosti, zato so se odlocile za pripravo razstave starin »Gospodinje skozi cas«. casu zaradi znanih razmer niso mogle narediti. Na eni strani presenecena, na drugi pa vesela, da jim je uspelo zbra-ti lepo število starin in vse to postaviti na ogled, da pa je še kar veliko ohra­njenega v tem okolju, pa prica, da lju­dje cenijo dedišcino svojih prednikov, je povedala Zdenka Godec. »Iskale smo pri naših domacih, sorodni­kih, vašcanih in ni bilo lahko, ker starih hiš v Dražencih vec ni in tudi vecji stari predmeti se niso ohranili. Oder v dvora­ni pa bi moral biti precej vecji, ce bi nanj želele postaviti vse, kar smo zbrale. V ospredje smo postavile kuhinjo in vse, kar je nekoc spadala vanjo, v njej pa so se delali tudi domaci rezanci, po katerih smo Dražencanke znane. Vesela sem, da smo pri naši žal že pokojni krajanki Ivanki Kokovnik v njeni hiši našli staro mizo in valek, s katerim je naredila mar-sikatero dobroto, tudi za vaške veselice v Dražencih. Na ogled smo postavile razlicne gospodinjske pripomocke, po­sodo, še ohranjene prte, stara oblacila, tudi porocno obleko smo našle. Veliko zanimivih starih hišnih predmetov smo postavile v izbo, najdejo se tudi stari fotoaparat, gramofon pa stare knjige, šivalni stroji in še veliko drugega, kar bomo v prihodnje skrbno hranile in ob priložnostih pokazale tudi našim mlaj­šim rodovom.« Besedilo in foto: TM Polletni delovni kolaž V drugi polovici še enega neobicajne­ga leta 2021 smo ob koncu obiskali še clanice DŽD Gerecja vas, ki so se, kot pravijo, ravnale po navodilih, ki jih je narekovala epidemiološka situacija. Zaradi tega so bila njihova druženja okrnjena, vseeno pa so ujele nekatere trenutke za izobraževanje, druženje in ustvarjanje. V vmesnem casu so se zbrale tudi na delovnem srecanju za leto 2020, o ka­terem smo že porocali. V poletnem casu, ko so epidemiološke omejitve malo popustile, so se podale na izo­braževalni potep v Obcino Podlehnik, kjer so v okviru delovanja TD Podleh­nik obiskale etnološki in vinicarski muzej na Gorci s cudovitim pogle­dom na idilicno, gricevnato pokrajino. Ko se je poletje zacelo nagibati v je-sen, so se zacele zbirati enkrat teden­sko na ustvarjalnih delavnicah in na razlicne nacine ustvarjale izdelke za prihajajoco zimo. Nekatere so pletle, druge kvackale, klekljale idr. Nekaj utrinkov z njihovih druženj in koncnih izdelkov postavljamo na ogled tudi bralcem Hajdincana kot mini »foto razstavo«. Srecno 2022! Besedilo in foto: MI V obnovljeni vinski kleti ob pokušnji razlicnih vrst in zvrsti rujne kapljice, nato pa še bogata pogostitev, kakor so je navajeni domacini. V Društvu žensk Hajdoše se clanice letos niso dosti videvale na skupnih druže­njih, a nekaj jih je le bilo, pa tudi priložnosti, da so nazdravile z jubilantkami. Ena od njih je tudi Hajdošanka Anica Žumer, prva predsednica društva, ki je praznovala okrogli življenjski praznik. Clanice so ji pripravile majhno presene-cenje. Turnškova je ob tej priložnosti dejala: »Cas beži, leta tecejo. Tako se je zgo­dilo tudi naši Anici Žumer, naši prvi predsednici, pobudnici in ustanovi­teljici društva, ki je obrnila nov list v knjigi življenja. Osmo desetko je pra­znovala in vesele smo bile, da se je v teh težkih, zaprtih casih odlocila, da z nami preživi nekaj trenutkov. V imenu vseh clanic ji želim le zdravja in dobre­ga pocutja še v prihodnje.« TM Zborovsko petje v naši obcini Zborovsko petje ima v naših krajih dolgoletno tradicijo. Skozi cas se je pojavilo in delovalo kar nekaj zborov in skupin, ki so nekaj casa delovale, nato pa zaradi razlicnih razlogov prenehale. V casu pred izbruhom korone so de­lovali trije pevski zbori – MoPZ PGD Hajdoše, MePZ Društva žena in de­klet Gerecja vas ter mešani pevski zbor župnije Hajdina. Ukrepi in ome­jitve so mocno omejili njihovo delo­vanje in tudi prireditev, na katerih bi lahko nastopali, ni. Vsi našteti zbori klicejo po podmladku, da se petje v zborih ohrani. Delujejo tudi tri skupi­ne ljudskih pevcev in pevk na Hajdini ter v Skorbi. Dolgoletna želja obcine in kulturni­kov pa je bila, da se ustanovi mešani pevski zbor, v katerem bi prepeva­li tudi mlajši pevci. Bilo je kar nekaj poskusov, a niso uspeli. V letu 2020 so stekli pogovori z glasbenim peda­gogom Urošem Sagadinom, doma-cinom s Spodnje Hajdine, da bi po­skušali ustanoviti zbor. Lani so nam to preprecile razmere, saj je bila po­polna prepoved druženja in zbiranja. V letošnjem oktobru so se pri županu zopet sestali ravnatelj šole, pevovod­ja Uroš in predsednica ZKD obcine Hajdina. Dogovorili smo se, da vsak na svojem podrocju poskuša najti pevce in pevke, ki bi prepevali v zbo­ru. V šoli je v preteklosti že deloval ženski pevski zbor, ki se je pred leti razšel. Sklenili so povabiti pevke tega zbora in clanstvo pridobiti tudi širše. Seznam se je vecal iz dneva v dan. 17. novembra so se zbrali na prvem srecanju in se dogovorili o vsem po­trebnem. Zborovodja je opravil avdi­cijo in zaceli so vaje. V zbor je vkljuce­nih vec kot 25 pevcev in pevk. Zahvaljujem se vsem, ki ste se odzvali vabilu in se prikljucili k zboru. Velike zasluge pri pridobivanju pevcev in nudenju prostora za vaje ima ravna­telj Mitja Vidovic. Prav je, da se zahva­lim tudi županu Obcine Hajdina mag. Stanislavu Glažarju, ki je tudi eden od glavnih pobudnikov ustanovitve zbo­ra. Zboru obljublja tudi materialno pomoc. Vsi, ki si želite prepevati v novoustano­vljenem zboru in vam je stvarstvo dalo tudi ta dar, ste vabljeni, da se pridružite pevkam in pevcem. Vaje so vsako sredo ob 18. uri v OŠ Hajdina. Pridite, lepo vam bo! Hilda Bedrac, predsednica ZKD Hajdina Letošnje leto clanom Likovno-fotografske sekcije obcine Hajdina ni bilo ravno naklonjeno, saj so bila druženja bolj redka, skupnih razstav skorajda ni bilo, a vsak je lahko ustvarjal po svoje in tudi to šteje. V praznicnem decembru so bili clani povabljeni na zadnje letošnje srecanje, v okviru katerega so v razstavišcu PSC Hajdina z zanimanjem pogledali raz­stavo starin Društva gospodinj Draženci, poiskali najlepše motive za ustvarjanje, potem pa nazdravili letu in uspehom. Predsednica likovno-fotografske sek­cije Cecilija Bernjak je bila na decem­brskem srecanju v petek, 3. decembra, na Ta veseli dan kulture, ambasadorka dobrih decembrskih mož in je likovni­kom razdelila po eno platno formata 70 × 50, na katerega bodo naslikali motiv z razstave ali nekaj hajdinske­ga, saj je ob slovenskem kulturnem prazniku predvidena priložnostna razstava. Clani društva, ki spadajo v skupino fotografov, pa bodo name-sto platna dobili vsak eno spominsko kartico, ki jo bodo lahko uporabili za fotografiranje, saj želijo v prihodnjem letu pripraviti tudi razstavo fotografij clanov LIFOS-a. Ko bo situacija boljša in bo vzdušje pravo, pa se bodo hajdinski likovniki spet srecevali v živo v prostorih OŠ Hajdina in tam zavzeto ustvarjali. Besedilo in foto: TM Pogled skozi okvir platna je lahko tudi zanimiv. Vsak likovnik je na zakljucnem srecanju v dar prejel platno. Obcina Hajdina, Zveza borcev za vrednote NOB Hajdina in OŠ Hajdina so v pe­tek, 22. oktobra, pred spominsko plošco padlih borcev, talcev in žrtev vojnega nasilja pri OŠ Hajdina pripravili spominski dogodek. Delegacija je k spomeniku položila venec in prižgala sveco. V kulturnem programu so nastopili ljudski pevci KPD Stane Petrovic Hajdina in ucen­ke OŠ Hajdina, zbrane pa je nagovoril tudi ravnatelj OŠ Hajdina Mitja Vido­vic ter se zahvalil vsem, ki ohranjajo spomin na vse padle, katerih imena so na spominski plošci. Osrednja govor­ka pa je bila predsednica Zveze bor­cev za vrednote NOB Hajdina Terezija Mirkovic in v nagovoru spomnila na velicino spomina na vse tiste, ki so dali življenja za svobodo, za lepši jutri. Besedilo in foto: TM Praznicno medeno mesto Prazniki, nadaljevanje Cebelje zgodbe in tehnicni dan so se koncali z razstavo Medenega mesta, ki razveseljuje otroke in odrasle na OŠ Hajdina. Cetrta razreda sta zdru­žila moci in nastalo je veliko hišk, ki so našle svoj pro-stor pri vstopu v šolo in so se, obsijane z luckami, stisnile druga ob drugo v cudovito Medeno mesto. Pri barvanju kartonastih škatel na pravem mestu so nastali modeli medenih hišk, ki so vseskozi v ucencih vzbujali prijetne obcutke in jih pripravili do tega, da so si zraven prepevali in tudi zaplesali. Kljub situaciji je padel tudi kakšen prija­teljski objem. Dan je bil uspešen in poln. Besedilo in foto: Jožica Novak Medeno mesto, ki je nastalo izpod rok ustvarjalnih cetrtošolcev. Dogajalo se je na OŠ Hajdina … V uvodnem predavanju sta nam izvajalca razložila pojem ucilnice v naravi, njen namen ter opredelila temeljne cilje in prednosti, ki jih ta prinaša šoli. Izobraževanje ni bilo samo teoreticno, ucilnico na prostem smo si tudi ogleda­li ter sodelovali pri izvedbi treh ucnih ur – matematike v drugem razredu, naravoslovja v cetrtem in podaljšanega bivanja, ki so nas s svojo inovativnostjo in otroško igrivo­stjo tudi precej nasmejale. Manjkala ni niti peka palacink. Domov smo se vrnili polni novih vtisov in idej. Tatjana Lukovnjak OBISK PISATELJICE JASNE MARKUŠ Ucenci 6. razredov so pri uri slovenšcine gostili otroško in mladinsko pisateljico Jasno Markuš, znano tudi kot Jurko Burko, tokrat z namenom predstavitve nove knjige Popravljalnica besed, ki je ucence zelo navdušila. Knjiga je namenjena širokemu krogu ljudi, še posebej osnovno­šolcem, in ponuja številne možnosti uporabe tudi sicer. Ucenci so prisluhnili besedam pisateljice, ki je na neko­liko drugacen nacin predstavila besede, ki nam kdaj pa kdaj delajo težave. Pisateljica je bila presenecena nad zelo aktivnim odzivom, bogatim besednim zakladom in širokim razmišljanjem naših ucencev, ki kažejo lep odnos do maternega jezika, ucenci pa so bili veseli obiska in no-vega znanja. Janja Bratuša OGLED UCILNICE NA PROSTEM Na naši šoli si v okviru projekta Erasmus+ prizadevamo, da bi v bližnjem gozdicku uredili ucilnico na prostem, ki bi jo ucenci uporabljali za ucenje, raziskovanje, izvajanje kulturnih dejavnosti in igro. Zavedamo se, da je ucenje ucinkovitejše, ce poteka v naravi, na prostem. Ucilnica v naravi ponuja umirjenost in cas, da ucenci odkrivajo stvari v lastnem tempu. Poleg tega jih svež zrak in igra­nje z vsem, kar narava lahko nudi, napolnita z dodatno energijo. Lahko jih spodbuja pri raziskovanju, tveganju, igranju, ucenju in boljši komunikaciji. Otroci potrebujejo za razvoj v celovite osebnosti izkustveno ucenje – med ucenjem izven šolskega poslopja so v neposrednem sti­ku z naravo, doživljanje izkušenj je boj povezano, ucna snov pa pridobi pomen. Ker na tem podrocju še nimamo veliko izkušenj, smo si v cetrtek, 25. novembra 2021, ogledali ucilnico v naravi na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava. V središcu pedagoškega pristopa tega zavoda je skrb za celosten razvoj posameznika; v skladu s tem razvijajo nove pristope k poucevanju, ocenjevanju in spremljanju ter spodbujajo gibanje in zdrav življenjski slog. Njihove dejavnosti kažejo, da so odprti za soocanje z izzivi, ki jih prinašajo hitre in pogoste spremembe v svetu. Nacrtno in sistematicno sodelujejo z drugimi šolami doma in po svetu. Seminar sta izvedla dr. Tadej Rifel iz Škofijske klasicne gimnazije in Klemen Banko iz Osnovne šole Alojzija Šu­štarja. Slednji je vodja mednarodnega projekta ucilnice v naravi, ki ga sofinancira Evropska unija in poteka v okvi­ru programa Erasmus+. OŠ Alojzija Šuštarja ima namrec že nekaj let svojo ucilnico v naravi, ki iz leta v leto raste in dobiva vecji pomen za šolo, omenjeni ucitelji pa po­membno sooblikujejo dejavnosti v njej. SPREJEM PRVOŠOLCEV V ŠOLSKO SKUPNOST UCENCEV Tik preden smo zakorakali v jesenske pocitnice, so ucenci 1. a in 1. b razreda imeli slavnosti sprejem v šolsko sku­pnost ucencev. Ucenci 3. a so zanje pripravili kratek kul­turni program, delo šolske skupnosti pa jim je predstavila predsednica ŠSU, devetošolka Neja Šerdoner. Prvošolci so pred predsednico ŠSU in ravnateljem Mitjo Vidovicem izrekli svoje prvošolske zaobljube in spoznali prijatelje iz 9. razreda, ki so zanje izdelali darilca s posvetili. Na koncu smo se vsi skupaj posladkali s torto. Maja Majcen Sprejem prvošolcev v šolsko skupnost ucencev. Foto: Tina Gregorec TALNE IGRE Lepo jesensko popoldne smo izkoristili za slikanje talnih iger v okviru letošnjega Rap projekta in ucenja na prostem. Ker je naša prednostna naloga medgeneracijsko sodelo­vanje, smo združili prijetno s koristnim in smo za pomoc prosili tudi starše. Pri slikanju talnih iger so tako sodelovali ucitelji, ravnatelj, ucenci sedmega razreda in njihovi starši, pridružili pa so se tudi nekoliko mlajši ustvarjalci. V okviru projekta Simbioza nacrtujemo številne tovrstne aktivnosti. Rezultat sodelovanja so bile cudovite, barvne talne igre, kjer se bodo lahko igrali otroci vseh starosti in hkrati krepili svoje znanje, spretnosti in motoriko. Za pomoc pri nabavi barv in pripomockov gre zahvala Obcini Hajdina, županu mag. Stanislavu Glažarju, Andreju Petku za dobavo in Cestnemu podjetju Ptuj. Tina Gregorec MLADI IZNAJDITELJI (YOUNG INOVATORS) Tudi na OŠ Hajdina smo zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb, ki smo jim vedno znova prica, in bi radi aktivno sodelovali pri iskanju rešitev za njihovo preprecevanje ali vsaj omilitev. Zato smo se vkljucili v program Mladi iznaj­ditelji (Young Inovators), ker vidimo v njem priložnost za pozitivne spremembe. Ta program se uvaja v šole po vsej Evropi in v ZDA. V novembru smo izvedli dve delavnici z videokonferencnim orodjem Zoom z našo koordinatorico Majo Vrcon in se udeležili celodnevnega »Young Climatho­na«, kjer smo sodelovali in iskali rešitve s podobno misleci-mi vrstniki iz vse Slovenije. Ucenci so izrazili, da so zelo zaskrbljeni zaradi prekomer­nega onesnaževanja okolja tako v šoli kot tudi v obcini. Še posebej so poudarili, da bi si želeli v svojem okolju manj nepotrebne plastike. Skrbi jih kakovost zraka zaradi prometa in drugih onesnaževalcev. Predlagali so veliko zanimivih izzivov in rešitev, ki bi jim bilo vredno prisluh­niti in kakšne tudi realizirati, npr.: – V šoli si želijo vec rastlin v razredih, ki bi pomagale ci-stiti zrak in odpravljati elektro smog. – Predlagali so, da bi vsak razred vsaj enkrat tedensko imel pouk brez rabe tehnologije (racunalnika, projek­torja, i-table idr.). – Predlagali so pogostejše cistilne akcije, v katere bi bili vkljuceni tako ucenci kot tudi obcani. Iskali so rešitve, kako prepreciti in sanirati divja odlagališca smeti v obcini, in se spraševali, zakaj sploh takšna odlagališca nastanejo. – Izpostavili so, da jih moti prevelika poraba plastike v šoli. Predlagali so, da bi lahko namesto v plasticnih lonckih dobili jogurt, puding, kefir ipd. v steklenih lonckih za veckratno uporabo. Njihova pobuda je bila, da bi se morda v domacem kraju našel proizvajalec mlecnih izdelkov, ki bi šole oskrboval s temi izdelki. S tem bi tudi zmanjšali onesnaževanje zraka zaradi pre­voza iz bolj oddaljenih krajev. – Predlagali so uporabo bidonov za pijaco za veckratno uporabo in namesto plasticne vrecke, v katerih dobijo malico za izlet, si želijo papirnate. Andreja Novak »ZMOREM TUDI JAZ« V cetrtek, 25. novembra 2021, je za ucence od 6. do 9. razreda potekal naravoslovni dan z naslovom Zmorem tudi jaz. Ucence je obiskal Nik Škrlec, igralec in nekdanji voditelj kviza Male sive celice, v prostem casu tudi državni rekor­der v pomnjenju in recitiranju decimalk števila p ter v se­stavljanju rubikovih kock pod vodo z enim vdihom. Nik je z ucenci izvedel delavnico tehnike pomnjenja, pri kateri so se ucili zabavno ucno strategijo, po kateri si lahko zapomnimo poljubno mnogo podatkov. Ucenci so povedali, da bodo to strategijo lahko uporabljali ne samo pri ucenju šolske snovi, temvec tudi v vsakdanjem življenju – npr. tudi za zapomnitev seznama nakupa ali telefonske številke ali imen oseb, ki jih na novo spozna-mo ipd. Na ta dan pa nismo skrbeli samo za naše glavice in misel­ne sposobnosti, ampak tudi za medsebojne odnose, ki so prav tako pomembni. Na delavnicah po razredih smo se pogovarjali, kako pomembno je, da smo prijazni med seboj in si pomagamo, ter s tem polepšamo dan tako sebi kot drugim. Izvedli smo tudi akcijo Nakljucna prija­znost, v kateri je vsak imel svojega skritega prijatelja, do katerega je moral biti do ponedeljka še posebej prijazen. Prav zabavno je bilo na ponedeljkovih razrednih urah, ko so ucenci ugibali, kdo je bil komu skriti prijazni prijatelj. Za zakljucek so ucenci s svojimi poslikavami in dobrimi misli obogatili kamencke prijaznosti. Te bomo uporabili pri ureditvi okolice naše šole. Andreja Novak ROBOTIKA IN UMETNA INTELIGENCA Ucenci od 6. do 9. razreda so imeli tehniški dan na temo robotika in umetna inteligenca. Delavnice je izvajal za­vod Simetris – Modra delavnica. Prakticno so sestavlja­li robotsko roko, programirali preprostega mobilnega robota, sestavljali svojo konstrukcijo. Tako so spoznali razlicne didakticne zbirke, ki so jih popeljale v zanimiv prakticni svet robotike. Damjan Kobale Odprtje novih prostorov OŠ Hajdina V cetrtek, 18. novembra, je na OŠ Hajdina potekala prireditev ob slavnostnem odprtju novih prostorov v mansardi starega dela hajdinske šole in koncani energetski sanaciji. Naši ucenci so pod vodstvom mentorjev pripravili prisrcen program, prireditev pa je zaradi epidemioloških ukrepov potekala le pred po­ vabljenimi gosti. Po koncanem kulturnem programu, zahvalah in nagovorih so sledili ogled in blagoslov novih prostorov, slavno­stni prerez traku in ogled kratke foto razstave gradnje. Težko in naporno leto je za nami, a danes se lahko skupaj veselimo no-vih prostorov, ki nam bodo omogo-cili boljše pogoje dela v racunalniški ucilnici, odlicno klimo v novem razre­du ter sprošceno vzdušje v knjižnici. Verjamemo, da bodo vanjo ucenci še raje zahajali in še raje brali. Želimo si, da bi jo obiskovali vsi obcani Obcine Hajdina. Verjamemo, da bodo šolske ure s po­mocjo nove multimedijske ucilnice še zanimivejše in bogatejše, da se bodo ucenci še vec in z vecjim veseljem uci­ li. In verjamemo, da vsi na šoli zavida­jo 3. b, ki ima danes najlepšo in naj­modernejšo ucilnico na šoli. Poleg teh velikih investicij smo izvedli še mno-go drugih, prav tako pomembnih. Samo z nekaj besedami težko opiše-mo vse obcutke in misli ob dogodku. Nove prostore smo si srcno želeli in jih pricakovali. Zelo smo hvaležni vsem, ki so omogocili nove dimenzije. Pre­prosto hvala je premalo. Ni dovolj za vse delavce, ki so se dneve in mesece soocali z izzivi, ki niso bili enostavni. Ni dovolj za vse projektante in izvajal­ce, ki so iz surovega stanja in risbe na papirju vse to realizirali. Ni dovolj za vse ljudi, ki so nam pomagali in nam stali ob strani. Ni dovolj za našo obci-no, ki si je ves cas prizadevala, da bi se ureditev novih prostorov cim prej zacela in še hitreje koncala. In ni do-volj za vse zaposlene, ki so v vseh mo-gocih in nemogocih razmerah imeli neizmerno potrpežljivost in socutje, da smo stopili skupaj in si dokazali, da zmoremo. S ponosom in z veseljem lahko danes obcudujemo prelepo in obnovljeno šolsko poslopje, ki nam po energetski sanaciji nudi prijetno in udobno biva­nje. Z navdušenjem se lahko spreho­dimo do novih prostorov v mansardi, ki so dokaz volje, truda in energije, ki je bila še v tako težkih dnevih zmeraj optimisticna. Beseda hvala je premalo. Ne more od­tehtati obcutkov vseh nas, zaposlenih in otrok na Osnovni šoli Hajdina, ki smo ponosni, da nam je uspelo priti do kon-ca. Janja Bratuša Nove šolske prostore je blagoslovil mariborski nadškof metropolit msgr. Aloj­zij Cvikl. Ob tej priložnosti si je ogledal tudi krajšo razstavo poteka del v šolski mansardi. Praznicne fotografije V vrtcu se je oglasil Miklavž, spremljala pa sta ga angel in parkelj. Ucenci 4. b med tehniškim dnevom Tudi kvackati se ucimo. Utrinki iz hajdinskega vrtca V vrtcu pri OŠ Hajdina smo imeli pe­stro in zabavno jesen. Izvedli smo naj­razlicnejše aktivnosti, pri katerih smo v ospredje postavili otroke, njihovo pocutje in razvoj na vseh podrocjih. Ponosni in veseli smo, da smo v za-cetku novembra odprli nov oddelek, ki smo ga poimenovali po roza barvi, vanj pa smo sprejeli sedem malckov. Prostor v vrtcu so jim omogocili naši najstarejši otroci iz rdece igralnice, ki so se pogumno preselili v prostore šole. Tretji petek v novembru smo imeli prav poseben zajtrk – tradicionalni slovenski zajtrk. Otroci so si napolnili želodcke z živili lokalnih dobaviteljev (maslo, med, mleko) in spoznavali pomen uživanja lokalno pridelane hrane. Ves teden pred zajtrkom je bil namenjen spoznavanju podeželja, ži­vali idr. Ob koncu novembra nas je razveselil sneg. Ceprav je hitro kopnel, so otroci z vzgojiteljicami izkoristili dopoldan in se podali na belo snežno odejo. Na-stalo je nekaj snežakov, še vec malih in velikih kep, na otroških obrazih pa se je ob rdecih lickih zarisalo veselje. December je mesec, ki se ga vsi vese-limo. To je mesec malih in velikih želja, najrazlicnejšega praznicnega ustvar­janja in izrekanja lepih misli. V vrtcu je nastalo mnogo otroških izdelkov, ki so jih otroci ponosno odnesli do-mov in z njimi okrasili svoje sobe ali druge prostore v hišah. Okrasili smo tudi smrecice v igralnicah in nadeli praznicno podobo našemu igrišcu. Da ne pozabimo na vošcilo: Vsem otrokom, staršem, babicam in dedkom ter drugim, ki so ali še bodo vpleteni v pravljico našega vrtca, želimo prijetne praznike ter zdravja in srece v novem letu. Viktorija Vrabl, pomocnica ravnatelja za vrtec Otroci modre igralnice na letošnjem prvem snegu Vstop v adventni cas smo obeležili z ustvarjanjem adventnih venckov. Tudi otroci oranžne igralnice so spoznavali sneg. Prvi letošnji sneg je privabil na igrišce tudi otroke bele igralnice. Foto: arhiv Vrtca Najdihojca Hajdina Otroci bele igralnice so se ob tradicionalnem slovenskem zajtrku pogovarjali o pridnih cebelah. Plavalni tecaj predšolskih otrok vrtca Hajdina Kljub korona casu in vsem ukrepom smo uspešno izpeljali plavalni tecaj predšolskih otrok iz vrtca Hajdina. Udeležili so se ga otroci rdece in bele igralnice, stari 5–6 let. Vsak dan v tednu od 22. do 26. novembra nas je pred šolo cakal avtobus. Tega so se otroci zelo razveselili. Otroci iz rdece igralnice pred Termami Ptuj V veselem vzdušju smo se odpeljali do Term Ptuj. Z vznemirjenjem so nam otroci kazali plavalna oblacila, brisace, kape in ocala. V Termah so nas prica­kali nasmejani inštruktorji in inštruk­torice. Popeljali so nas do bazenov in otroke z vsem svojim znanjem naucili, kako premagati strah pred vodo, dr­seti na vodi in marsikaterega pripravi­li do tega, da je splaval. Veselje otrok se je slišalo iz malega, olimpijskega in terapevtskega bazena. Za zadnji dan še veselo presenecenje – tobogan. Otroci so, nasmejani in zadovoljni, pa malo tudi žalostni, v petek koncali to izjemno druženje. Besedilo in foto: Dita Cajnko Otroci iz bele igralnice pred ptujskimi Termami Božicek za en dan Ob božicnih ustvarjanjih smo se v zeleni igralnici skupaj s starši podali tudi na humanitarno pot in sodelovali v akciji Božicek za en dan, ki je pote­kala po celotni Sloveniji. Božicek za en dan je gibanje, ki s pravo mešanico ustvarjalnosti in humanosti ljudem nudi priložnost odprtih src in razdajanja. Tudi mi smo z veseljem so-delovali in s skupnimi mocmi naredili nekaj dobrega, napolnili majhno ška­tlo z velikimi srci, nekomu polepšali praznike in priklicali razigrani otroški nasmeh na obraz. Vrtcevski »Božicki« za en dan Besedilo in foto: Renata Gabrovec Teden otroka v našem vrtcu Teden otroka je program Zveze prijateljev mladine Slovenije. Vsako leto se iz­bere tema, na katero se pripravi poslanica. Osrednja tema letošnjega Tedna otroka je bila Razigran uživaj dan. Teden otroka je potekal od 4. do 10. oktobra. Obeležili smo ga tudi v našem vrtcu, kjer smo otrokom posvetili dejavnosti, prilagojene njim in njihovi igri, skozi katero so otroci razvijali domišljijo in v njej neizmerno uživali. Dejavnosti smo prilagodili glede na vremenske razmere. Izvedli smo kros po igralni­cah – ježkov tek, kjer so se otroci po­merili v teku. V gozdicku smo v ucil­nici v naravi prebrali pravljico Gospa Jesen ter prisluhnili zvokom v naravi, se razgibavali s storži in listki ter z vo-šcenkami risali po deblu. V gozdicku smo si nabrali gozdni material in ga kasneje uporabili ob dejavnostih v igralnici. Izdelali smo tudi drevo igrac, kjer so otroci pripovedovali, s kateri-mi igracami se najraje igrajo. Najbolj pomembno pa je bilo to, da so otroci uživali ob svoji najljubši dejavnosti. Besedilo in foto: Barbara Radek in Ježkov tek otrok iz vijolicne igralnice Zdenka Furek Uspehi ucencev OŠ Hajdina TEKMOVANJE V LOGIKI V septembru je na OŠ Hajdina potekalo šolsko tekmovanje iz znanja logike. Na tekmovanju sta se še posebej izkaza­li ucenka 7. b Hana Vaupotic, ki se je uvrstila na državno tekmovanje, in ucenka 9. a Sara Molnar, ki se je uvrstila na regijsko tekmovanje. Tekmovanje je potekalo 16. oktobra 2021 na OŠ Franca Lešnika - Vuka v Slivnici. Hana Vaupotic je osvojila bronasto priznanje, Sara Molnar pa se je uvrstila še na državno tekmovanje, ki je 6. novembra 2021 pote­kalo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, in tam osvojila srebrno priznanje, na kar smo zelo ponosni. Besedilo in foto: Tea Horvat MEDOBCINSKO TEKMOVANJE V JESENSKEM KROSU NA HAJDINI 2021 Okolico šole na Hajdini je v torek, 19. oktobra 2021, na­polnil otroški živžav, saj je kar 234 ucencev iz 15 šol Spo­dnjega Podravja sodelovalo na jesenskem krosu, ki ga je v sodelovanju z OŠ Hajdina organiziral Zavod za šport Ptuj. Lepšega vremena, kot je bilo na dan jesenskega krosa, si organizatorji krosa ne bi mogli želeti, saj so topli sonc­ni žarki poskrbeli, da je bilo vzdušje tisto pravo ter da so ucenke in ucenci lahko uživali v krosu. Edina skrb, ki so jo imeli udeleženci krosa, je bila ta, da bi dali na krosu vse od sebe, da bi dosegli cim boljšo uvrstitev. Ucenci so bili razporejeni v starostnih skupinah od letni­kov 2007 (9. razred) do 2011 (5. razred), tekli pa so na 1000 metrov dolgi progi, ki jo je v idilicnem okolju trasiral Franc Zupanic. Na najvišji oder za zmagovalce se je zavihtela petošolka Lia Drevenšek in tako priskrbela zmago za OŠ Hajdina. Iskrene cestitke tudi vsem preosta­lim sodelujocim, ki so predstavljali našo šolo, in vsem gostujocim špor­tnikom. Zagotovo sta k dobri izvedbi jesen­skega krosa pripomogla tudi glasno navijanje ob progi in dejstvo, da je bil dogodek tudi medijsko podprt, za kar sta poskrbela Tatjana Mohorko in Crtomir Goznik. Maja Koren MALI NOGOMET – UVRSTITEV V FI­NALE Nogometna ekipa OŠ Hajdina se je uvrstila v finale Medobcinskega pr-venstva v malem nogometu, ki je potekalo v Juršincih. Uvrstitev v fina­le je razveseljivo tako za fante, ki so v polfinalnem turnirju dosegli 1. me-sto, in tudi za dekleta, ki so v pred­tekmovanju osvojile 2. mesto. Finale bo potekal v zacetku decembra v Juršincih. Cestitke vsem sodelujocim! Besedilo in foto: Maja Koren 3. MESTO GIMNASTICNE EKIPE OŠ HAJDINA Gimnasticna ekipa OŠ Hajdina je 2. decembra 2021 v polfinalu državnega prvenstva v akrobatiki v Murski Sobo-ti dosegla velik uspeh. Ekipa starejših deklic (Sara Molnar, Neža Angel, Man-ca Sitar, Rosa Cafuta Gajšt) je osvojila odlicno 3. mesto, Sari Molnar pa se je z 8. mestom v posameznem tekmovanju uspelo uvrstiti na finalno tekmovanje, ki bo 16. decembra 2021 v Kopru. Dobro so se odrezale tudi mlajše dekli­ce in naša najmlajša tekmovalka Lana Žumer, ki je osvojila 5. mesto. Cestitke! Besedilo in foto: Mitja Vidovic UCENCI OŠ HAJDINA USPEŠNI NA DR­ŽAVNEM PRVENSTVU V FOOTGOLFU IN JUNIOR FOOTGOLF CUPU V nedeljo, 7. novembra 2021, je na igri-šcu za golf na Ptuju potekalo državno prvenstvo v footgolfu za kategorije U13, U16 in U19. Prvenstva se je ude­ležilo tudi 15 ucencev OŠ Hajdina, ki so se s footgolfom seznanili ravno v okviru šolskih dejavnosti. Dvomesecna vadba je prinesla dobre rezultate, saj so naši ucenci osvojili dve odlicji. V kategoriji U16 je odlicno 3. mesto osvojil Nejc Loncaric iz 9. a, 3. mesto v kategoriji U13 pa je osvojil tudi Jaša Panic iz 6. a. Državna prvaka sta postala Enej Huber (U13) in Anžej Kvas (U16). Državna prvakinja med deklicami U13 je postala Ema Radaš (OŠ Breg), med deklicami U16 pa Karolina Pernek. Na turnirju Junior Footgolf Cup, ki je potekal istega dne, je v enaki konku­renci kot na DP zmagal naš ucenec Nejc Loncaric pred državnim prvakom Anžejem Kvasom in našim Lanom Dre-venškom. V kategoriji U13 je zmagal Enej Huber pred našim cetrtošolcem Renejem Žunkom in šestošolcem Jašo Panicem. Cestitke vsem tekmovalcem! Mitja Vidovic Na tradicionalnem slovenskem zajtrku na OŠ Hajdina Po letu dni predaha so na OŠ Hajdina ob letošnjem dnevu slovenske hra­ne, ki ga obeležujemo 19. novembra, znova pripravili ta pravi tradicionalni slovenski zajtrk iz lokalnih živil. Le-tošnje osrednje vodilo je bilo Zajtrk s sadjem – super dan! Nekateri ucenci so zajtrk lahko poje­dli v šolski jedilnici, drugi po razredih, dober zajtrk pa so si privošcili tudi v hajdinskem vrtcu. Ob zajtrku so ucen­ci dodali še nekaj lepih misli o hrani in zapeli Slakovo skladbo Cebelar ob spremljavi harmonikarja Kristijana Žumra. V šolski jedilnici je na ta dan dišalo po svežem kruhu, maslu, medu cebelar­ja Ceha, maslu in jabolkih Sadjarstva Ber, po katerih tudi sicer na šoli radi posegajo. Sadjar Ivan Ber je ob tej priložnosti vec povedal o pridelavi ja­bolk, o tem, katere sorte so najbolj za­stopane, pa tudi o njihovi vsestranski uporabnosti in pomenu za zdravje. Saj poznate tisti rek: »Eno jabolko na dan odžene zdravnika vstran!« Namen vseslovenskega projekta Tra­dicionalni slovenski zajtrk je že vrsto let poudariti pomen zajtrka kot naj­pomembnejšega dnevnega obroka in oskrbo prebivalstva s kakovostno hrano iz lokalnega okolja, kar je po­trdil tudi ravnatelj OŠ Hajdina Mitja Vidovic. V nagovoru ucencem in go-stom, ki so bili vabljeni na zajtrk, je Vidovic še povedal, da ni pomembna samo zdrava hrana, ampak tudi kultu­ra prehranjevanja. Zato si je za hrano treba vzeti cas in se o hrani pogovar­jati, je še dodal. Besedilo in foto: TM Zimska šola v naravi Sedmošolci so se med 6. in 10. de­cembrom v spremstvu uciteljic Tatja­ne Pacnik, Maje Koren in Marije Me-klav odpravili v zimsko šolo v naravi. Na Treh kraljih so izpopolnili svoje smucarsko znanje in skupaj preži­veli nekaj krasnih zimskih dni. Veseli smo, da smo šolo v naravi lahko nor- malno izpeljali. Maja Majcen Foto: Maja Koren Smucarji, pripravljeni na spust Zabava na snegu V nedeljo, 7. novembra, je v vseh prostovoljnih gasilskih društvih v Gasilskem poveljstvu obcine (GPO) Hajdina (PGD Hajdina, Hajdoše, Draženci, Gerecja vas in Slovenja vas) potekal vsakoletni operativni pregled. V okviru operativnega pregleda so se najprej predstavili in podpoveljnik Miha Lešnik. novi clani novega GPO Hajdina in nato še novo vodstvo Po letošnjih volitvah v organe OGZ Ptuj pa je poveljstvo poveljstva Obmocne gasilske zveze Ptuj, nato pa so opra-prevzel Uroš Paveo, njegov namestnik je Jernej Liponik, vili še strojni pregled društva. podpoveljnik pa Primož Korošak. Vodstvo GPO Hajdina je od letošnjega leta naslednje: po-TM veljnik Slavko Pesek, namestnik poveljnika Zlatko Horvat Na zemljišcu Meglicevih v Skorbi, kjer stoji farma, je Gasilsko poveljstvo obcine (GPO) Hajdina v poznem so-botnem popoldnevu, 20. novembra, organiziralo skupno operativno vajo, ki je pritegnila veliko zanimanja, saj je na vaji sodelovalo kar 50 gasilcev iz petih gasilskih društev z 12 gasilskimi vozili. Po skoraj dveh letih premora zaradi korona situacije je bila vaja vec kot potrebna, so ocenili tudi gasilski funk-cionarji iz GPO Hajdina in Obmocne gasilske zveze Ptuj, prisotni so bili predsednik in poveljnik zveze Edi Pu-šnik in Uroš Paveo, ob njima tudi clan poveljstva Aleš Lenart in nekdanji poveljnik Zvonko Glažar, ki so si vajo ogledali v živo. Delo gasilcev je ob tej priložnosti pohvalil tudi župan Obci­ne Hajdina mag. Stanislav Glažar. Poveljnik GPO Hajdina Slavko Pesek, gasilski castnik II. stopnje, je po za­kljucku vaje povedal, da je ta potekala po nacrtu, ki so si ga zadali v povelj­stvu, in ob tem dodal: »Vaja je pote­kala zavzeto in smo jo koncali brez po­škodb. Namen vaje je bil, da se društva seznanijo z vso opremo, ki jo premorejo, in tudi medsebojno sodelovanje med enotami. Preprican sem, da vsa društva potrebujejo takšen nacin vaj, da vidi-mo, kje smo v realnosti. Do zdaj smo bili bolj vpeti vsak v svojem društvu in smo organizirali operativne vaje, na ta­kšni skupni vaji pa se pokažejo nekatere slabe lastnosti, ki jih je treba odpraviti, seveda pa tudi nekatere dobre lastnosti. V GPO Hajdina imamo v nacrtu, da bo vsako leto vajo ob mesecu požarne var-nosti organiziralo drugo društvo. S tem želimo tudi poveljnike malo aktivirati Romanu Glažarju, najemniku objek­ta. Zahvalil se je še Obcini Hajdina in županu Glažarju ter vodstvu OGZ Ptuj za sodelovanje in spremljanje opera-tivne vaje. Besedilo in foto: TM rabo objekta in zemljišca, pa tudi V praznicno obarvanih dneh de­cembra so v PGD Hajdina mislili tudi na najmlajše clane društva. Zanje so ob upoštevanju ukrepov pripra­vili ustvarjalno delavnico, na kateri so spretne otroške roke ob pomoci gasilskih mentorjev in staršev ustva-rile razlicne okraske za smrecico in domiselne vošcilnice, v kuhinji pa je lepo dišalo tudi po praznicnih piško­tih. Mladim gasilcem sta se za dobro družbo zahvalila predsednik PGD Haj­dina Emil Ogrizek in poveljnik Zlatko Horvat ter jim zaželela lepe praznike in veliko dobrega v novem letu. Besedilo in foto: TM V gasilskem domu so mladi gasilci okrasili smrecico. Hajdinski planinci tradicionalno na vrh Donacke gore Že tradicionalno smo se v pocastitev obcinskega praznika na pot podali tudi planinci. Planinsko društvo Hajdina je že v petek, 22. oktobra, pripravilo pohod na Donacko goro, ki je letos kljub slabi epidemiološki situaciji pritegnil številne pohodnike iz obcine Hajdina in tudi od drugod. Na osrednjem obcinskem trgu na Haj­dini je pohodnike pozdravil župan mag. Stanislav Glažar, v pozdravnem nagovoru pa se mu je pridružil tudi novi predsednik PD Hajdina Milan Bezjak. Oba sta zaželela vsem poho­dnikom varen korak in srecno vrnitev. Predsednik se je nato tudi pridružil pohodu, ko je pohodnike vodil na vrh Donacke gore, do planinske poti pa smo se v Staro grapo odpeljali z avto­busom. Po dobri uri in pol smo vsi pri­speli do Rudijevega doma in po manj­šem pocitku krenili na vrh Donacke gore. Na vrhu smo naredili skupinsko fotografijo in se v mraku spustili na­zaj proti domu, kamor smo prispeli v temi. Na poti navzdol smo uporabljali svetilke, tako da je bila pot varnejša. Po prihodu v Rudijev dom smo imeli krajši postanek in se ob caju še nekaj casa družili ob zanimivih pripovedo­vanjih s pohodov, ki smo jih opravili v preteklosti. Vsi smo se v poznih vecer­nih urah vrnili na Hajdino. ZA NAMI JE ZANIMIVO LETO Pregled celoletnega dogajanja v pla­ninskem društvu pokaže, da smo kljub raznim prepovedim druženja in organiziranega pohodništva v letu 2021 zabeležili nekaj zanimivih doga­janj, o katerih smo podrobno porocali skozi vse leto. V spomladanskem delu leta smo do-koncali Jakobovo pot – Dolenjsko vejo. Opravili smo nekaj pohodov v manjših skupinah, se podali v nekaj primerih z vlakom po Sloveniji v raz­licne kraje, kot so Krim, Blejski vintgar in Sabotin. Opravili smo volilni obcni zbor, na katerem smo izvolili novo vodstvo društva. Z novim predsednikom Mi-lanom Bezjakom, izkušenim planin­cem, na celu smo dobili nov zagon in nove naloge vseh clanov upravnega odbora, ki smo zadolženi za uspešno delo za naprej. Ob tej priložnosti smo ob 20-letnici delovanja PD Hajdina izdali zbornik Naša planinska leta, v katerem je opisana vsa zgodovina našega delovanja od ustanovitve do danes. V jesenskem delu smo opravili še ne­kaj manjših tur in srecanj – kostanjev piknik s pohodom po Šentiljski pla­ninski poti in v pripravi na nacrt po­hodov v letu 2022, ki vkljucuje veliko pohodov s sosednjimi planinskimi društvi. Prav tako želimo privabiti ali sodelovati z mladimi v Obcini Hajdi­na, jim ponuditi zanimivo in privlacno sodelovanje na nekaterih skupnih tu-rah. POVABILO V PD HAJDINA Še vedno smo dosegljivi ob cetrtkih od 17. do 19. ure v prostorih društva, ki je v stari pošti pri župnišcu. Nacrt pohodov bo izdelan do konca leta in ga bo prejel vsak clan društva, obja­vljen pa bo tudi na oglasni deski na PSC in v glasilu Hajdincan. Ob koncu leta, ce bodo razmere dovo­ljevale, imamo v nacrtu še silvestrski pohod na Boc, leto pa bomo zaceli z 21. kulturno potjo – Potjo Ivana Potr-ca in Matije Murka, in sicer 2. januarja 2022 izpred knjižnice na Ptuju. Pridru­žite se nam! PD Hajdina vam v letu 2022 želi veliko zdravja in osebnega zadovoljstva ter varen korak, kjer koli že boste. SB V Draženski jami smo imeli ribici ribiškega društva Žejne ribice v nedeljo, 24. oktobra, zakljucno tekmo lige društva v lovu rib s plovcem za letošnje leto. Za naziv društvenega zmagovalca za leto 2021 šteje rezultat šestih uspešnejših tekem od sedmih, ki so bile na sporedu cez vse leto. V ligi je nastopalo 12 cla­nov društva z bolj ali manj uspešnim rezultatom. Na koncu, ko se je vse seštelo, je bil rezultat naslednji: tretje mesto je za­sedel Dejan Šešerko, drugo mesto je osvojil Urban Lenart, zmagovalec lige RD Žejne ribice Draženci za leto 2021 pa je postal Miran Rodvajn. Vsi trije so imeli osem tock in tako je odlocala teža ulovljenih rib. Sicer v letošnji ligi nista nastopala zelo uspešna ribica Drago Lenart in Jože Gajser, ki sta v minulih letih krojila vrh te tekmoval­ne lige. Še ena zanimivost, ki je znacilna za tockovanje uspešnosti ribicev – na koncu je boljši in uspešnejši tisti ribic, ki ima manjše število tock, pri drugih športih je ponavadi pomembno, da imaš cim vec tock. Po koncani tekmi in slovesni razglasitvi rezultatov ter podelitvi pokalov se je družabni do-godek nadaljeval v obliki druženja v pozni popoldanski cas. Zmagovalec lige Miran Rodvajn: »Le-tošnje tekmovanje je bilo zelo izenace-no, o cemer prica število tock treh prvo­uvršcenih. Vsi trije smo imeli enako in je odlocala teža ulova. Ne bi se rad hvalil, ampak prvak lige sem bil že v letih 2014, 2015 in 2018. To je moje že cetrto prvo mesto, vsa preostala leta pa sem bil ve­dno med prvimi tremi.« KONEC OKTOBRA ZAKLJUCNA RIBI­ŠKA TEKMA Zakljucna tekma RD Žejne ribice, ki je potekala 30. oktobra in na kateri se je med seboj pomerilo 11 clanov, je postregla z naslednjimi rezultati: tretje mesto je osvojil Miran Rodvajn, drugo mesto Jože Kosar, zmagovalec zadnje tekme v sezoni 2021 pa je bil Jože Gajser. Podelili smo tudi pokal za najtežjo ribo, ki jo je ujel Jože Gaj­ser, in za najmanjšo skupno težo, ki ga je prejel Marjan Vrabl. Ker je vreme dovoljevalo, smo imeli v soboto, 6. novembra, še tako imeno­vano »koruzno« tekmo. Ta naziv je do-bila po tem, da se za vabo in krmljenje uporablja samo koruza. Prvo mesto je zasedel Miran Rodvajn, drugi je bil Jože Gajser, tretji pa Bojan Krajnc. Predsednik Žejnih ribic Dušan Cer­nenšek: »Tudi letošnje leto je bilo še vedno pod vplivom covida in doloce­nih zapovedi ter prepovedi NIJZ, bilo je tudi nekoliko manj druženja ob vodi in za vodo, vendar smo zastavljene cilje v glavnem izpolnili. Je pa res, da je bila udeležba na tekmah manjša kot minu-la leta, vse v smislu preventive, da ne bi kdo cesa prinesel ali pa tudi odnesel. Obnašali smo se odgovorno in sledili priporocilom NIJZ. V glavnem sem z iz­tekajocim se ribiško-ribolovnim letom zadovoljen. Ker pa je verjetno to zadnje porocilo o aktivnostih Žejnih ribic v letu 2021, želim vsem ribicem, njihovim simpatizerjem, obcanom Obcine Haj­dina in vsem ljudem srecno, predvsem pa zdravo novo leto 2022 z željo in upa­njem, da bo boljše od predhodnega.« S tem dogodkom se je uradno tudi koncala sezona ribolova v tem letu, vendar pa se bomo – ce bo vreme do-voljevalo – nekateri bolj zagreti ribici sprošcali ob vodi in še vedno obcasno namakali trnke ter ucili plavati crve. Ignac Habjanic Ribiško društvo Žejne ribice Draženci je imelo 31. avgusta obcni zbor in volilno skupšcino v svojih prostorih v draženski jami. Novi – stari predsednik Dušan Cernenšek je podal porocilo o aktivnostih in delu društva v minulem letu pa tudi o željah in nacrtu za prihodnje leto. Potrjenih je bilo kar nekaj clanov na kljucna mesta, kajti dosedanji niso iz takega ali drugacnega razloga želeli, da se jim podaljša mandat. Tako so bili na novo imenovani bla­gajnik, gospodar, predsednik tekmo­valne komisije in tudi nekaj clanov komisij. Vsem »odhajajocim« iskrena hvala za predano in požrtvovalno delo v dobro in korist društva. V svo­jo ribiško sredino so sprejeli tudi dva nova clana, podeljena pa so bila tudi priznanja zaslužnim clanom. Med povabljenimi gosti je bil tudi žu-pan Obcine Hajdina mag. Stanislav Glažar, ki je med drugim povedal: »Ri-biško društvo Žejne ribice lahko pohva-limo za številne aktivnosti. Z veseljem obišcem ribnik in tekmovanja, ki jih društvo organizira. Treba je pohvaliti ri­bice tekmovalce, ki posegajo po dobrih rezultatih na domacih tekmovanjih in tudi na tekmovanjih izven naše obcine. S tem poskrbijo za prepoznavnost in promocijo društva ter Obcine Hajdina. Še posebej pa je treba pohvaliti ureje­nost prostora ob ribniku, za katerega clani društva vzorno skrbijo. Društvu želim v prihodnje uspešnega dela in do-brega sodelovanja z Obcino Hajdina.« Naslednja aktivnost društva je bila tekma parov, kjer je bilo zanimivo, saj komaj po koncu tekme in z žrebom dobiš sotekmovalca. Zmagal je par Zvonko Mohorko - Jože Gajser, dru­gi je bil par Ferdo Valentan - Denis Krajnc in tretji Miran Rodvajn - Ignac Habjanic. RIBIŠKA TEKMA OB PRAZNIKU OBCI­NE Nato je cez teden dni, 9. oktobra, sle­dila tekma, ki sodi v sklop aktivnosti ob prazniku Obcine Hajdina, kjer so pari nastopali kot predstavniki vasi iz svoje obcine. Zmagal je par iz ekipe Hajdina III – Dejan Šešerko in Miran Brumec, drugo mesto je dosegel par Draženci I – Dušan Cernenšek in Jože Gajser, tretje mesto pa je osvojil par Hajdoše – Drago Lenart in Urban Le- nart. RIBICI OHRANJAJO SPOMIN NA DA­NIJA RAJHA 16. oktobra je bila na sporedu tekma v spomin na pokojnega Danija Rajha, ki je pred petnajstimi leti v prometni nesreci tragicno koncal svoje mlado življenje. Letošnji memorial je bil že štirinajsti zapored v njegov spomin. Memoriala se je udeležilo 21 tekmo­valcev. Prvo mesto je zasedel Darko Vukovic, drugi je bil Jože Gajser, tretji pa Robert Žvegla. Pokale trem prvo­uvršcenim je podelila Tjaša Rajh (se­stra pokojnega Danija), Danica Rajh (mama pokojnega Danija) pa se je zahvalila društvu in vsem prisotnim ribicem, da na tak nacin ohranjajo spomin na njenega pokojnega sina. Predsednik Žejnih ribic Dušan Cer­nenšek se je zahvalil vsem prisotnim za številno udeležbo in družini Rajh za pogostitev nastopajocih ter izrazil željo, da se ob letu zopet srecamo. Z velikim zanimanjem je tekmovalce spremljal tudi župan mag. Stanislav Glažar in po tekmi sodeloval pri pode­litvi pokalov. Ignac Habjanic Najboljši ribici – dobitniki pokalov – na 14. memorialu v spomin na Danija Rajha Po 26 letih sojenja koncal aktivno kariero Hajdošan Roman Glažar je prepoznavno nogometno ime, sloves si je ustvaril kot nogometni sodnik. Ob vsem drugem je sodil tudi na najvišjem nivoju do-macega nogometnega dogajanja, na tekmah prve slovenske lige. A tega ne bo vec pocel, natancno 16. oktobra je namrec na tekmi 13. kroga 1. SNL Maribor – Kalcer Radomlje zadnjic v karieri oblekel sodniški dres in opravil vlogo glav­nega sodnika. Istocasno je zadnjo tekmo v vlogi po-na razlicnih nivojih, takšna doba pa mocnika odsodil Aleš Skok s Ptujske pusti mocan pecat na celotno življe-Gore. Oba sta v tekocem koledarskem nje; sodniško delo je bil moj nacin letu dosegla starostno omejitev 45 življenja, tudi z veliko odrekanja. So-let. Oba omenjena sta ob tej priložno-dniško delo je takšno, da moraš vanj sti v imenu Združenje nogometnih vložiti celotno osebnost – sodniki sodnikov Slovenije (ZNSS) od pod-vendarle na igrišcu “sejemo pravico”. predsednika Roberta Krajnca prejela Nekateri v nogometnih sodnikih si­spominski dres naše A-reprezentan-cer vidijo marsikatero teorijo zarote, a ce, s svojim priimkom ter datumom in vendarle v osnovi držimo linijo pravi­navedbo tekme. V imenu Medobcin-ce in poštenosti. Moje mnenje je, pod-skega društva nogometnih sodnikov krepljeno pa je tudi z odzivi številnih (MDNS) Ptuj se jima je zahvalil tudi akterjev, ki sem jim sodil, da mi je sko­predsednik strokovnega odbora Boris zi ta leta uspevalo obdržati korektnost Grabar. in poštenost do vseh nogometnih de-»SODNIŠKO DELO JE BIL MOJ NACIN ležnikov. To mi veliko pomeni in na ŽIVLJENJA« neki nacin v meni vzbuja zadovoljstvo Utrinek s podelitve pokalov na memorialni tekmi Roman Glažar: »Sojenje mi je zlezlo pod kožo, v tem sem res užival. Prav zaradi tega želim to poslanstvo nadaljevati, svoje izkušnje želim prenesti na mlade. Na tem mestu apeliram na vse, ki imajo interes po­stati sodnik, da se preizkusijo v tem delu. Imamo izredno mocne lige v MNZ Ptuj, potrebe po sodnikih so velike, možnosti za razvoj sodnikov so tako res dobre.« lepa številka, še posebej pa zato, ker ne prihajam iz kakšnega centra, am-pak z malega Ptuja. V Sloveniji imamo zelo dobre in uspešne sodnike, zato je že preboj med to elito zahteven. Ob tej številki je vseeno treba omeniti še »PRESOJA S POMOCJO ELEKTRONIKE MENI OSEBNO NI ODGOVARJALA« V 1. ligi ste sodili 12 let, kako ste skozi oci sodnika videli napredek igre v tem casu? »Kot v vseh drugih panogah življenja so se tudi v nogome­tu in sodniških pravilih trendi spreminjali, v prvi vrsti je to opazno skozi hitrost igre. V isti sapi lahko omenim še težo prekrškov pa razlicne kriterije presoj v posebnih situacijah, npr. pri prepovedanih položajih, kjer gre za eno najtežjih presoj v pravilih nogometne igre … Resnicno se je nogo-met razvijal z veliko hitrostjo, v zadnjih letih pa mu je dal poseben pecat še VAR. Prav ta presoja s pomocjo elektro­nike meni osebno ni odgovarjala, sem še vedno zagovor­nik tega, da je sodnik na igrišcu odgovoren za tolmacenje pravil igre. Z VAR-sistemom se po mojem mnenju presoje prevec drobijo na podvprašanja: ofsajd je bil vcasih ofsajd, danes pa se odgovornost sodnikov z igrišca prenaša na nivo VAR-sodnika, tam lahko imajo še razlicne poglede na pasivni ali aktivni položaj glede na razlicne situacije,« svoje kriticno stališce poda naš sogovornik. Ce se vrneva na zacetek prvoligaške poti, se še spomni­te svoje prve tekme v 1. ligi? »Seveda se spomnim, to je bila tekma aprila leta 2009 v Lendavi med Nafto in Koprom (koncni izid je bil 1:1., op. a.). Ob meni so bili pomocniki na omenjeni tekmi Marjan Rajh, Janez Bezjak in Drago Klinc. Nobeden od omenjenih ni vec aktiven sodnik, v teh letih se je obrnilo še ogromno drugih. Iz vseh teh druženj je ostalo veliko lepih spominov. V cast si štejem, da sem na svoji sodniški poti premagal vse prepreke, da sem vzdržal vse fizicne in psihicne napore ter zdržal do konca poti, ki jo doloca starostna omejitev. To še zdalec ni samoumevno, potrebnega je kar veliko vloženega dela in tudi volje,« s ponosom pove clan MDNS Ptuj, v katerem opravlja vedno bolj izpostavljene funkcije. ZAKLJUCEK JE BIL POSEBEJ LEP, OB APLAVZU ZBRANE­GA OBCINSTVA V LJUDSKEM VRTU »Sem nogometni sodnik, posebej na Štajerskem pa so žvi­žgi in negodovanja nad delom nogometnih sodnikov del folklore – tudi v mariborskem Ljudskem vrtu. Vseeno sem si želel, da kariero koncam v nogometni prestolnici, v slo­venskem hramu nogometa. Da sem bil tukaj ob odhodu z igrišca deležen aplavza stojecega obcinstva, je bil res po­seben obcutek. Bi pa omenil, da mi je cas korona omejitev kar nekoliko po­magal pri zakljucku kariere. Kar nekaj tekem je bilo – pred-vsem v lanski sezoni – odigranih pred praznimi stadioni, kar pa ni pravi car nogometa in je za vse akterje pomenilo otežitev nalog,« se trenutnih realnih razmer, povezanih s covidom, dotakne Glažar. »MARCOS TAVARES JE GOSPOD V PRAVEM POMENU BE­SEDE« Kateri igralec vam prvi pride na misel, s katerim ste imeli najboljši odnos? »Nogomet je “vojna”, akterji v teh 90 minutah ne izbirajo sredstev za dosego uspeha in poskušajo s svojimi gestami in odzivi vplivati tudi na sodnika. Veliko je bilo igralcev pa tudi trenerjev, ki so vsa svoja orožja uperili vame in me po­skušali na neki nacin zmanipulirati – to sem jemal kot del posla in mi je bilo razumljivo. Na drugi strani pa tudi nogomet premore gospode v pra­vem pomenu besede, ki so po duši pravi športniki in so se tako obnašali tudi na igrišcu. Eden izmed teh, ki jih lahko izpostavim, je dolgoletni kapetan Maribora Marcos Tava-res,« je legendarnega kapetana Maribora, ki je prav v teh dneh izdal avtobiografiji z naslovom Legenda, v zvezde skoval tudi Glažar. Glažar je v sodniški vlogi vztrajal do-po opravljenem sodniškem delu v kopico tekem na nižjih nivojih, ki pa brih 26 let, samo v 1. ligi je od leta vseh teh letih,« je za zacetek povedal imajo tudi svojo težo in sem tudi na­2009 naprej kot glavni sodnik vodil Glažar. nje ponosen,« pove Glažar in omeni, vec kot 100 tekem. Samo v 1. ligi se je nabralo vec kot da so bile vcasih tekme nižjega nivoja »Vsak zacetek ima tudi svoj konec, 100 tekem, na katerih ste sodili. prav tako zahtevne za sojenje kot tiste tako je tudi z mojo sodniško potjo. Za »Prva liga je tisti nivo, ki ima v naši dr-prvoligaške. mano je kar 26 let aktivnega sojenja žavi najvecji renome, zato je to zelo »Pri delu z mladimi sodniki se kar najdem« Samo po sebi se poraja vprašanje, kako naprej na sodniški poti, v kakšni drugi vlogi? R. Glažar: »Sojenje mi je zlezlo pod kožo, v tem sem res užival. Prav zaradi tega želim to poslanstvo nadaljevati, svoje izkušnje želim prenesti na mlade. Na tem mestu apeliram na vse, ki imajo interes postati sodnik, da se preizkusijo v tem delu. Imamo izredno mocne lige v MNZ Ptuj, potrebe po sodnikih so velike, možnosti za razvoj sodnikov so tako res dobre. Pri tem delu z mladimi se kar najdem, zagotovo lahko mladim sodnikom veliko ponudim v smislu izkušenj.« Letos se je od sodniškega dresa poslovil tudi Damir Sko-veliko mero razocaranja dejal nekdanji sodnik iz Hajdoš. mina, ki je pustil mocan pecat v slovenski sodniški or-ganizaciji, med drugim je sodil tudi finale Lige prvakov. »ŠTEJEM SI V CAST, DA BO SODNIŠKA PIŠCALKA V DRU­»Skomina je s svojimi sojenji na najvišji svetovni ravni do-ŽINI GLAŽAR ŠE NAPREJ ŽVIŽGALA« segel uspeh, ki ga bo težko ponoviti v naslednjih 50 letih. Imate pa naslednika v lastni družini, sin že stopa po so-Tudi veliko drugih ljudi na svojih podrocjih pusti mocan dniški poti. pecat, vkljucno z olimpijci in drugimi izvrstnimi športnimi »Glede na to, da sem 26 let živel s sojenjem, da je bila so-posamezniki in ekipami, kar pa Slovenci vcasih prehitro dniška torba venomer na hodniku in pripravljena za pot, je pozabljamo. Danes si se lahko z garanjem prebil na top odlocitev sina za to dejavnost kar pricakovana. Jabolko v nivo, cez eno leto ti lahko žvižgajo domaci navijaci. Vzemi-vecini primerov ne pade dalec od drevesa, tudi Dejan Vu-mo samo primer nogometašev Maribora, ki so pred ne to-njak se npr. ukvarja z glasbo, pa Luka Zahovic in še številni liko leti igrali v Ligi prvakov, v tej sezoni pa jim ob odhodu drugi so šli po poteh svojih staršev. Štejem si v cast, da bo z igrišca velikokrat žvižgajo. sodniška pišcalka v družini Glažar še naprej žvižgala. Je pa Še eno stvar bi omenil ob tej temi: izredno me boli, ko nek-to po drugi strani za sina tudi veliko breme. Jasno je, da do izgubi v finalu svetovnega ali evropskega prvenstva – je prek mene sprejel tak nacin življenja, da se z veseljem še enkrat poudarjam v finalu, ko gre za najvišji nivo – ob ukvarja s tem, a na igrišcu mu – tako kot tudi vsem drugim porazu in posledicno sprejemu srebrne medalje pa si te sodnikom – ne more pomagati nihce, tam je sam in spre­ne nadene okoli vratu, ampak jo spravi v žep!? Ali nastop jema svoje odlocitve,« je s ponosom v glasu koncal Roman v finalu ni nekaj najvecjega, kar lahko dosežeš? Res nekaj Glažar. šteje le zmaga?! Ali je osvojeno 5. mesto mladega atleta Jože Mohoric, iz Podvincev na OI slab dosežek?! Ne, gre za vrhunske re-Štajerski tednik Gerecja vas pri vrhu, Skorba in Hajdina pri dnu V drugi polovici oktobra so jesenski del sezone 2021/22 koncali nogome­taši v ligah pod okriljem Medobcinske nogometne zveze (MNZ) Ptuj, v kate­rih tekmuje tudi pet clanskih ekip iz Obcine Hajdina. Roman Glažar znova med dobitniki priznanj V hotelu Roškar v Hajdošah je v zacetku decembra potekala zadnja seja izvršnega odbora MNZ Ptuj, v sklopu te so bila podelje­na tudi priznanja za najboljše posameznike v ligah MNZ Ptuj v letu 2021. Nagrajence v zadnjih treh letih tradicionalno izberejo z glasovanjem trenerjev, kapetanov, sodnikov, delegatov in clanov IO MNZ Ptuj. Priznanja so si letos prislužili Niko Veršic (Bu­kovci) kot najboljši igralec, Bor Stegne (Boc Poljcane) kot najboljši vratar, Miran Ljubec (Stojnci) kot najboljši trener in Roman Glažar kot najboljši sodnik. »Ob zakljucku leta sem vesel klasicnega “hat-tricka” – to je namrec zame že tretje zaporedno priznanje. Moje kariera se s tem pokalom po 26 letih koncuje, za naslednje leto imam v nacrtu le še poslovilno tekmo znotraj lig MNZ Ptuj,« je ob tem dejal Roman Glažar. Ob robu zakljucne prireditve je nekaj besed spregovoril tudi predsednik MNZ Ptuj mag. Stanislav Glažar: »Zdi se mi prav, da na koncu leta tistim, ki so najbolj zaznamovali dogajanje na zelenicah in ob njih, podelimo nagrade. Po mojem mnenju so vsa štiri priznanja šla v prave roke, prejeli so jih posamezniki iz ekip, ki so pri vrhu lestvice, kar dokazuje njihovo uspešno delo. Veseli me tudi to, da so bili nagrajenci izglasovani z veliko vecino, kar na dolocen nacin potrjuje pravilnost izbora.« Ponosni na tri predstavnike v Superligi Mag. Stanislav Glažar, predsednik MNZ Ptuj: »V prvi vrsti smo izjemno zadovoljni, da smo jesenski del prvenstva v vseh ligah MNZ Ptuj izpeljali v okviru nacrtov. Klubi iz naše obcine v ligah MNZ Ptuj v jesenskem delu niso bili rezultatsko posebej uspešni, v isti sapi pa je treba dodati, da imamo v najvišjem rangu tekmovanja MNZ Ptuj – v Superligi – kar tri predstavnike: Gerecjo vas, Skorbo in Hajdino. To je za našo malo obcino izjemno, saj je treba realno pogledati, da MNZ Ptuj pokriva kar 23 obcin. Pohvalil bi tudi delo naših klubov v Hajdošah in Slovenji vasi. Ob naštetih clanskih ekipah smo lahko ponosni tudi na mladince in kadete ONŠ Golgeter, ki nastopajo v 2. državnih ligah. Z nadaljnjim dobrim delom lahko te mlade kmalu pricakujemo v clanskih selek­cijah in posledicno tudi boljše rezultate.« SUPERLIGA: EN SAM PORAZ GERECJE VASI V najvišjem razredu MNZ Ptuj – Superligi – letos nastopajo tri ekipe iz Obcine Hajdina, z enako zastopanostjo se lahko pohvalijo le še Markovcani. Najvišje izmed trojice se je po pricakovanjih in napove­dih uvrstila ekipa Gerecje vasi. Ta je že pred prvenstvom s kombinirano ekipo starejših in mlajših igralcev napove­dovala uvrstitev med najboljšo trojico, kar se je izkazalo za realno napoved – zaseda 4. mesto z enakim številom tock kot Grajena na 3. mestu. Gerecjevašcani imajo eno najtrdnejših obramb lige, saj so na devetih tekmah prejeli le osem zadetkov – v povprecju manj kot gol na tekmo. Posebej je to bilo ocitno na tekmi zadnjega jesenskega kroga, ko so na domacem igrišcu ugnali Markovce, ceprav so vec kot 50 minut igrali z igralcem manj. Najboljši stre­lec ekipe je kapetan Tadej Rozman, ki je dosegel polovico zadetkov svoje ekipe – sedem, od tega pet iz 11-metrovk. Ekipa Gerecje vasi je jeseni doživela le en poraz, v 7. krogu jih je na domacem igrišcu presenetljivo ugnala ekipa Gori­šnice, rezultat je bil 2:3. Ob tem so zabeležili po štiri zmage (Bukovci, Grajena, Skorba, Markovci) in remije (Boc, Apace, Stojnci, Hajdina). Tockovno precej slabše so se odrezali igralci Skorbe. Štiri tocke po devetih odigranih tekmah so realnost novinca v ligi, ki ni posegel po kakšnih okrepitvah izven domacih okvirov. Edino, zato pa toliko slajšo zmago je moštvo Skor-be zabeležilo v 3. krogu, ko je v lokalnem derbiju slavilo na Hajdini, rezultat je bil 2:4. Zanimivo je, da je Skorba kar dve tretjini (67 %) vseh svojih zadetkov dosegla na ome­njenem srecanju na Hajdini, na preostalih osmih tekmah je zmogla doseci le še dva. Tocko so osvojili še v tekmi s Stojnci v 8. krogu. Ekipa ima zelo slabo razliko v danih in prejetih zadetkih, 6:32. Za odtenek z boljšo gol razliko, a tockovno še slabše, so se v jesenskem delu odrezali Hajdincani – na svoj racun so vknjižili le tri tocke. Ekipa je pred prvenstvom doživela precejšen igralski osip, z mlado sestavo se ni mogla ena­kovredno kosati z mocnejšimi tekmeci. Posledica tega je, da jeseni niso zabeležili niti ene zmage, zgolj tri remije (Gorišnica, Grajena, Gerecja vas) in šest porazov. Resnici na ljubo je treba dodati, da so bili Hajdincani nekajkrat blizu zmagi ali remiju, a so jim za zakljucni korak zmanjkale ma-lenkosti. 1. BOC POLJCANE 8 6 2 0 22:7 20 2. MARKOVCI 9 5 2 2 20:9 17 3. GRAJENA APRO 9 5 1 3 21:14 16 4. GERECJA VAS 9 4 4 1 14:8 16 5. BUKOVCI 9 5 0 4 30:10 15 6. STOJNCI 8 3 3 2 15:12 12 7. GORIŠNICA 9 3 1 5 16:18 10 8. APACE 9 2 3 4 12:29 9 9. SKORBA 9 1 1 7 6:32 4 10. HAJDINA 9 0 3 6 6:23 3 1. LIGA MNZ PTUJ: OSEM ZADETKOV VITA MEZNARICA V 1. razredu MNZ Ptuj nastopa v tej sezoni le sedem ekip, saj je ekipa Majšperka še pred zacetkom tekmovanja izsto­pila iz lige. Iz naše obcine v tej ligi sodeluje ekipa Hajdoš. Po jesenskem delu je pri dnu lestvice, za njo je zaostala le Rogoznica. Hajdošani so zmogli do dveh zmag, te so zabe­ležili proti Podlehniku na domacem igrišcu (3. krog: 6:2) in v gosteh proti Rogoznici (6. krog: 0:2). Najboljši strelec ekipe je Vito Meznaric, dosegel je kar osem zadetkov – dve tretjini vseh zadetkov ekipe. S tem dosežkom je na 2. mestu lestvice strelcev lige, vec jih je zabil le Klemen Jakl iz Središca – 11. 1. SREDIŠCE 6 5 1 0 27:4 16 2. PRAGERSKO 6 4 1 1 25:9 13 3. ORMOŽ 6 4 0 2 22:10 12 4. PODLEHNIK 6 3 0 3 11:19 9 5. TRŽEC 6 2 0 4 14:13 6 6. HAJDOŠE 6 2 0 4 12:30 6 7. ROGOZNICA SLOFIN 6 0 0 6 2:28 0 1. LESKOVEC 7 6 0 1 21:13 18 2. MAKOLE MIHA 7 5 0 2 25:8 15 3. LOVRENC 7 3 2 2 15:14 11 4. ZG. POLSKAVA 7 3 1 3 16:14 10 5. DORNAVA 7 3 1 3 18:21 10 6. OPLOTNICA 7 3 0 4 12:17 9 7. POLSKAVA 7 2 0 5 12:21 5 8. SLOVENJA VAS 7 0 2 5 5:16 2 2. LIGA MNZ PTUJ: DVEMA REMIJEMA SLEDILO PET PO­RAZOV S številnimi težavami so se jeseni srecevali tudi v NK Slo­venja vas, ki nastopa v 2. razredu MNZ Ptuj. Po dobrem pripravljalnem obdobju jim je uspel soliden uvod v sezo-no (remija v uvodnih dveh krogih proti Zgornji Polskavi doma in Lovrencu v gosteh), nato pa so se zacele njihove igralske vrste zaradi razlicnih razlogov (poškodbe, bolezni, karantene, kartoni idr.) redciti iz kroga v krog. Pet zapore­dnih porazov in le pet doseženih golov (tri je zabil Gregor Vrecar) je le odsev te smole. Po enoletnem premoru zaradi covid ukrepov so se otroci, starši in trenerji ONŠ Golgeter Hajdina v nedeljo, 17. ok­tobra 2021, spet zbrali na tradicionalnem Dnevu šole s kostanjevim piknikom. Tudi letošnja lokacija je bil Športni park Slovenja vas, kjer je vedno vzorno poskrbljeno za to-vrstne dogodke. Takoj na zacetku je treba pohvaliti vse vkljucene starše, ki so prakticno poskrbeli za vse, kar je potrebno za kakovo­sten piknik. Kostanji, mošt, pecivo in druge dobrote, vse je bilo na razpolago in vse smo z velikim veseljem preizkuša­ li. Starši so poskrbeli tudi za vse preostale zadeve, kot so postavitev klopi, rezanje in peka kostanjev, oznacba pla­sticnih kozarcev, še celo fotografirali so nekateri. Skratka, v naši ONŠ imamo odlicne starše. V nadaljevanju sta sledila še dva vrhunca dneva – tekmi med starši in otroci. Najprej so se pomerile mamice proti otrokom U7–U11. Razmerje na igrišcu je bilo 15 mamic in 32 otrok (ce sem prav preštel s fotografije). In rezultat? Ne-pomemben, tako kot pri selekcijah U7, U9 in U11. Nato je sledila še tekma ocetje in trenerji proti otrokom U13–U15. Zanimivo, obojih nas je bilo 22, kljub velikosti igrišca pa so bile možnosti za kakšne takticne variante zaradi »gnece« onemogocene. Tudi tukaj rezultat ni bil v ospredju. Zahvala še enkrat vsem vkljucenim staršem za nesebicno pomoc. Spet se vidimo na prihajajocih treningih in tek­mah. ONŠ Golgeter Hajdina gre naprej! Sandi Mertelj Foto: arhiv ŠZ Hajdina Tekma mame proti otrokom U7–U11 Tudi leto 2021 si bomo zapomnili kot posebno leto, saj je tudi v tem koledarskem letu epidemija covida-19 krojila usodo posameznih tekmovanj. Pomladanski del pretekle sezone 2020/2021 je bil žal odpovedan prakticno za vse, tako da so JM, ekipe le trenirale in odigravale prijateljske tekme. Izjema so bili kadeti in mladinci v 2. SML/2. SKL, ki so odigrali po tri Štajerski tednik uradne tekme. Vse preostale ekipe so se tako le pripravljale za jesenski del sezone 2021/2022. V sezoni 2021/2022 nastopamo v ligah MNZ Ptuj in NZS z desetimi ekipami, kar je ponovitev lanske sezone. Še vedno se številka vadecih otrok giblje okrog 150, kar je odlicno in zagotovo posledica našega korektnega dela v preteklosti. Rezultati sicer v letošnji sezoni niso blesteci, a vseeno, naše osnovno poslanstvo je bilo doseženo. To je ukvarjanje z mladimi nogometaši iz Obcine Hajdina in zagotovitev mlajših selekcij za klube iz naše obcine. Pri mlajših selekcijah od U7 do U13 se v najvecji meri še vedno trudimo, da navdušimo otroke za igranje nogo-meta in da se prikljucijo naši šoli. Deloma dajemo pou­darek tudi pozitivnemu rezultatu, saj nas ta posledicno še bolj motivira za celotno delo. A vendarle ne smemo pozabiti, da so pomembnejši v teh selekcijah navajanje otrok na delo v skupini, druženje, zabava, igranje z žogo idr. Prvo pravo tekmovanje se zacne pri selekciji mlajših dec­kov U13, ko se otroci že pocasi navajajo na igranje velike­ga nogometa. Ravno ta prehod je zelo pomemben tako za otroke, starše in tudi trenerje. Trenutno imamo v tej selekciji zelo številno ekipo, kar je dober obet za priho­dnost. Ekipa starejših deckov U15 letos nastopa v ligi U15 MNZ Ptuj, kjer so vkljucene vse ekipe s tega obmocja. Rezul­tatsko gledano ekipa sicer ni uspešna, je pa zelo števil­na. Ob pravem pristopu vseh vkljucenih, od trenerja do igralcev, je lahko prihodnost tudi v tej generaciji zelo uspešna. Mladinska in kadetska ekipa tudi letos nastopata v 12-clanski 2. ligi vzhod, kjer je konkurenca spet zelo mocna. Žal smo letos dokaj nekonkurencni, razlogov je lahko precej. Kljub slabemu stanju se ne bomo kar tako predali, poskušali se bomo okrepiti še s kakšnimi igralci, opravili bomo konkretne priprave in upali na cim boljše rezultate. Letos smo žal morali odpovedati naša dva tradicionalna turnirja, zimskega in poletnega, smo pa uspešno izpeljali Poletno šolo nogometa 2021. Kljub številnim omejitvam ostajamo v ONŠ Golgeter Hajdina pozitivni in tudi v na­daljevanju zvesti svojemu programu, to je vpeljevanje mladih v športni nacin življenja. Sandi Mertelj V cetrtek, 14. oktobra 2021, je bilo na igrišcu za golf na Ptuju uspešno izpeljano letošnje prvenstvo Obcine Hajdina v footgolfu. Prisotnih je bilo 25 tekmovalcev iz petih vasi obcine Hajdina, kar je zelo lepa udeležba. Pri rezultatih med posamezniki ni bilo nic novega. Spet je zmagal Uroš Krajnc (Skorba), ki pa se je letos za zmago moral zelo potruditi, saj je šele v razigravanju premagal Matica Marcica (Gerecja vas) in Mitjo Vidovica (Dražen­ci). Vsi trije so namrec koncali s petimi udarci pod parom igrišca (67). V ekipni tekmi so tokrat zmagali Gerecani z dvema udar­cema prednosti pred Hajdino in osmimi pred lansko­letnimi zmagovalci Skorbcani. Cestitke vsem nastopa­jocim! Na tem mestu se je treba posebej zahvaliti tudi Footgolf klubu Ptuj za pomoc pri organizaciji dogodka, Nejcu Bedracu za statistiko rezultatov in Matiji Brodnja­ku pri promociji tega hitro razvijajocega se športa, ki ima tudi zaradi njega v Obcini Hajdina lepo število privržen­cev. Še nekaj zanimivosti: – Vecni zmagovalec Krajnc (5 zmag od 7 turnirjev) je tokrat moral celo v razigravanje. – Novi Hajdincan Marcic je postregel s fair play pote­zo. – Hotko z zelo drago žogo celo med pet. – Hole in one Gaiserja z žogo za dva evra. – Novi ravnatelj je presenetil z zelo dobro igro in bil na koncu bronast. – Hajdošana Hentak in Šadl sta spet prišla ter tokrat konkretno izboljšala svoje rezultate. – Lokalna gostilnicarka bo morala zamenjati znamko vina. REZULTATI Posamezniki: 1. Uroš Krajnc – 67 udarcev 2. Matic Marcic – 67 3. Mitja Vidovic – 67 4. Bojan Gaiser – 69 5. Viktor Hotko – 70 5. Miha Lešnik – 70 7. Sandi Mertelj – 71 7. Marko Panikvar – 71 9. Franc Nani Matjašic – 70 10. Matjaž Ogrinc – 72 Ekipno: 1. Gerecja vas (Marcic, Lešnik, Panikvar) – 208 udarcev 2. Hajdina (Gaiser, Hotko, Mertelj) – 210 3. Skorba (Krajnc, Ogrinc, Stojanovic) – 216 4. Draženci (Vidovic, Lovenjak, Mišic) – 237 4. Hajdoše (Glažar, Sitar, Hentak) – 237 Sandi Mertelj Oktobrski dogodek je organiziralo Društvo upokojencev Hajdina, vodenje pa je prevzel Jakob Kokol, ki je tudi sicer v DU Hajdina vodja športnih aktivnosti. Na startu, ki je bil tokrat na parkirišcu pri hajdinski cerkvi in društvenih prosto­rih, je Kokol na kratko predstavil traso kolesarjenja in udele­žence opozoril, na kaj vse morajo biti pozorni. Srecno vožnjo sta jim prišla zaželet tudi predsednica DU Hajdina Anica Drevenšek in župan Obcine Hajdina mag. Stanislav Glažar, ob tem pa izrazila upanje, da bo prihodnje leto udeležba na kolesarju morda le nekoliko boljša, kot je bila letos. Besedilo in foto: TM Športna zveza Hajdina je tudi letos organizirala turnir v namiznem teni­su v sklopu praznika Obcine Hajdina 2021. Ta se je letos odvil v soboto, 16. oktobra 2021, v dopoldanskem casu v telovadnici OŠ Hajdina. Letos se ga je udeležilo 15 igralcev iz štirih vasi Ob­cine Hajdina. Igralci so bili razporejeni v tri skupi­ne, kjer se je igralo po sistemu vsak z vsakim, po predtekmovanju pa je najboljših šest igralcev napredovalo v zakljucne dvoboje. Najboljši trije so se nato pomerili med seboj še v fina­lu. Letos je najvec namiznoteniškega znanja prikazal Aljaž Nahberger iz Gerecje vasi, ki je bil v finalu boljši od Srecka Glodeža (Hajdoše) in Viktor­ja Hotka (Hajdina). V tekmi za drugo mesto je bil Srecko boljši tekmec od Vikija. Tekmovanje bilo dobro obiskano, predvsem med mladimi, kar je še en dokaz vec, da je tudi namizni tenis v obcini Hajdina zelo priljubljen. REZULTATI Polfinale: Hotko – Ber 2:1 Nahberger – Kolaric 2:0 Glodež – Zupanic 2:0 Finale: Nahberger – Glodež 2:0 Nahberger – Hotko 2:0 Glodež – Hotko 2:0 Koncni vrstni red: 1. Aljaž Nahberger (Gerecja vas) 2. Srecko Glodež (Hajdoše) 3. Viktor Hotko (Hajdina) Sandi Mertelj Utrinek s finalnega dvoboja Nahberger – Glodež Foto: arhiv ŠZ Hajdina V okviru praznika Obcine Hajdine je bil v petek, 22. oktobra 2021, organiziran tudi turnir med vasmi v vrtnem kegljanju. Organizator dogodka je bilo Športno društvo Nova Hajdina, ki je v paviljonu v Športnem parku Nova Hajdina kot po navadi vzorno pripravilo ta tradicionalni turnir. Turnirja so se letos udeležile štiri vasi iz obcine, zraven gostiteljev še ekipe iz Dražencev, Hajdoš in Gerecje vasi. Skupaj je tokrat nastopilo 22 tekmo­valcev. Vlogo glavnega favorita je tudi tokrat upravicila »domaca ekipa«, ki je bila spet razred zase, saj je njiho­vih pet tekmovalcev podrlo kar 477 kegljev, kar je odlicen rezultat. Kar 70 kegljev manj (407) so tokrat podrli Hajdošani, ki so osvojili drugo mesto, Dražencani so jih podrli 395, Gerecani pa 367. Med posamezniki sta bila najboljša domacina – zmagal je Edvard Hojski, ki je podrl odlicnih 111 kegljev, drugi je bil Alojz Horvat, medtem ko si je tretje mesto priboril Franc Sagadin iz Hajdoš. Po koncu tekmovanja so bili vsi sodelujoci deležni še posebne po­gostitve gostujocega Športnega dru­štva Nova Hajdina. REZULTATI Ekipno: 1. Zg. Hajdina preko proge – 477 po-drtih kegljev 2. Hajdoše – 407 3. Draženci – 395 4. Gerecja vas – 367 Opomba: V vsaki ekipi je lahko nasto­pilo poljubno število igralcev, za uvr­stitev pa so šteli rezultati najboljših petih. Posamezno: 1. Edvard Hojski (Zg. Hajdina preko proge) – 111 podrtih kegljev 2. Alojz Horvat (Zg. Hajdina preko pro-ge) – 107 3. Franc Sagadin (Hajdoše) – 100 Sandi Mertelj V organizaciji ŠD Gerecja vas oz. njihove kegljaške sekcije je bilo v petek, 29. oktobra 2021, organizirano obcinsko tek­movanju v kegljanju, ki se ga je udeležilo 12 igralcev iz celotne Obcine Hajdina. Tekmovanje je potekalo na kegljišcu Deta center na Ptuju, kjer so bile na razpolago štiri kakovostne proge. Kar polovico tekmovalcev so tokrat »zagotovili« gostitelji Gerecani, zato je bilo pricakovati tudi njihovo zma-go. Po enoletnem premoru, ko tek­movanja zaradi covid razmer ni bilo, je spet prepricljivo zmagal Stanislav Požgan, ki je tokrat podrl rekordnih 519 kegljev. V vseh teh letih obcinskih tekmovanj so namrec le redki tekmo­valci presegli magicno mejo 500 po­drtih kegljev, kar pomeni, da je tokra­tni zmagovalec kegljal zares izvrstno. Drugo mesto je osvojil Hajdošan Jože Beranic (491 podrtih kegljev), tretje mesto pa si je priigral Janko Dreven­šek iz Gerecje vasi (475 podrtih ke-5. Stani Rozman, Gerecja vas – 426 gljev). Celotno tekmovanje je minilo v 6. Štefan Lukas, Gerecja vas – 416 pozitivnem in prijetnem vzdušju. Besedilo in foto: Sandi Mertelj V naslednjem letu se verjetno obeta sprememba – glede na lepo število tekmovalcev iz razlicnih vasi Obcine Hajdina bi lahko izvedli tudi moštve-no tekmo v kegljanju. REZULTATI Koncni vrstni red: 1. Stanislav Požgan, Gerecja vas – 519 podrtih kegljev 2. Jože Beranic, Hajdoše – 491 3. Janko Drevenšek, Gerecja vas – 475 4. Ivan Lešnik, Gerecja vas – 465 Zmagovalna trojka (od leve): Jože Beranic (2. mesto), Stanislav Požgan (1. me-Skupinska fotografija udeležencev tekmovanja v kegljanju sto) in Janko Drevenšek (3. mesto) Prejemniki pokalov in medalj Tekmovanje v šahu 2021 Športno društvo Gerecja vas je v okviru obcinskih športnih prireditev v soboto, 30. oktobra 2021, vzorno pripravilo tekmovanje tudi v hitropoteznem šahu. Tekmovanje je tudi letos potekalo v Gasilskem domu v Gerecji vasi, tokrat pod budnim ocesom predsednika Šahovskega društva Ptuj Danila Polajžerja. Udeleženih je bilo 12 igralcev te misel­ne igre, sistem tekmovanja je bil igrati vsak z vsakim, cas za razmišljanje po­sameznika pa je znašal 5 minut plus 3 sekunde na vsako potezo. Vsekakor je vecina igralcev pokazala zavidljivo znanje igranja šaha, veseli pa dejstvo, da sta se letošnjega turnirja udeležila tudi dva zelo mlada tekmovalca, ki še nista dopolnila niti deset let. Medtem ko se je Kaja Lajh šele seznanjala s tur­nirskim nacinom igranja, je Maks Mai Kokol povsem enakovredno nastopal v absolutni konkurenci. Še vec, dose-gel je celo sedem zmag, kar je na kon-cu zadostovalo za odlicno peto mesto. Vsekakor je pred njim lepa prihodnost tudi na podrocju igranja šaha. Tudi letos je zmagal Darko Dominko iz Hajdoš in tako ponovil uspeh izpred dveh let. Letos je zmagal v kar dese­tih partijah, na drugo mesto se je z le pol tocke zaostanka za zmagovalcem uvrstil Stanislav Požgan (Gerecja vas), bronasti pa je tokrat bil Tadej Murko (Hajdina), ki je zbral devet tock. Cetr-to mesto je pripadlo Radovanu Feršu (Draženci), ki je dosegel osem tock in le za las zgrešil »stopnicke« za najbolj­še tri. Zahvala torej še enkrat domacemu športnemu društvu za organizacijo dogodka z željo, da se v naslednjem letu turnirja udeleži še vec igralcev te miselne igre. Besedilo in foto: Sandi Mertelj Športna zveza Hajdina je v sodelovanju s Strelskim klubom Ptuj v torek, 2. no-vembra 2021, uspešno organizirala še zadnjo športno prireditev ob letošnjem prazniku Obcine Hajdina – streljanje z zracno puško. Lokacija tekmovanja je bilo prenovljeno strelišce v Športni dvorani Mladika na Ptuju, ki se ponaša z desetimi novimi digitalnimi tarcami. Rezultati Tekmovanja se je letos udeležilo kar med Hajdincani. Dodaten car tekmo­26 udeležencev iz prav vseh vasi Obci-vanju je dala tudi možnost spremlja­ne Hajdina, kar prica o tem, da je stre-nja tekmovanja kar prek televizij­ljanje z zracno puško priljubljen šport skega ekrana. Tako smo lahko sproti Utrinek s tekmovanja spremljali, kako so posamezni strelci koncentrirani, kdaj je komu zadrhtela roka in kdaj je strel koncal v »crnem«. Letošnji zmagovalec je postal Drago Krepfl iz Slovenje vasi, ki je zadel kar 168 krogov, kar je odlicen rezultat. Drago je sicer nekdanji strelec, ki pa ocitno še ni pozabil streljati. Drugo in tretje mesto sta si razdelila sin Aleš in oce Robert Pernat (Skorba), ki sta za­dela 157 oz. 153 krogov. Najboljšo pe­terico tekmovalcev zakljucujeta dva Gerecana – Janko Gojkošek (151 kro-gov) in Boštjan Intihar (146 krogov). Zahvala še enkrat Strelskemu klubu Ptuj in »glavnemu poganjalcu« strel­skega športa na Ptuju in širše Zlatku Ko­stanjevcu za brezhibno izvedbo tekmo­vanja. Vsem tekmovalcem pa zahvala za udeležbo z željo, da se vidimo spet naslednje leto. Besedilo in foto: Sandi Mertelj Športna zveza Hajdina je skupaj s klubi in društvi iz Obcine Hajdina ob leto­šnjem obcinskem prazniku izvedla kar 21 športnih prireditev, od tega jih je 17 štelo za tekmovanje najbolj športna vas Obcine Hajdina 2021. Udeleženih je bilo vseh šest vasi iz Obcine Hajdina. Na osrednji prireditvi ob prazniku Obcine Hajdina je naj športno vas predstavil Sandi Mertelj, predse­dnik ŠZ Hajdina. Foto: Tadej Tement vsem pa je celotno ekipo organiziral, povezal in motiviral, da je bil na kon-cu rezultat zelo prepricljiv. Ob takšni organizaciji bo Gerecane težko pre­hiteti tudi v naslednjih letih. Na drugo mesto so se tokrat uvrstili športniki s Hajdine, dosegli so dve zmagi – ribolov (pari) in vrtno ke­gljanje (ekipno), tretji pa so bili lan­skoletni zmagovalci, Hajdošani, ki so dosegli tri zmage – mali nogomet (veterani nad 50 in 35 let) ter šah (po­samezno). Dve zmagi so dosegli tudi Dražencani, in sicer v golfu (moški) in teku (moški). Po eno zmago beležita še ekipi iz Skorbe – tenis (pari) in Slo­venje vasi – streljanje z zracno puško (posamezno). Vsekakor je bil namen prireditev vec kot dosežen, saj smo povezali špor­tnike, predvsem pa so se povezali tekmovalci znotraj posameznih vasi. Ne nazadnje, pri vsem tem gre za­gotovo za posebnost v Sloveniji, saj mocno dvomimo, da kaj takega dru­gje sploh še obstaja. Še enkrat torej cestitke vsem zmago­valcem letošnjih turnirjev in vsi spet vabljeni prihodnje leto. Sandi Mertelj Silvo Purgaj poznam že dobro de­setletje, kolikor je minilo od njene priselitve iz Jareninskega Dola na Hajdino. Njena rojstna vas, v kateri je pred šestimi desetletji osrecila svoja starša Angelo in Ivana Purgaja, ki sta po dveh fantih, Lojzku in Francku, 27. novembra 1961 v zibelko položila deklico Silvo, je kraj, na katerega me že iz mladosti veže veliko lepih, prija­teljskih spominov na ljudsko pesnico Ancko Šumenjak. Ce je bila prva tema najinih pogovo­rov Ancka, je leta 2012 to postal Svit. Kot ambasadorka tega programa sem prisluhnila sogovornici Silvi, ki mi je pripovedovala, kako je po smrti obeh starejših (a nikakor ne starih!) bratov šla na preventivni pregled in so ji, nic hudega sluteci, povedali, da ima bulo v crevesu. Še pravocasna operacija ji je vrnila nasmeh na lica, ki pa je po krajšem premoru spet izginil. Pojavile so se težave z jetri. Medicina je spet naredila svoje in premagala je tudi to težko diagnozo. Hvaležna sem ji bila, ker je brez za­držkov bila pripravljena spregovoriti o svoji bolezni in je tako marsikoga opogumila, da se je odzval na pova­bilo NIJZ in poslal na pregled vzorca blata. Silvo smo kljub zdravstvenim teža­vam redno videvali »med ljudmi«. Aktivno se je vkljucila v delo Društva žena in deklet obcine Hajdina, kjer je bila pripravljena poprijeti za vsako delo, tudi kuhanje rimskih jedi, ce je bilo to potrebno. Prav tako je bila desna roka svojemu partnerju Zlatku Kondricu, ki je v tistem casu postal predsednik Vaškega odbora Zg. Haj­dina. Skupaj sta si prizadevala za po­vezovanje Hajdincanov na razlicnih podrocjih in uspelo jima je marsikaj premakniti na bolje. Vkljucila sta se tudi v Planinsko društvo Hajdina in v Društvo upokojencev Hajdina. Lani je slednjim uspelo formirati žensko in moško tekmovalno ekipo keglja-cev, ki ju ves cas tudi vodita Silva in Zlatko. Rezultati so iz meseca v me-sec boljši, kar jim daje spodbudo, da vsak teden redno trenirajo. Trenutno sicer ne morejo zaradi protikoron­skih ukrepov, a upajo, da se bo stanje scasoma normaliziralo. Pred skoraj štirimi leti je po Silvini za­slugi na Zg. Hajdini zaživela tudi že peta po vrsti v Obcini Hajdina sku­pina Šole zdravja Pri lipi. Spet je bila Silva med glavnimi akterji te nove formacije žensk, ki vsako jutro ob osmih, oblecene v oranžna oblacila, opravijo jutranjo telovadbo, imeno­vano tisoc gibov, po njenem ustano­vitelju dr. Grishinu. »Najprej sem se vkljucila v skupino Zg. Hajdina onkraj prog, oz. Nova Hajdi­na, kot jo poimenujejo nekateri. Ko pa sva z Zlatkom ob razlicnih dogodkih, ki so se odvijali pri Sitarjevi lipi na Zg. Hajdini, našla sogovornice, ki so vede­le, da na Sp. Hajdini že vec let poteka jutranja telovadba, smo se odlocile, da bi tudi me organizirale svojo ekipo. Z Zlatkom sva v nedeljo po prvem maju šla od hiše do hiše in predstavila našo zamisel. Na dogovorjeni dan se nas je pri lipi zbralo petnajst. Najprej sem mislila ostati le toliko, da bi uvedla eno ali dve telovadki, da bi vodili vaje, po­tem pa sem zacutila, da se tudi med temi ženami odlicno pocutim. In sem se prepisala v to skupino,« je zacetke »oranžnic« Pri lipi predstavila Silva Purgaj, ki je vesoljni Sloveniji, ki lahko spremlja program SIP TV, postala znana po vsa­kojutranji polurni TV-telovadbi. »Ko smo morali v casu korone prenehati vse aktivnosti, sva se z direktorjem SIP TV Brankom Veselicem dogovorila, da bi posneli vse vaje, ki sodijo v program Tisoc gibov. Tako lahko vsak, ki želi, ob TV vsak dan telovadi doma.« Vasi so se za posamezna tekmovanja razlicno organizirala, nekatere bolj, spet nekatere manj, na koncu pa se je vse to poznalo pri rezultatih. Tek­movanje po posameznih športnih panogah je potekalo po pravilih, ki jih je dolocil organizator posamezne športne panoge. Ocenitev najboljših vasi po športnih panogah je poteka-lo po naslednjem sistemu: zmagova­lec 6 tock, drugouvršceni 5 tock, tre­tjeuvršceni 4 tocke, cetrtouvršceni 3 tocke, petouvršceni 2 tocki in šestou­vršceni 1 tocka. Pred zacetkom prvega tekmovanja so se morali posamezniki odlociti, za katero vas bodo nabirali tocke, saj so lahko v celotnem tekmovanju nasto­pali le za eno vas. Izbira vasi pri tem je bila prostovoljna odlocitev vsake­ga posameznika. V vsa tekmovanja je bilo letos vkljucenih 313 športnikov, pri tem pa so doloceni športniki tek­movali v vec športnih panogah. Naziv najbolj športna vas leta 2021 si je letos vec kot zasluženo prislužila ekipa Gerecje vasi, ki je bila najboljša na kar sedmih tekmovanjih: mali no-gomet (veterani nad 50 let), ribolov (cetvorke), odbojka na mivki (trojke), mali nogomet (clani), namizni tenis (posamezno) in kegljanje (posame­zno). Še štirikrat so bili srebrni in enkrat bronasti, udeleženi pa so bili na vseh tekmovanjih. Vsekakor gre pri tem velika zasluga predsedniku ŠD Gerecja vas Mihi Lešniku, ki mu je uspelo zbrati odlicno ekipo, pred­Ko so se razmere izboljšale in so spet lahko prihajale na igrišce na Zg. Haj­dini, so se zavedele, kaj vsem štiriin­dvajsetim clanicam pomeni vsako­dnevno druženje. Telovadba je ena plat, druga pa je pripadnost neki organizirani skupini, ki je v casih, ko med nas vedno bolj prodira osamlje­nost, izjemnega pomena. Vse za eno, ena za vse, bi lahko imenovali njiho­vo vodilno misel. Skupaj praznujejo rojstne dneve, razlicne obletnice, osebne jubileje, se veselijo uspehov in množijo lepe trenutke, prav tako pa druga z drugo cutijo trenutke stiske in si med seboj pomagajo. Po-vezuje jih prijateljstvo, v katero so pri telovadbi vkljucile tudi Silvinega partnerja Zlatka, in rezultati skupne­ga sodelovanja so vidni na igrišcu, kjer vsako jutro telovadijo. V zimskem casu so se prvo in drugo leto preselili v dvorano Društva upo­kojencev Hajdina, zadnje leto pa tudi v bolj hladnih dneh vztrajajo na pro-stem. Njihova skupna želja je, da bi del igrišca pokrili, da bi lahko treni­rali tudi v deževnih in zimskih dneh. Sodec po dosedanjih dokazih, kako se tudi po manjših korakih pride do cilja, bomo poleg hišice, ki so jo zgra­dili v lastni režiji, »ruskega« kegljišca in balinišca, kmalu docakali tudi stre-ho. Vsi skupaj pa skrbijo tudi za lepo urejeno in ob praznicnih casih okra-šeno okolico kapele pri lipi. Silvina in Zlatkova zasluga je tudi, da so telovadke zacele spoznavati bli­žnjo in daljno okolico. Odpravile so se na vec enodnevnih odkrivanj zna­menitosti, na katerih so se jim pridru­žili njihovi možje in partnerji. Doslej so se vedno izkazali kot odlicni, varni vozniki, ki so iz lastnega žepa odžeja­li svoje jeklene konjicke. Onadva pa rada sedeta na resnicnega, dvoko­lesnega konjica, ki ju je v preteklosti popeljal po številnih poteh naše nek­danje skupne domovine. Silvina vsestranska vkljucenost v življenje naše obcine ni ostala ne­opažena, zato sta bila z Zlatkom v preteklem letu nagrajena s srebrnim grbom Obcine Hajdina za enkratne dosežke. V novembru je bilo pri Kondricevih veselo. Stopnišce njihovega doma je bilo okrašeno z mnogimi baloni in nalepkami, na katerih je bila dobro vidna številka 60. Sredi noci so za to poskrbele Silvine in Zlatkove oran­žnice, ki so v soboto, 27. novembra, zjutraj ob osmih, zapele slavljenki ob njenem jubileju. Telovadba je ta dan odpadla, sledilo pa je kratko, pri-srcno druženje na terasi, v svežem, rahlo deževnem uvodu v praznicni dan. Naslednji dan so Silvi nazdravili tudi njeni najdražji – sinova Miran in Srecko z družinama. Še posebej lepo so babici Silvi ob slavnostni torti za­peli njeni vnuki: Nina, Nino, Alina, Naja, Taja in Kiara. Vsi zbrani smo Silvi ob sobotnem sre-canju zaželeli vse tisto, kar si po tihem želi tudi sama. Tisto, o cemer sprego­vori tudi na glas in s cimer ozavešca vse okoli sebe. Žal se je pregovor »V tretje gre rado« uresnicil tudi pri naši vsestranski sovašcanki in soobcanki. A mi vsi verjamemo v to, da bo Silva iz te situacije tudi v tretje izšla kot zma­govalka, kar ji iz vsega srca in z veliko hvaležnosti v imenu vseh iskreno želi-mo. Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak Šola zdravja na Zg. Hajdini žanje uspehe Že cetrto leto clanice skupine Šola zdravja pri lipi Zg. Hajdina vsako ju­tro telovadimo. Kako zelo smo potre­bovale takšno druženje, se je kmalu videlo po številni udeležbi. Naša skupina šteje 24 clanic, pohvalimo se lahko, da je naš clan tudi predsednik Vaškega odbora Zg. Hajdina Zlatko Kondric. Jutranja telovadba ni samo razgiba­vanje telesa, ampak tudi druženje, saj se osamljenost seli tudi na vas. Ljudje so vedno bolj zazrti vase, ni jim mar za socloveka in okolico. Clanice skupine smo v tem casu postale dobre prijate­ljice. Med seboj si pomagamo, skupaj praznujemo rojstne dneve, obletnice, ob petkih pijemo kavico, se udeleži-mo raznih izobraževanj. S partnerji smo se odpravile tudi na nekaj izletov. Obiskali smo Šmartinsko jezero, pot med krošnjami na Rogli. V oktobru smo se podali na Kozjansko, na Babno Goro, si ogledali zemljanko Rafov rov v kraju Podbreg. Tu sta zakonca Rafko in Berta Articek sredi vinograda s ko­panjem zemljanke poskrbela za pravi cudež narave. Ogled te posebnosti vsem toplo priporocam. V neposredni bližini nad kamnolomom smo se pov­zpeli na Stolp ljubezni, uživali v pre­krasnem razgledu in malici, za katero je poskrbela Renata. Ob tej priložnosti se v imenu vseh clanic zahvaljujem našim stalnim voznikom Francu Car-tlu, Francu Vogrincu, Zlatku Kondricu in Mirku Žagarju za varno in zastonj­sko vožnjo. Prek Šole zdravja smo bili tudi na pet-dnevnem oddihu v Šmarjeških Topli­cah. Najvec zaslug za naše prijetno druženje imata naša vaditeljica Silva Purgaj in Zlatko Kondric, ki je že ne­kaj let predsednik vaškega odbora. Za nesebicno pomoc in aktivno delo tudi v drugih društvih sta lani oba prejela bronasti grb Obcine Hajdine. Naše aktivnosti niso zamrle niti v casu korone, ko je bilo prepovedano dru­ženje. Iznajdljiva Silva je skupaj s SIP TV poskrbela za razgibavanje prek TV­-ekrana. Še vedno vabimo vse, ki bi rade po­skrbele za svoje zdravje, ki pogrešate družbo, da se nam pridružite. V naši obcini je kar pet skupin Šole zdrav­ja, povsod vas bodo veseli. Spoznali boste, da so dobri odnosi in prijetno druženje pogoj za zadovoljno življe­nje. Na Zg. Hajdini si želimo še pokrito igrišce, da lahko telovadimo tudi ob dežju, seveda bi takšen prostor izkori­stili tudi za druge aktivnosti. Ne kritizirajte samo razmer v družbi, temvec tudi sami naredite kaj, da nam bo vsem lepše! Francka Cartl Pred enajstimi leti v tem casu smo se v Obcini Hajdina zaceli bolj podrobno seznanjati s Programom Svit, ko smo v Društvu žena in deklet obcine Hajdina na miklavževi vecerji spoznale ambasadorko Programa Svit Lili Gricar iz Gozda Martuljka. Iskreno je spregovorila o svoji izku­šnji z rakom na debelem crevesu, ki je vplivala na vse clanice društva, da smo sledile njenim besedam. Zacele smo odkrit pogovor o tej smrtonosni diagnozi, ki je iz naše sredine iztrgala premnoge sorodnike, znance in prija­telje. Obletnica me vraca v minula leta, ki sem jih doživljala kot ambasadorka tega programa iz naše obcine. Vesela sem, da se mi je pred petimi leti pri­družila tudi Zlatka Strmšek, žena oz-dravljenca po raku, ki je lahko za vzor drugim ženam in materam, kako je treba poskrbeti, da se možje, ocetje, sinovi, partnerji in prijatelji odzove­jo povabilu Programa Svit in pošljejo vzorca blata na presejalni pregled. Seveda pa je vzor tudi vsem ženskam, da po petdesetem letu vsaki dve leti opravijo svojo dolžnost do sebe in svojih najdražjih. Vse do dopolnje­nega 74. leta nam država na ta nacin zagotavlja brezplacni pregled, ki nas še pravocasno opozori, ce je z našim prebavnim traktom kaj narobe. Pred dvema letoma se nama je pridru­žil tudi naš župan mag. Stanislav Gla­žar, ki je postal ambasador Programa Svit zato, ker je bil med prvimi župani v Sloveniji, ki je prisluhnil pobudi za zacetek ozavešcanja obcanov. Naša obcina je bila precej dolgo na vrhu 1. Cvetka Majerhofer 2. Ema Stopinšek 3. Ana Celan 4. Angela Lipavšek 5. Martin Pernek 6. Terezija Turk 7. Ana Rožman 8. Marija Tušek 9. Ivan Bandur po odzivnosti v Spodnjem Podravju, zadnje case pa s podatki ne smemo biti zadovoljni. Smo sicer še vedno v zgornji tretjini obcin, a to nam ne sme biti v ponos. Želimo si, da bi se skrbi za svoje zdravje zavedali še bolj. Zadnje leto nas je koronska pandemija pri­zadela na vseh podrocjih. Tožimo, da težko pridemo na vrsto pri zdravniku. Ko pa dobimo pomoc za pravocasno odkrivanje morebitnih predznakov bolezni v ovojnici na dom, pa ovojni-co odložimo med prebrane casopise in pozabimo nanjo. VSAKO ŽIVLJENJE JE DRAGOCE­NOST, KI SE JE ZAVEMO ŠELE, KO ZACNE ZDRAVJE PEŠATI Ob izteku drugega leta, ko se amba­sadorji ne moremo v živo srecati na posvetu v decembru, se nam v pri­hodnjih dneh obeta virtualni dogo­dek, ki bo potekal v obliki konference Zoom. Na zacetku srecanja bodo stro­kovnjaki predstavili, kako je covid-19 vplival na obvladovanje raka in prese­jalni Program Svit, sledila bosta disku­sija in mreženje, v okviru katerega nas bodo pozvali k deljenju svojih izku­šenj pri delu ambasadorja Programa Svit ter k prispevanju pobud in idej za delo v prihodnje. Prisluhnili bomo dr. Dominiki Novak Mlakar, vodji Programa Svit, prof. dr. Vesni Zadnik, vodji Epidemiologije in registra raka, V hvaležen spomin in prof. dr. Borutu Štabucu, predstoj­niku Klinicnega oddelka za gastroen­terologijo. V razpravi bomo predsta­vili aktivnosti v naši obcini, srcno pa si želimo, da bi tudi tokratna objava vplivala na tiste mlade abrahamovce, ki so prvic prejeli povabilo v Program Svit, pa tudi na tiste, ki so že v 74. letu, da bi izkoristili še zadnji presejalni test, ki ga trenutno nudi država. Vsi v tem starostnem obdobju pa naj vsaki dve leti naredijo to, kar sem v novem­bru tudi sama. Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak v imenu vseh treh ambasadorjev Svita v Obcini Hajdina Lasje so pomemben del videza ljudi. Povedo pa tudi veliko o zdravju telesa. Ce smo v stresu ali se ne prehranjujemo zdravo in raznoliko, se nam bo to zacelo kazati tudi na laseh. Dokazano je, da ce smo preživeli kakšno hudo preizkušnjo, nam lahko po treh mesecih zacnejo izpadati lasje. To je neke vrste odgovor našega telesa na prevelik stres. Telo nas opozarja, da mu moramo zaceti pomagati. Jeseni in spomladi lasje izpadajo bolj intenziv-no. Tega ne moremo prepreciti, saj je to nor-malno in pricakovano. Izpadanje las je nekaj popolnoma obicajnega, kajti prav vsak las na naši glavi gre skozi tri faze rasti in v zadnji, telo­geni fazi preprosto odmre in odpade. Vcasih je za izpadanje vendarle krivo kaj drugega – tudi nekatera bolezenska stanja. Tukaj je devet mo-gocih vzrokov za nenadno izpadanje las. Telogeni efluvij Gre za simptomaticno izpadanje las, ki se pojavi približno dva ali tri mesece po sprožilnem de­javniku. Med najpogostejše sprožilce telogene­ga efluvija spadajo hud stres, hormonske spre­membe, kot na primer po porodu ali zacetku oziroma prenehanju jemanja kontracepcijskih tablet, jemanje nekaterih zdravil (na primer ne­katerih antidepresivov, beta zaviralcev, protiv­netnih zdravil) ali vitaminov, nekatere kronicne ali vnetne bolezni. Telogeni efluvij se ponavadi pojavi nenadoma in posameznik se naceloma dobro spomni trenutka, ko mu je v roki, na glav­niku ali na vzglavniku ostal vecji šop las. Vendar izpadanje las ni trajno in lasje se obicajno po nekaj mesecih obnovijo. Je pa telogeni efluvij pogostejši pri ženskah kot pri moških. Androgena alopecija Pri nekaterih se pojavi, ker so jo pac podedovali. Podeduje se lahko od oceta ali matere. Podedu­je se slab gen, s katerim se zacnejo lasje tanjšati in redciti. Pri moških se obicajno zacne z blago razredcenim lasišcem v predelu nad senci, prek tanjšanja in redcenja na predelu nad celom ter na vrhu glave pa vse do popolne pleše, pri cemer pogosto v zatilju in na predelu zalizcev lasišce ostane normalno porašceno. V nekaterih primerih moški opažajo enakomerno tanjšanje las po celotnem lasišcu. Alopecija areata Nenavadna in redka avtoimunska bolezen, kjer obrambni sistem napade lastne lasne mešicke ali mešicke dlak, saj jih zaznava kot tujke, priza­dene približno dva odstotka populacije. Posle­dica bolezni je delno ali popolno izpadanje las, lahko pa zacnejo izpadati tudi dlake na telesu – vkljucno z obrvmi in trepalnicami. Za zdaj še ve­dno ni natanko znano, kaj povzroca izbruh bo­lezni, zdravniki pa sklepajo, da gre pri alopeciji areati za genetsko bolezen, ki naj bi jo aktivirali stres pa tudi dolocena zdravila. Bolezen sicer ni nalezljiva in zaradi nje oboleli ne umrejo, a mar-sikateri bolnik z alopecijo areato ima manjšo sa­mozavest in se težje vkljucuje v okolje. Prav tako za alopecijo še ne poznamo zdravila. Nekaterim obolelim zacnejo scasoma lasje oziroma dlake spet rasti, drugim se stanje nikoli ne izboljša. Slabokrvnost Ce vam primanjkuje železa, to pravzaprav po­meni, da je v vaši krvi premalo rdecih krvnih telesc – eritrocitov, ki vsebujejo hemoglobin, ta pa omogoca prenos kisika po vašem organiz-mu. Težave, ki spremljajo anemijo, kakor z dru-go besedo imenujemo slabokrvnost, so bledica, utrujenost, zaspanost, omoticnost, zadihanost, mrzle roke in noge, glavoboli ter pri nekaterih tudi povecano izpadanje las. Zato jejte cim vec hrane, ki je bogata z železom, folno kislino in vitaminoma A ter C, ki izboljšujeta absorpcijo železa iz prebavil. Kožne bolezni Ce katera od kožnih bolezni, na primer luskavi-ca, seboroicni dermatitis, glivicna vnetja kože, izbruhne tudi na lasišcu, je pogosta posledica obolenja ravno izpadanje las. Še posebej se­boroicni dermatitis je pogost razlog za to, da zacnejo lasje nenadoma izpadati. Ker je izloca­nje mašcob iz lojnic povecano, koža pogosto zacne srbeti in se celo vname, temu pa se lah­ko pridružita še njeno lušcenje in izpadanje las. Takšno vnetje kože lahko potem poslabšajo še nekateri drugi dejavniki, kot na primer dodatno mehanicno draženje kože, glivice in bakterije, znoj idr. Pretirano umivanje, sušenje in barvanje Za cezmerno izpadanje las je lahko krivo tudi cezmerno umivanje in sušenje, predvsem pa uporaba prevec agresivnih preparatov za umi­vanje in nego las, prevroc zrak pri sušenju, pre­vec agresivne barve za lase, krtace, ki prevec vlecejo lase, ravnalci za lase idr. Ce torej menite, da je za izpadanje las vzrok kaj od tega, potem preprosto zamenjajte preparate in pripomocke, ki jih uporabljate. Motnje v delovanju šcitnice Šcitnica je žleza z notranjim izlocanjem in njeno delovanje uravnava številne procese v našem telesu – naš bazalni metabolizem, porabo kisi­ka, telesno rast in razvoj ter s tem tudi rast in razvoj las in nohtov. Ce šcitnica deluje prevec, izloca prevec šcitnicnih hormonov, govorimo o hipertirozi, eden njenih znacilnih simptomov je pravzaprav prav izpadanje las. Ce pa naša šcitni-ca izloca premalo hormonov, govorimo o hipo­tirozi in v tem primeru se lahko zgodi, da so naši lasje krhki in lomljivi. Covid-19 Tudi pri tej temi se ne moremo izogniti temu virusu. Posledice, ki jih okužba s tem virusom povzroci na našem telesu, so številne in še niso do konca raziskane. Ena od pogostih posledic je tudi izpadanje las. Prvi vzrok je visoka telesna temperatura, s katero telo želi uniciti virus. Drugi vzrok so spremembe na žilnem sistemu, ki pov­zrocijo vnetje kapilar v koži lasišca (vaskulitis). Kapilare dovajajo hrano lasnim koreninam, zato je njihovo delovanje oteženo. Le-te ne morejo proizvajati v zadostni kolicini lasne želatine, zato vse lase, ki so v mirujoci fazi, enostavno izvržejo iz folikule (telogeni efluvium). Tretji vzrok sta fi­zicni in psihicni stres. Kako se borimo proti izpadanju las Lasje so velik dejavnik naše samozavesti. Zato jih moramo primerno negovati. Pri tem mislim na pravilno umivanje las z manj agresivnimi šamponi. Tudi ko izpiramo lase, moramo biti natancni, kajti iz las in lasišca moramo sprati ves šampon. Ce tega dela ne opravimo natancno, lahko ostanek šampona povzroci suho lasišce in s tem povzroci prhljaj. V primeru izpadanja las vedno najprej pomislimo na možne vzroke in jih skušajmo popraviti. Vcasih zadostuje že ma-lenkostna sprememba v nacinu življenja, drugic spremenjen vnos hranil, vedno pa se moramo zavedati, da bo sprememba najverjetneje ko­ristila ne zgolj lasem, temvec celemu telesu in posledicno našemu splošnemu pocutju. Ce ste opazili, da vam izpadajo lasje bolj kot ponavadi, se lahko obrnete tudi na zaposlene v Lekarni pri Sv. Martinu. Skupaj bomo izbrali izdelke, ki so primerni za vas. Metoda Meško Žitnik Lekarna pri Sv. Martinu Zg. Hajdina 44a 2288 Hajdina 02 620 78 87 www.lekarna-martin.si Facebook: Lekarna Hajdina Ne samo poleti, tudi cez zimo je treba poskrbeti za lepe noge. Svoje roke vsak dan vidite in zato lahko hitro opazite spremembe, a vaše noge prav tako potrebujejo pozornost, še posebej, ce so prisotne kakšne težave na stopalih. Noge si redno pregledujmo v celoti (petni del, stopalo, prste, med prsti in stanje nohtov). Pri pregledu bodimo pozorni na: barvo in debelino kože, znamenja, pigmentne lise in izrastke, kraste, poškodbe, hematome, lušce­nje kože, razpoke na koži, prisotnost in loka­cijo zadebeljene kože na podplatu, otišcance, kurja ocesa, bradavice, stanje kože med prsti (obloge, maceracije, pokanje kože, lušcenje), rast nohtov (posebnosti, dolžina, oblika, de­belina, barva, sijaj) ter stanje obnohtne kožice in obnohtnih kanalov. Na težave nog vplivajo tudi drža telesa in nepravilnosti kolen. Pozorni moramo biti tudi na spremembe na koži cele noge (edemi, porašcenost, debelina in barva, toplota kože, znamenja, pigmentne lise in izrastki – benigni tumorji). Nastanejo lahko tudi fizikalno-kemicne poškodbe (lahko se udarimo v rob poste­lje ali omare, se umivamo s prevroco vodo, uporabljamo keterolitike – nastanejo lahko globinske poškodbe kože, ki so lahko nevar­ne za nekatere osebe). Ce opazimo kožna gnojenja (piodermije) na površini kože ali globlje, je dobro pokli­cati in nato cim prej obiskati zdravnika. Pri pregledu ne smemo spregledati glivicnih okužb. Navadno se okužba zacne v tretjem in ce-trtem medprstnem prostoru z lušcenjem kože, srbenjem, rdeckastimi lisami in me­hurcki. Okužba se lahko razširi na celotno stopalo, in ce je ne bomo zdravili, se pre­nese na glivicno okužbo nohtov. Tudi spre­membam na nohtni plošci posvetimo ne­kaj casa. Pojavi se lahko horizontalno cepljenje noh­ta na prostem robu ali vzdolžna lomljivost nohta, ki se pojavi na prostem robu in daje videz razpraskanega nohta. Zaradi kakšne poškodbe ali bolezni pogosto pride do: odstopanja nohta od nohtne posteljice, zadebelitve ali stanjšanja nohta (noht je brez sijaja, krhek, deformiran), krempljastih nohtov (je trd, zadebeljen, defor­miran), žlicastih nohtov (konkavne oblike – nohtna plošca je udrta, robovi so privzdignje­ni), nohtov, ki so videti kot urno steklo, bele nohtne plošce in rjavo-crnih ali zeleno-crnih lis (izliv krvi pod noht, okužba, melanom, po­sledica dela ali poškodbe). Nohtna plošca je lahko spremenjena tudi pri nekaterih boleznih (luskavica, edem). Na nohtih se lahko pojavijo vdolbinice, brazde, noht se lušci, krhki nohti idr. Odsvetujem vam, da sami izvajate posege na stopalu, kot je odstranjevanje kurjih oces, otišcan­cev, bradavic, vrašcenih nohtov. Za to je po­treben obisk pedikerja – osebe, ki je za to usposobljena. KAKO DOMA POSKRBETI ZA SVOJE NOGE Predel, kjer je otišcanec, popilite z atravmat­sko pilo, kar bo naredilo razbremenitev, in nato nanesite kremo, ki uravnava hiperke­ratozo (odebelitev vrhnje plasti kože). Tako boste omehcali predel, zadebeljena koža pa se ne bo vec tako hitro debelila. Ce imamo težave z vrašcenimi nohti, lahko v tem casu ponovno povzrocijo bolecine. Vnetje v nohtnem kanalu (paronychia) ali ob njem lahko sega v kožo ali tik pod njo. Ce ni prisotna sladkorna bolezen, lahko delamo kamilicne kopeli. Pomaga tudi že, ce samo spiramo s fiziološko raztopino in uporabimo protivnetne izdelke. Pazite, da ne nosite pretesnih cevljev (bodite cim vec v mehki obutvi). Nohte krajšajte, ampak ni­kakor globoko v kanal. POZOR V zacetnih fazah doloceni problemi skoraj niso opazni. A ce imamo rutino, da si pre­gledujemo in negujemo stopala in noge, lahko marsikatero tegobo odpravimo oz. jo omilimo. Kasneje lahko namrec takšne te­žave vodijo v resnejše zaplete. Zato je tako pomembno, da pregledujemo noge. PRAVILNA SKRB ZA CEVLJE, NE NOSITE VES CAS LE ENEGA PARA V vecini primerov potrebuje material na podplatu cevlja okoli 24 ur, da obnovi svojo nosilnost in blaženje, še posebej v jesen­skem in zimskem casu ter deževnem obdo­bju, ko obstaja vecja verjetnost, da se vaši cevlji zmocijo. Ko se boste sezuli, so pripo-rocljivi leseni raztegovalniki za cevlje, saj se tako vaši cevlji posušijo na idealno obliko in tako preprecite njihovo skrcenje. ODSTRANITE NEPRIJETNE VONJAVE IZ SVOJIH CEVLJEV Posebej, ce se potimo, saj bomo tako unicili razvoj gliv in mikrobov. Vedeti moramo, da samo osušitev cevljev ni dovolj, saj se mi-krobi ponovno razvijejo takoj, ko ponovno obujemo cevlje. Ce nimamo pri roki pose-bej pripravljenih sprejev, si lahko pomaga-mo s sodo bikarbono. Odstrani neprijetne vonjave in ima antibakterijske ucinke, saj nevtralizira kislino, ki jo proizvajajo bakterije. Potresite nekaj sode (cim bolj enakomerno) v cevelj, ki ste ga predhodno osušili, ce je bil vlažen, in pustite cez noc, zjutraj pa stresite iz cevlja. V AVTU IMEJTE REZERVNE CEVLJE Visoke pete ali ozki cevlji lahko povzrocijo bolecine, žulje, odrgnine, otišcance, ki boli­jo, pa še na dolgi rok lahko nastane poškod­ba kože, ki jo je težko sanirati. So pa rezervni cevlji koristni tudi, ko nas kdaj preseneti ka­kšna hoja po blatu ali kamenju. Urejena stopala so naše ogledalo. Ekipa Va-leri strokovno in z veseljem poskrbi za vaš lahkotnejši korak in boljše pocutje. Raje kot da razmišljamo o tem, cesa trenutno ne mo-remo narediti, razmišljajmo o tem, kaj lahko naredimo ta trenutek. Preusmerimo energijo v pozitivne stvari. Hkrati vam ob prihajajocih praznikih in v pri­hajajocem letu želimo vse dobro. Bodite pisci, ne zgolj bralci knjige svojega življenja. Naj vaše življenje postane najlepša zgodba, kar jih je kdaj bilo. (Nasvete Kako poskrbeti za svoja stopala smo povzeli po Romani Praprotnik, preda­vateljici s poklicno kvalifikacijo iz medicinske pedikure, kjer smo sodelovali na izobraževa­nju na temo Medicinska pedikura.) Teja Bauman Zagoranski, dipl. fiziot. Osem prelestnih let V Prelestu – Hiši lepote in zdravja v Gerecji vasi 37g – v praznic­nem decembru praznujejo. Osem let je že minilo, odkar je Mate-ja Stojko v intimnem in naravnem ambientu lesene hiške zacela ponudbo vrhunskih kozmeticnih storitev ali izbrana wellness doživetja. Vse do danes je za stranke lepotnega salona ustvarila bogat izbor ponudbe, od specializiranih neg obraza, božanske nege telesa, manikure in pedikure, depilacije (tudi brazilske) do drugih kozme­ticnih storitev, za razkošje popolne sprostitve pa bodo v Prelestu poskrbeli s sprostitveno masažo, finsko infrardeco savno. Novost v ponudbi je posebna, prestižna nega kože na obrazu, vratu in de­kolteju. Nega je zelo temeljita, dodelana, ciljana in z zares odlicno izbiro produktov Thalgo. Izvaja se manualno in z aparaturo. V ve­selem decembru jo lahko podarite v obliki darilnega bona kot tudi vse druge storitve. Mateja Stojko: »Eno telo imamo, zato skrbimo zanj! Hvaležno nam bo vracalo! Dobrodošli pri meni v leseni hiški, kjer vam bom z na­ravnim in domacnim okoljem, strokovnim pristopom, vedrino in skrbjo z veseljem ter z vsem svojim znanjem pomagala skrbeti zase! Ker si to zaslužite. Dobrodošli v Prelestu!« 031 876 950 www.prelest.si info@prelest.si Foto: Tjaša Oman Tisoc in tisoc zvezd je nad nami, tisoc in tisoc zvezd je med nami, naj gre po svetu – rama ob rami – svetloba z nami. (Tone Pavcek) Drage obcanke in dragi obcani! Pred nami je novo leto, ki naj bo priložnost za boljšo in lepšo prihodnost vseh. S sku­pnimi mocmi se bomo v naši obcini še naprej trudili za razvojno naravnane projekte, vecjo prepoznavnost in dobre odnose med vsemi nami. Naj vam novo leto 2022 prinese veliko zdravja, srece, veselja in ljubezni. Vesel božic in prijetno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. Obcinski odbor SLS Hajdina Oh, srecni ti Prelestni casi, moj salon je že osem let v Gerecji vasi. V tem casu sem vas mnogo uredila in z vami tudi sama v odraslo žensko se razvila. Za vse obiske sem vsem nadvse hvaležna, obljubim, da še naprej bom na tretmajih nežna. Zahvala je v verzih, ker datum je poseben, saj skupaj z mano slavil bi tudi sam Prešeren. Tudi v prihodnje dobrodošli ste vsi, da se pocutite prelestno, ce ne, ko pridete, pa zagotovo, ko boste iz salona šli. Vsem skupaj nam želim cim mirnejše in lepše prihajajoce dni. Tanja Hauptman Spoštovani obcanke in obcani! Zahvaljujemo se vam za dosedanje sodelovanje in verjamemo, da bomo tudi v prihodnje delali dobro in uspešno za vse nas. Naj vam novo leto prinese nove odgovornosti, nove uspehe in svež zagon. Veselimo se novega leta in novih izzivov. Želimo vam miren božic, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter zdravja, srece, lepih trenutkov in uspehov v novem letu 2022. Obcinski odbor SDS Hajdina 86 December 2021 Mojca in njene sladke dobrote V decembru so piškoti nekaj, kar spada k praznicnemu vzdušju, in ce so narejeni doma, z ljubeznijo in trudom, so še toliko bolj dragoceni in slastni. To dobro ve tudi Mojca Žinko (prej Požgan) iz Gerecje vasi, ki je v peki peciva že prava mojstrica slašcicarka. Že nekaj casa lahko njene objave spremljamo na družbenih omrežjih in v skupini Facebook Pecivo in slašcice za vsak dan, kjer Mojca velikokrat objavi svoje sladke mojstrovine in izmenjuje nasvete, izkušnje. V decembrskih dneh pri Mojci doma omamno diši, saj že po tradiciji pripravlja najrazlicnejše piškote, s katerimi se slad­kajo njeni domaci, v obliki sladkega pra­znicnega darila pa jih bodo deležni tudi njeni najdražji in prijatelji. Zelo je po­nosna, da ji pri peki piškotov že pridno pomaga triletna Manca, ki se, tako kot mamica, pri tem delu zelo dobro znajde. Predstavljamo si lahko, da so ti omamni vonji še kako všec tudi partnerju Mateju ter najmlajšima clanoma družine, dvojc­koma Maticu in Mateu, pa tudi drugim clanom družine Požgan, ki se tem do-brotam verjetno težko uprejo. Zgodba o Mojcinih sladkih dobrotah ima že kar dolgo zgodovino, saj je že kot deklica pri peki peciva rada pomagala babici Elizabeti, ki je letos praznovala 90. rojstni dan, in Mojca jo je za praznik presenetila s torto in mizo, obloženo s pecivom. »Spominjam se, kako sem kot majhna deklica babici pomagala pri peki piško­tov. Lahko sem izrezovala in ustvarjala po svoje, potem sem z leti že sama našla kak zanimiv recept in ga preizkusila. Vedno mi ni uspelo, zgodilo se je, da je bilo testo pre­mehko ali pretrdo ali pa je bil biskvit pre­malo pecen, a veliko se nauciš iz lastnih napak in danes mi kar uspeva. Rada pe-cem vse, od drobnega peciva, kremnih sla-šcic do tort, krofov, potice, vse mi uspeva. Zanimiv je bil zacetek s kvašenim testom, cesar sem se zelo bala, ko pa mi je prvic uspelo, je bilo vse veliko lažje. Zdaj je lažje tudi s pomocnikom, robotom, brez katere­ga si priprave slašcic sploh vec ne predsta­vljam. Ponosna sem tudi, da imam kar ne­kaj knjig z recepti, najvec preprostimi, pa tudi babicin zvezek, v katerega je dedek, zanimivo, zapisal veliko receptov, in vse to skrbno hranim,« je povedala Mojca, ki najvec receptov poišce na spletni strani Leaneen, avtorice Nine, tudi v njeni knji­gi in še kaj odlicnega najde na spletu. Mojca je po poklicu vse prej kot slašci­carka, kot ekonomistka je zaposlena v UKC Maribor in tja se vraca kmalu po daljšem porodniškem dopustu. Ne skri­va pa želje, da bi se kdaj v prihodnje peki slašcic še bolj posvetila, saj ji to delo odlicno uspeva, jo osrecuje, dopolnju­je ter v tem vidi tudi izzive in priložno­sti. Trenutno pa je v ospredju družina, pravi Mojca, ki se zelo veseli praznicnih decembrskih dni in obljublja, da bo po­skrbela, da bodo tudi letošnji kar najbolj sladki in prijetni. Besedilo in foto: TM 87 Mojca že od nekdaj rada pece slašcice. Sladke dobrote v praznicnem decembru, ki jih odlic­no pripravi Mojca Žinko. GRB OBCINE HAJDINA 16.10.2000 OBCINA HAJDINA Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina Cin, cin, cin, zvoncki pojejo, . 02 788 30 30, faks 02 788 30 31 lep je ta božicni cas, ki prinaša zimo v vas. e-naslov: uprava@hajdina.si Vprezimo sani, pohitimo v snežne dni, z iskrico v oceh odmeva zvonki smeh. Zvoncki na saneh, skrivnostni beli svet, božic nam pricarajo, srceca odpirajo. Obisk Božicka po vaseh Obcine Hajdina Leto se izteka in spet je napocil cas praznikov. Božicka zaradi epidemije letos žal ne bomo pricakali skupaj, je pa za otroke iz Obcine Hajdina, stare od 1 do vkljucno 6 let, tudi letos pripravil darilo, ki ga boste lahko dvignili po vaških skupnostih. Božicek bo obiskal vse vasi Obcine Hajdina. Potovanje bo potekalo s starodobnikom. Božicka bo prevažal škrat in mu bo v pomoc pri razdelitvi daril. Božicek bo vasi obiskal po naslednjem urniku: . V torek, 21. decembra 2021 16.00–16.30 Sp. Hajdina, športni park 16.45–17.15 Zg. Hajdina, pri vaškem centru (pri Sitarjevi kapeli) 17.30–18.00 Zg. Hajdina preko proge, športni park 18.15–18.45 Draženci, dom vašcanov . V sredo, 22. decembra 2021 16.00–16.30 Gerecja vas, gasilski dom 16.45–17.15 Slovenja vas, gasilski dom 17.30–18.00 Hajdoše, gasilski dom 18.15–18.45 Skorba, dom krajanov Župan Obcine Hajdina mag. Stanislav Glažar