PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 221 (13.452)
Trst, torek, 26. septembra 1989
Začetek 44. zasedanja generalne skupščine OZN v New Yorku
Bush predlagal uničenje vsega kemičnega orožja
Do popolnega uničenja naj bi prišlo v desetih letih - ZDA naj bi takoj uničile 80 odstotkov tega orožja, če to stori tudi SZ
Hud pritisk v odsotnosti predsednika Drnovška
Predsedstvo SFRJ zahtevalo od Slovenije, naj odloži odobritev ustavnih sprememb
NEW YORK — Ameriški predsednik George Bush (na sliki AP) je z govorniškega odra ob začetku 44. rednega zasedanja generalne skupščine Organizacije združenih narodov »izstrelil« nov predlog za popolno kemično razorožitev. George Bush je pri tem dejal, da so ZDA pripravljene, da v roku desetih let uničijo vse svoje zaloge tega orožja, če bo tudi Moskva pokazala pripravljenost za kaj takega in če bodo tudi ostale države, ki proizvajajo kemično orožje, sprejele ta najnovejši ameriški predlog.
Predsednik ZDA je svoj predlog razčlenil v tri dele in predlagal, da Was-hington takoj uniči 80 odstotkov svojega kemičnega arzenala pod pogojem, da se bodo za tako rešitev odločili tudi v Sovjetski zvezi. V naslednjih osmih letih naj bi nato ZDA uničile 98 odstotkov svojih zalog tega orožja, preostala dva odsotka pa bi uničili do konca desetega leta.
Ta najnovejši ameriški predlog je prišel takoj po uspelih pogovorih s šefom sovjetske diplomacije Ševardnad-zejem, seveda pa Bush ni mogel zamolčati tudi drugih problemov, ki tarejo članice te največje svetovne orga-
nizacije in kateri ZDA po Bushevih besedah dajejo vse večji pomen. Tako je ameriški predsednik spregovoril o problemih gospodarskega razvoja, kjer je poudaril, da naj bi demokratizacija in pa vključevanje v svobodno svetovno tržišče pomagala prebroditi probleme nerazvitosti. V zvezi s tem je Bush posebej omenil Poljsko in Madžarsko, ustavil pa se je tudi pri Sovjetski zvezi, kjer naj bi premiki proti političnemu pluralizmu in tržni ekonomiji po njegovem mnenju prinesli tudi več svobode.
Del svojega posega je ameriški predsednik posvetil tudi problemom okolja, ameriško pomoč OZN pa je ponudil tudi pri boju proti mamilom. Končno je George Bush generalni skupščini OZN najavil, da se bo konec spomladi ali v začetku poletja 1990 srečal s sovjetskim voditeljem Gorbačovom.
Včerajšnji Bushev govor je naletel na ugoden sprejem. Pozitivno je ameriški predlog ocenil italijanski zunanji minister De Michelis, podobnega mnenja pa je bil tudi sovjetski zunanji minister Ševardnadze, ki bo pred generalno skupščino OZN govoril danes.
BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je na včerajšnji seji ponovno poudarilo, da bi sprejem nekaterih amandmajev k ustavi SR Slovenije v nespremenjeni obliki ogrozil izvajanje z ustavo SFRJ določenih funkcij federacije. Predsedstvo je ocenilo, da je potrebno vložiti dodatne napore, da bi nastalo situacijo presegli. Zato je predlagalo, naj zadevo v zvezi z amandmaji slovenske ustave preuči zvezni zbor skupščine Jugoslavije (zasedanje so sklicali za danes). Hkrati je predlagalo slovenski skupščini, naj za določen čas preloži sprejem amandmajev.
Kot poroča Tanjug, predsedstvo SFRJ poudarja svojo odločnost, da bo v primeru kolizije ustavnih norm katerekoli članice federacije z ustavo SFRJ, dosledno izvajalo določbe ustave SFRJ na celotnem ozemlju Jugoslavije.
Predsedstvo CK Zveze komunistov Jugoslavije je na včerajšnji seji sklenilo, da za danes popoldne skliče sejo centralnega komiteja, na kateri bodo razpravljali o idejno-političnih problemih, ki jih odpirajo nekateri od predlo-
ženih popravkov k ustavi Slovenije.
Danes zjutraj, pred sejo zveznega centralnega komiteja, se bo sestal tudi centralni komite slovenske partije, na katerem bodo morali sprejeti stališče, ki ga bodo popoldne zagovarjali na seji zveznega CK.
Omeniti je treba, da je jugoslovansko zvezno predsedstvo sprejelo svoje stališče v odsotnosti predsednika predsedstva SFRJ Janeza Drnovška, ki se prav ta čas mudi v New Yorku, kjer je včeraj v imenu neuvrščenih spregovoril pred generalno skupščino OZN. Spričo nepričakovanega zapleta bo Janez Drnovšek po nepotrjenih vesteh stopil na prvo letalo in se v teku današnjega dne vrnil v Jugoslavijo.
Predseanik slovenske skupščine Miran Potrč je sinoči v svojem nastopu pred televizijsko kamero ponovil trdno odločenost Slovenije, da jutri odobri spremembe k ustavi, kljub pozivu zveznega predsedstva. Potrč je zelo kritično ocenil hude pritiske, katerih je te dni deležna Slovenija in ki nikakor niso v skladu z ustavno ureditvijo.
Dr. Janez Drnovšek spregovoril v OZN v imenu neuvrščenih
NEW YORK — »V svet vedno večje medsebojne odvisnosti, neuvrščeni izražajo pripravljenost, da prenesejo svoj del odgovornosti pri reševanju skupnih problemov in sodelujejo z vsemi drugimi državami, prepričani, da bo realizem odpravil predsodke in dogme,« je sporočil predsednik predsedstva SFRJ Janez Drnovšek svetovni skupnosti s tribune generalne skupščine ZN.
Ko je Drnovšek govoril v vlogi predsedujočega gibanja neuvrščenih, je obvestil udeleženke 44. zasedanja generalne skupščine ZN o rezultatih 9. vrha neuvrščenih v Beogradu in oblikoval šest prednostnih nalog neuvrščenih v njihovi prihodnji mednarodni dejavnosti.
Janez Drnovšek je poudaril, da je prva prednostna naloga neuvrščenih v deklaraciji vrha namenjena prizadevanjem za ohranitev miru in dejal, da je popolna odprava jedrskega orožja glavni cilj. Jugoslavija hkrati z neuvrščenimi državami pripisuje največjo pozornost prepovedi jedrskih poskusov in kemičnega orožja Pa tudi spodbujanju procesa konvencionalne razorožitve. Druga prednostna naloga je skupno »odkritje« učinkovitih in sprejemljivih rešitev za probleme mednarodnih gospodarskih odnosov, je nadaljeval Drnovšek in v zvezi s tem navedel sklep z beograjskega vrha, da »je detant brez ekonomske vsebine obsojen na minljivost«. To mnenje temelji na dejstvu, da vedno težji položaj držav v razvoju onemogoča, da bi se dokopale do pridobitev znanosti in tehnologije, to pa ni samo ovira razvoju, marveč tudi nenehna grožnja miru in trdnosti v svetu.
»Želim poudariti, da je problem zunanjih dolgov številnih držav v razvoju, eden tistih, ki ga ni mogoče več odlagati v nedogled,« je poudaril Drnovšek. Pod-Prl je znamenje dobre volje pri upnikih in poudaril, da Se morajo v ZN poroditi politični impulzi, ki bodo omogočili pogoje za hitrejšo vključevanje nerazvitih v tokove svetovnega gospodarstva.
Pomembna naloga v deklaraciji beograjskega vrha neuvrščenih je podpora pravici vseh narodov pod tujo nadvlado ali zasedbo do samoopredelitve in neodvisnosti, je dejal Drnovšek, ter izrazil upanje, da bo naj-V(-čji preživeli kolonialni problem, Namibija, kmalu le Se grenka preteklost. Naša odgovornost je, da odločno Preprečimo vse poskuse, da bi načrt ZN v zadnjem trenutku izigravali, je dejal Drnovšek. Namibijski nared mora na svobodnih volitvah svobodno izraziti svo-1° voljo.
. Med prednostnimi nalogami neuvrščenih držav je Qnez Drnovšek poudaril probleme zaščite okolja, ker ‘rnevarnosti, ki danes grozijo ozračju, morjem in goz-°vom, v enaki meri ogrožajo vse države in dramatič-g? Poudarjajo neodvisnost sodobnega sveta.« Neuvr-preni so pripravljeni prispevati h krepitvi sodelovanja
' varovanju okolja, vendar pa to terja ^ iim omogočila ekološko i
tudi dodatna bi jim omogočila ekološko čistejše tehno-
Vprašanje omejitve hitrosti ta teden v poslanski zbornici
Gospodarski manever beleži presenetljivo pozitivne ocene
RIM Gospodarski manever vlade, nadaljevanje razprave o mamilih v senatu in razprava o omejitvi hitrosti v poslanski zbornici bodo glavni elementi političnega dogajanja tega tedna. Okrog njih pa se bodo prepletali običajni argumenti odnosov med strankami (in strujami).
Začnimo pri gospodarskem manevru in finančnem zakonu. O tem se bo vlada dokončno izrekla na petkovi seji, toda, kot kaže, so tako finančni zakon kot spremni gospodarski zakonski ukrepi že pripravljeni. Minister za proračun Cirino Pomicino je včeraj izjavil, da je bilo soglasje v vladi že doseženo in da ji sedaj ne preostaja nič drugega, kot da pred petkovo sejo vnese le še nekaj drobnih popravkov in izboljšav. Glede načrta o gospodarskih ukrepih že dolgo ni bilo takšnega soglasja in nekateri so manever opredelili koz zgovoren primer visoke politične arhitekture. Trem finančnim ministrom (strokovnjaku Carliju, "andreottijevcu" Cirinu Pomi-cinu in levičarju Formici) je očitno uspelo uskladiti dokaj nasprotujoče si interese. Popolnega soglasja seveda ni in ga tudi ne bo (sindikati, ki so sicer dali načelni pristanek, so si pridržali več rezerv; podjetniki pa so tudi včeraj preko svojega predsednika Pinin-farine še enkrat izrazili veliko zaskrbljenost
nad manevrom, češ da jih bodo nova davčna bremena oškodovala), a tudi odprtega spopada (kot smo mu bili priča ob gospodarskih ukrepih De Mitove vlade) verjetno ne bo.
Drugi argument, ob katerem bodo politične sile v prihodnjih dneh preverjale svoja stališča, je zakonski osnutek o boju proti mamilom. Tu se ne pripravlja samo spopad med večino in opozicijo (komunisti, radikalci in zelenimi), temveč tudi v večini sami. Kljub načelnemu sporazumu tajnikov večinske koalicije, še niso razčiščene nekatere podrobnosti. Medtem ko socialisti trdovratno vztrajajo pri znanih stališčih kazenskih sankcij tudi za uživalce mamil, se dobršen del demokristjan-skega tabora nagiba k nekoliko drugačni rešitvi. Uživanje mamil sicer ne sme biti za KD v nobenem primeru dovoljeno, bolj kot na kazenske ukrepe pa je treba misliti na preventivne ukrepe. Craxi je z nedeljskega shoda socialističnih žensk v Livornu odločno napovedal, da bo glede vprašanja mamil neizprosen. In tokrat ni bilo njegovo opozorilo toliko namenjeno komunistom, ki imajo, kot znano, povsem drugačne poglede, kot pa For-lanijevi stranki. Iz Livorna je Craxi hkrati opozoril demokristjane, da bo neizprosen tudi glede zakona o splavu. Skratka zakon je
pomembna družbena pridobitev in se ga ne sme nihče dotakniti.
Tretji argument tega tedna, ki je bil tudi že predmet silovitih polemik, je zakonski odlok o omejitvi hitrosti. V poslanski zbornici se bo danes začela razprava o resolucijah, ki zadevajo odlok. Vlada se nagiba k temu, da bi prejšnji Ferrijev odlok, ki je predvideval omejitev hitrosti na 110 km. na uro, zamenjala z novim Prandinijevim odlokom, ki naj bi to hitrost povečal na 130 km. Na petkovi seji se vlada ni izrekla, ker je hotela prej slišati mnenje parlamenta.
Pa še eno zanimivost beleži včerajšnji dan. Medtem ko se navzven kaže, da med Craxije-vimi socialisti in Forlanijevimi demokristjani ni bilo še nikoli takšne složnosti, se iz ust glavnih voditeljev PSI čujejo pozivi h krepitvi socialistične enotnosti in torej nekakšno približevanje komunistom. Craxi je v nedeljo v Livornu jasno poudaril, da je treba rekonstruirati zgodovino in ustvariti pogoje za enotnost socialističnega gibanja. Njegova desna roka Martelli pa je včeraj v intervjuju za španski dnevnik El Pais še podkrepil ta poziv rekoč, da je demokristjanski ideal v zatonu in da morajo dozoreti pogoji za politično zame-njavo.	d. K.
Za boj proti algam v Jadranu finančna pomoč Svetovne banke
VVASHINGTON — Jadranskemu bolniku bo s finančno injekcijo pomagala tudi Svetovna banka, ki naj bi skupaj z Evropsko investicijsko banko poskrbela za celo vrsto »paketov« za očiščenje Sredozemskega morja in v tem sklopu tudi za pomoč v boju proti prekomernemu cvetenju Jadranskega morja.
Študijo »Akcijski ekološki načrt za Sredozemsko morje« so pripravljali več let, sedaj pa naj bi ta načrt postal operativen. To sta sporočila predsednika Svetovne banke Conable in Evropske investicijske banke Broeder, ki sta poudarila predvsem prizadevanja obeh zavodov pri nudenju najustreznejše pomoči sredozemskim državam v njihovem boju za simbiozo binoma razvoj - okolje.
Študija vidi razloge za ekološko propadanje Sredozemskega morja predvsem v neustrezni gospodarski politiki, neprimerni zakonodaji in do
nedavnega neobčutljivosti za probleme okolja. Zato so v načrtu navedeni nekateri prednostni posegi in Italija bo poleg drugega deležna tudi pomoči pri postavitvi ustreznih čistilnih naprav na privezih za tankerje v genovskem, palermskem in tržaškem pristanišču.
Ugotovljeno je bilo namreč, da vsako leto izpustijo ladje v Sredozemsko morje 650 tisoč ton surove nafte, kar je sedemnajstkrat več kot ob ekološki katastrofi ameriškega tankerja Exxon Valdez na Aljaski. Kot je razvidno iz študije, pa v 90 odstotkih primerov do onesnaženja pride med povsem običajnimi vzdrževalnimi deli na ladjah.
Drugi del tega načrta, ki ga bodo začeli izvajati prihodnje leto, predvideva tudi pomoč pri izobraževanju, precej sredstev pa naj bi vložili tudi za ohranitev naravnih in kulturnih vrednot sredozemskega področja.
Septembra potrjeno umirjanje inflacije
MILAN - Tudi septembrski podatki potrjujejo, da se inflacija počasi umirja. Cene tudi ta mesec seveda niso mirovale in so v sedmih vzorčnih mestih narasle v poprečju za 0,4 odstotka, vendar pa naj bi to pomenilo nadaljnje zmanjšanje inflacije, ki naj bi se tako ustalila pri 6,6 odstotka, medtem ko je bila avgusta 6,7, julija pa celo 7-od-stotna.
Zastavonoša z naj višjim mesečnim poviškom cen je tokrat Palermo. Tam so se cene v primerjavi z avgustom dvignile za 0,7 odstotka, kljub temu pa je letna stopnja s 5,8 odstotki najnižja med vzorčnimi mesti. V Trstu so se cene ta mesec povečale za 0,6 odstotka (letno za 7,3), v Milanu in Genovi za 0,5, v Bologni za 0,4 odstotka, »najcenejši« mesti v septembru pa sta bili Benetke in Turin, kjer so cene narasle le za 0,2 odstotka v primerjavi z avgustom.
Septembrsko umirjanje inflacije najbrž lahko pripišemo mirovanju cen za stanovanja, dokaj nizki pa so bili tudi poviški cen raznih dobrin, storitev in oblačil. Največjo rast cen so ta mesec zabeležili pri električni energiji in gorivih, kjer so mesečni poviški v Turinu in Milanu dosegli skoraj odstotek, v Benetkah pa se je ta postavka v primerjavi z avgustom povečala kar za 2,6 odstotka.
Na začetku zasedanja vrhovnega sovjeta SZ
Ultimat Mihaila Gorbačova Armeniji in Azerbajdžanu
Slovenska skupščina bo jutri razpravljala o novi slovenski ustavi
MOSKVA — V svojem krajšem otvoritvenem govoru na začetku zasedanja vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze je Mihail Gorbačov poudaril, da je položaj v državi še hujši kot pred šestimi meseci, ko je bilo prvo zasedanje vrhovnega sovjeta.
Glede napetega položaja v Zakavkazju je Gorbačov dal Armeniji in Azerbajdžanu 48 ur časa, da rešita zaplete, v nasprotnem primeru, naj vrhovni sovjet sprejme primerne ukrepe. Po njegovih besedah so šele prejšnjo noč prekinili železniško blokado Armenije, tako da sta lahko prispeli dve železniški kompoziciji z najpotrebnejšimi surovinami in živežem za Armenijo. To pa še ne pomeni, da se je položaj v Zakavkazju normaliziral.
Ultimat Mihaila Gorbačova obema republikama soupada z dramatičnimi agencijskimi vestmi Tassa iz Armenije in Gorskega Karabaha, ki že tretji te-derf trpita posledice gospodarske blokade. Če bo blokada trajala še deset dni, bo v Gorskem Karabahu propadel ves pridelek, saj ni goriva za kmetijsko mehanizacijo. Pred dnevi je več tisoč Azerbajdžancev preprečilo, da bi
iz Kirovabada odpotovala železniška kompozicija z gorivom za Gorski Ka-rabah. Tass omenja, da se v Gorskem Karabahu nahaja divizija elitnih strelcev notranjega ministrstva, ki so do sedaj skrbeli skoraj izključno za nudenje najnujnejše pomoči od azerbajrižanske blokade prizadetemu prebivalstvu. Sovjetska tiskovna agencija pa navaja tudi izjave vojaškega poveljnika v Gorskem Karabahu, generala Vladimirja Safonova. Po njegovem je položaj skrajno napet: »Zaskrbljeni smo ob rastoči napadalnosti neodgovornih oseb do naših vojakov.« Kaj pomeni taka izjava ni povsem jasno. Omenjena divizija pa se je že »proslavila« s krvavimi dogodki 10. aprila v gruzijskem Tbilisu, kjer so strelci segli po bojnih plinih in se z neobičajno surovostjo »branili pred napadom neodgovornih ljudi«. V Moskvi to Tassovo pisanje ocenjujejo kot odkrito grožnjo sprtim stranem, naj po mirni poti rešijo zaplet, ker bo morala v nasprotnem primeru poseči vojska notranjega ministrstva.
V svojem posegu pa je bil Gorbačov dosti bolj umirjen od agencije Tass.
Vseeno je opozoril na nevarnost prebujajočega se nacionalizma in zahteval večjo disciplino. S posebnim poudarkom je obsodil ultimate raznih nacionalističnih skupin, ki so toliko škode že zadale uresničevanju perestrojke.
V podobnem tonu pa je Gorbačov spregovoril tudi o gospodarskem položaju v državi in o merah, ki jih bodo morali poslanci v dvomesečnem zasedanju sprejeti. Ti ukrepi bodo morali po njegovih besedah rešiti vprašanje pomanjkanja blaga široke potrošnje na tržišču, dati prioriteto družbenemu razvoju in financijsko ozdraviti gospodarstvo. Tu so še vprašanja reforme kmetijstva, družbene imovine in sistema, kako kmetom dati v najem družbeno zemljo. Gorbačov je navedel, da položaj v Sovjetski zvezi zahteva takojšnjo premostitev kakršnekoli društvene napetosti in dosledno izvajanje perestrojke. Vrhovni sovjet bo moral tudi sprejeti paket ukrepov o »ekonomski neodvisnosti republiških gospodarstev«.
Požar na trajektu Tor Scandinavia terjal dva mrtva in tri ranjene
ESBJERG (DANSKA) — Dve osebi sta izgubili življenje, tri pa so bile ranjene v požaru, ki je včeraj pred zoro izbruhnil na drugem krovu premčeve-ga dela trajektne ladje Tor Scandinavia na progi iz švedskega pristanišča Goteborg v britanski Harvvich. Prvi plameni so baje izbruhnili v neki čistilnici in dobili takoj netiva v oddejah, ki jih ne manjka na taki nočni plovbi. Požar se je širil z bliskovito naglico in zajel tudi ladijski radijski center, tako da je kapitan poslal klic v sili z malim prenosnim VHP oddajnikom. Njegov klic je slišal center danske obalne straže v Aarhusu, ki je takoj obvestil vse ladje v neposredni bližini trajekta.
Tor Scandinavia se je ob izbruhu požara nahajal kakih 90 milj zahodno
od danskega pristanišča Esbjerg. Na klic v sili se je najprej odzvala ladja Vestkysten, nato je na pomoč priskočil še zahodnonemški rušilec Hamburg. Prav rušilec je kasneje iz morja potegnil dve trupli. Pred tem je kapitan ladje sporočil, da ni žrtev in da se je le nekaj ljudi zastrupilo z dimom.
Trenutno ni še jasno, ali sta utopljenca potnika, ali člana posadke, saj nista imela na sebi nobenega dokumenta. Bržkone sta v trenutku panike skočila v morje.
Po petih urah so uspeli pogasiti požar, ne da bi jim bilo treba evakuirati potnikov. Na krovu je bilo 550 potnikov in 135 članov posadke. Tor Scandinavia je s svojimi 14.893 BRT eden
največjih trajektov, ki pluje po Severnem morju, vkrca lahko do 756 potnikov, last pa je danske družbe DFDS Seaways. Trajekt ima najsodobnejšo protipožarno opremo, ki pa je v prvih trenutkih baje odpovedala, ker so plameni razvili predvsem gost in dušljiv dim, ne pa visokih temperatur. Vse ranjence je obšla slabost zaradi dima, enega, ki boleha za naduho so nemudoma s helikopterjem prepeljali v neko dansko bolnišnico.
Sinoči je Tor Scandinavia v spremstvu trajekta Dana Anglia zaplula v dansko pristanišče Esbjerg. Sedaj bodo skušali ugotoviti vzroke požara, poskrbeli pa bodo tudi za še uspešnejše samodejne protipožarne naprave.
Za odpravo belih lis iz polpreteklega časa
LJUBLJANA — Ponovna ocena "akcije 25 poslancev" iz leta 1971 ni edini primer, ko se slovenska javnost vrača v preteklost, da bi zapolnila bele lise, ki zevajo v opredelitvah nekaterih minulih procesov, dogodkov in afer.
Pobudo za oceno "te afere" sta sprožili CK SZDL Domžale in občinska skupiščina Ajdovščina. Prvo stopnico na poti do nove, prevrednotene opredelitve akcije takrat ožigosanih poslancev je v okviru RK SZDL Slovenije včeraj prestopil izvršni odbor njenega predsedstva, kar ni naključje. Tisti organ (v drugi zasedbi, seveda) je bil namreč pred 18 leti tisti, ki je sprejel stališča z oceno "o politični nesprejemljivosti akcije 25 poslancev in njeni škodljivosti za nadaljnjo demokratizacijo političnega življenja v samoupravni družbi"... Prav ta ocena je takrat povzročila razplet akcije z neljubimi političnimi posledicami, tako za dejansko demokratizacijo, kot za vpletene poslance, ki so se zanjo angažirali.
Nekateri se še spomnijo, da je julija 1971, ob kandidiranju članov tedaj uvedenega predsedstva SFRJ iz SR Slovenije, skupina 25 poslancev slovenske skupščine začela pobudo, da poleg dveh kandidatov RK SZDL kandidira še enega kandidata, da bi tako imeli odprto kandidacijsko listo s tremi kandidati za izbor dveh članov, kar je povsem v skladu z dopolnjenim republiškim zakonom in tedanjo slovensko ustavo. Kljub temu in kljub dejstvu, da je akcija 25 poslancev potekala iz skupščine, je bilo to politično dejanje obsojeno, njegovi akterji pa politično diskvalificirani. Bistveno vlogo so pri tem odigrale s političnimi pritiski politične organizacije zunaj skupščine...
Ko je podpredsednik RK SZDL Slovenije Ciril Zlobec na včerajšnji seji izvršnega odbora opredeljeval izhodišča za prevrednotenje takratne ocene te akcije, je opozoril, da naj bi se dandanašnji pri kritičnih ocenah političnih zmot iz preteklosti ne postavljali v vlogo modrih razsodnikov, kajti takrat so bile razmere drugačne, razvoj pa je šel od takrat tudi svojo pot.
Takrat je imela vsaj enako moč, kot so jo imeli zakon in poslanci, tudi neuradna republiška politična koordinacija. Ta je bila prepričana, da ravna pravilno, če "popravlja" zakonodajo, zato da bi ohranila "enotnost". Takrat se je mislilo in delala tako. Danes vemo, do kakšnih nasprotij prihaja med načelom enotnosti in demokracijo. Danes je lahko biti kritičen do takratnih stvari, ni pa bilo takrat lahko tako govoriti. Pobudnikov afere (ne poslancev!) nimamo moralne pravice obsojati, njihova dela bo ocenila zgodovina. O tej akciji se danes, ko smo priča podobnim zahtevam in procesom, kot jih je takrat sprožilo 25 poslancev, ni treba več prepričevati. Tudi izvršni odbor zdaj to akcijo ocenjuje bistveno drugače. Ob tem lahko le obžalujemo, da so bili nekateri procesi demokratizacije takrat zaustavljeni, njihovi akterji pa politično ožigosani. Zdaj si moramo prizadevati predvsem za uravnoteženje zgodovinskih pojavov, za zapolnjevanje belih lis v zgodovini - a brez politične maščevalnosti ali pogromaštva nad tistimi, ki so takrat dejansko ravnali po zgledih političnega oportunizma, ne da bi se držali etičnih in pravnih norm.
Včeraj prva zaslišanja o nesreči nad Ustico
RIM — Preiskovalni sodnik Vittorio Bucarelli in javni tožilec Giorgio Santacroce sta včeraj zaslišala štiri častnike in dva podčastnika, ki so bili 27. junija 1980, ko je nad Ustico eksplodiralo potniško letalo DC9, v službi v radarskem centru v Maršali. V nesreči je takrat umrlo vseh 81 potnikov in članov posadke.
Zaslišana šesterica, gre za majorja Fulvija Salmeja in Adulia Ballinija, kapetana Sebastiana Mutija in Avia Giordana ter za podčastnika Maria Sarduja in Sossia Tozia, spada v skupino 23 osumljenih častnikov in podčastnikov iz radarskih centrov v Licoli in Maršali. Obtožnica jih bremeni lažnega pričanja in prikrivanja resničnih podatkov. Le podpolkovnik Mario De Cresenzo, ki je bil takrat komandant radarskega centra v Licoli, je obtožen tudi kršenja določil o hranjenju stvari in uničenja resničnih podatkov. De Cresenzo naj bi namreč uničil radarske zapise, ki so jih zabeležili ravno na dan nesreče nad Ustico.
Po zaslišanju, na katerem so osumljenci zavrnili domnevo, da je letalo DC9 zadela raketa, je zagovornik obtožene šesterice vložil pri preiskovalnemu sodniku Bucarel-liju zahtevo, da naj bi izdelali novo izvedensko mnenje o eksploziji letala DC9 nad Ustico. Po mnenju obrambe naj bi sedanje izvedensko mnenje, vsaj v nekaterih točkah ne bilo dovolj jasno.
Sandro Pertini praznoval visok življenjski jubilej
Bivši predsednik republike Pertini je včeraj praznoval svoj 93. rojstni dan. Obiskala sta ga predsednik republike Cossiga in predsednik senata Spadolini, predsednica poslanske zbornice Jottijeva pa mu je poslala 93 vrtnic. Najbolj prisrčno so ga v nedeljo počastili navadni ljudje na trgu pred vodnjakom Trevi	(Telefoto AP)
LJUBLJANA — V sredo bo slovenska skupščina na skupnem zasedanju vseh treh zborov razpravljala in glasovala o novi slovenski ustavi. V resnici so staro ustavo temeljito popravili, vendar so ohranili osnovna izhodišča in tudi uvodna poglavja. To so naredili zato, da ne bi prišli v odkrit konflikt z zvezno ustavo, pa tudi metodološko, ker bi drugače morali ustavo napisati povsem na novo. Pa vendar med dobro leto in pol trajajočo ustavno razpravo je ustavna komisija skupščine prejela 1350 mrtenj občanov in skupin, strokovnjakov in raznih organizacij. Vse to so pretehtali in sedaj je pred skupščino zajeten sveženj popravkov, skupno 78. Na novo jih je napisanih 21, na teme, ki v osnutku sploh niso bile obravnavane, 35 amandmajev je bistveno spremenilo obstoječe člene, le osemnajst pa ponavlja prejšnje besedilo.
Predsednik Miran Potrč je ob pričetku tokratne poletne razprave strnil osnovne ugotovitve v krajšem poročilu. Pri tem pa je izrecno poudaril, da so nova temeljna načela izrazito demokratično usmerjena. Z dopolnitvijo temeljnih načel
se:
—	poudarja, da je SR Slovenija država suverenega slovenskega naroda in državljanov SR Slovenije,
—	temelji družbene ureditve SR Slovenije razširjajo tudi na spoštovanje pravic in svoboščin človeka in občana, politični pluralizem in demokracijo,
—	zagotavlja delavcem pravico do samoupravljanja, soupravljanja in sodelovanja v upravljanju v podjetjih in drugih gospodarskih subjektih z družbeno, zadružno, zasebno ali mešano lastnino,
—	zagotavlja enakopravnost vseh oblik lastnine in gospodarskega ter drugega ustvarjalnega delovanja, poleg dela se tudi sredstva razlaščajo kot podlaga za upravljanje in prilaščanje rezultatov dela,
—	poudarja načela prostovoljnosti samoupravnega interesnega organiziranja ter svobode in prostovoljnosti planiranja v podjetjih in drugih organizacijah,
—	jamči pravica do svobodnega političnega združevanja,- zagotavlja enakopravno sodelovanje v političnem življenju vsem organizacijam in gibanjem, ki spoštujejo ustavni red in sindikati opredeljujejo kot neodvisne delavske organizacije.
S črtanjem posameznih določb v veljavnih temeljnih načelih pa se zagotavlja:
—	da družbena lastnina in odnosi, ki iz nje izvirajo, niso edina podlaga dela in samoupravljanja,
da niso nasprotni ustavni ureditvi družbenoekonomski odnosi, ki temeljijo na zadružni, zasebni in mešani lastnini sredstev v podjetjih in drugih gospodarskih subjektih,
—	da TOZD ni več osnova uresničevanja samoupravnih pravic delavcev in združevanja, da ni več obveznosti samoupravnega povezovanja finančne in prometne sfere s proizvodnjo, da ni predvideno obvezno ustanavljanje SIS v materialni proizvodnji posebnega družbenega pomena,
polna enakopravnost osebnega dela na zasebni kmetiji in združevanje kmetov, brez ustavne usmeritve za njihovo vključevanje v samoupravne socialistične družbenoekonomske odnose,
—	da temelji sistema niso več obvezno zamenljive temeljne delegacije v samoupravnih organizacijah in skupnostih,
da ZK v ustavnem sistemu na podlagi svojega programa postaja enakopravni, ne pa glavni idejni in politični dejavnik socialističnega samoupravljanja, brez svoje poudarjene usmerjevalne vloge,
—	da v okviru sedanje vloge SZDL zveza komunistov ustavno ni več opredeljena kot vodilna idejna in politična sila,-SZDL pa ne določa več skupnih programov in meril za izbiranje kadrov, temveč predvsem obravnava in usklajuje vprašanja, ki zadevajo kadrovske priprave za volitve.
V ospredju razprave torej niso bili že tolikokrat omenjeni šesti členi amandmajev, ki so vzbudili zlasti v južnem delu jugoslovanske države toliko odporov, polemik in groženj. Povsem napačno bi bilo omejevati razpravo samo na polemičen del. Predvsem tudi zato, ker gre za obravnavo izjemnih prilik, ali za navajanje načel, ki ne bodo imele praktične posledice. Povsem drugače pa je s poglavjem, o katerem je prav tako na omenjeni seji govoril predsednik Miran Potrč. Najprej je ugotovil, da se predlaga, da bo slovenska himna Prešernova »Zdravljica«. Nato pa nadaljuje, da ustavni temelji družbeno-ekonomske ureditve zagotavljajo:
razširjene politične pravice in svoboščine državljanov:
poudarjena je njihova enakopravnost v pravicah in dolžnostih ne glede na politično ali drugačno prepričanje, kakor tudi katerokoli osebno ali drugo okoliščino,
—	v skladu z zveznim zakonom je zajamčena svoboda do stavke,
—	zajamčena je pravica do svobodnega in mirnega zborovanja ter drugega javnega zbiranja,
—	zajamčena je pravica do svobodnega združevanja v društva, sindikate in politične organizacije,
—	zajamčeno je svobodno izpovedovanje vere,
- ustavno je zagotovljena pravica državljanske iniciative za predlaganje zakonov, za razpis političnega referendu-
ma, ki izrecno zajema tudi vprašanja uveljavljanja suverenih pravic SR Slovenije, kakor tudi za razpis ustavnega referenduma.
—	zaradi odpravljanja dvomov o možni razlagi veljavnih ustavnih rešitev, je izrecno določeno, da ustavnih pravic in svoboščin ni mogoče uporabljati ali z zakonom omejevati njihove uporabe le, če merijo na nasilno rušenje temeljev ustavne ureditve.
V skladu z mednarodnim paktom o človekovih pravicah so pomembneje precizirane in razširjene določbe, ki zadevajo varovanje klasičnih pravic človeka in občana:
—	zajamčeno je varstvo osebnih podatkov ter prepovedana zloraba njihove z zakonom določene uporabe,
—	smrtna kazen se v SR Sloveniji ne sme predpisati niti v miru niti v vojni,
—	varovanje človekove osebnosti je zajamčeno s konkretnimi ustavnimi določbami o prepovedi mučenja, krutega, nečloveškega ali ponižujočega kaznovanja ali ravnanja, in brez privolitve tudi medicinskih in znanstvenih poskusov,
—	svoboda gibanja in nastanitve izrecno vključuje tudi pravico zapustiti ali vrniti se v državo,
—	v stanovanje in druge prostore je proti stanovalčevi volji mogoče vstopiti le na podlagi predhodne odločbe sodišča ali organa za prekrške,
—	le pri tajnosti pisem in drugih občil je na podlagi predhodne ali izjemoma naknadne odobritve sodišča mogoče odstopiti od načela neprekršljivosti človekove zasebnosti,
—	zagotovljeno je pravosodno varstvo zakonitosti odločb, izdanih v upravnih zadevah,
—	otrokom se ustavno zagotvljajo posebne pravice. Pri uresničevanju vseh pravic otrok mora biti temeljno načelo njihova največja korist.
Avtohtonima italijanski in madžarski narodnosti so pravice zajamčene ne glede na število njihovih pripadnikov. Navedena in razširjena je vsebina pravic narodnosti in posebne skrbi družbene skupnosti za razvoj narodnosti in narodnostno mešanih območij.
Vsebina njihovega sodelovanja z matičnim narodom je razširjena na vsa, za obstoj in razvoj narodnosti pomembna vprašanja. Njihove narodnostne skupnosti enakopravno odločajo z zbori občinskih skupščin o vseh vprašanjih, ki so pomembna za ohranjanje in razvoj narodnosti, (bs)
tržno obvestilo ■
V lekarni odstranjena še zadnja tveganja
Plešec gre v vojno
Iz nevtralne Švice
BASEL — Novica, da je pomembna švicarska raziskovalna družba iz okrilja neke znane multinacionalke izdelala in že začela prodajati kozmetični preparat proti izpadanju las, je dobesedno pretresla lekarne, saj je povpraševanje po izdelku v kratkem času preseglo ponudbo. Gre namreč za sredstvo, katerega uporaba ima -za razliko od drugih preparatov farmacevtskega tipa - to prednost, da ne ustvarja zaskrbljujočih stranskih učinkov.
Aktivni princip za zunanjo uporabo, ki ga sredstvo vsebuje, in sicer 0,11-odstotno raz-stopino benzilnikotinata, nima kontroindikacij in povzroča samo začasno pordelost lasišča na mestih, kjer je bil apliciran, le-ta pa v povprečju izgine v teku ene ure.
Konec koncev so bili prav nezaželjeni stranski učinki in možnost škode za zdravje porabnikov tisti, ki so privedli do nekake ohladitve po začetnem navdušenju nad novim »čudežnim« zdravilom. Le-to je po dolgi uporabi na mestih, ki jih je prizadela tako imenovana androgenetska alopecia (plešavost), povzročilo rast dlačic, ki so se s časom okrepile.
Plešci oziroma tisti, ki so obsojeni na bodočo plešavost, so povsem razumljivo razburjeni. Njihova vojna sploh ni izgubljena, ampak kaže, da se obrača k zmagi.
Nov švicarski proizvod, katerega komercialno ime je Labo, začenja prihajati tudi v italijanske lekarne. Svoj_ naravni krst je doživel v Švici, kmalu pa ga bodo začeli prodajati istočasno v Španiji, Nemčiji, Franciji, Nizozemski in Finski.
Koroški deželni glavar na Mladinskem kulturnem festivalu v Celovcu
Meglena gostobesednost Haideija
CELOVEC — Prvak svobodnjaške stranke in koroški deželni glavar Jorg Haider želi biti deželni glavar vseh prebivalcev Koroške, tudi Slovencev. Pripravljen se je celo naučiti nekaj slovenskih stavkov, svoje politike glede narodnostnega vprašanja pa najbrž ne bo spremenil.
V teh nekaj stavkih bi lahko strnili daljši pogovor s koroškim deželnim glavarjem, ki je bil v nedeljo v Modestovem domu v Celovcu v okviru Mladinskega kulturnega iestivala. Pogovor s Haiderjem, prvi javni pogovor koroškega deželnega glavarja s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, ki je s pomočjo simultanega prevajanja potekal dvojezično, je bil nedvomno osrednji dogodek na štiridnevnem Mladinskem kulturnem festivalu, ki ga je vsebinsko zasnovala inciatiavna skupina "Slovenščina moj jezik", priredili pa Koroška katoliška zveza in Katoliška mladina; soprirediteljica je bila Slovenska prosvetna zveza.
Pogovor s koroškim deželnim glavarjem je bil najpomembnejše in najodmevnejše poglavje štiridnevnega festivala predvsem zaradi dejstva, da je Jorg Haider na ta pogovor pristal, da je bil s pomočjo simultanega prevajanja dvojezičen in da je potekal na sedežu slovenske ustanove, veliko manj pomemben pa zaradi tega, kar je koroški deželni glavar povedal. Na vprašanja ravnatelja Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Reginal-da Vospernika, glavnega urednika Slovenskega vestnika Ivana Lukana, magistrov Pepeja Market-za in Zalke Kuchling je namreč Haider odgovarjal dvoumno in megleno in iz njegovih odgovorov ni bilo slutiti novih prijemov v narodnosti politiki.
Prepričan v svoj prav, meglen in izzivalen hkrati, je Jorg Haider v bistvu v vseh svojih odgovorih poudarjal tezo, da mora manjšina v svojih zahtevah in prizadevanju upoštevati tudi občutlji-
vost večine. Zato je zavrnil zgled celovškega škofa, ki se je naučil slovenščine in predvsem narodnostno politiko Cerkve na Koroškem. Svoje mnenje o narodnostnih pravicah je zavil v zelo megleno trditev, da morajo biti v skladu s pravicami, ki jih narodnostim priznavajo v Evropi, obšel je odgovore o vindišarstvu in ni hotel odgovoriti, češ da »bi moral pogledati v svoj dnevnik«, na vprašanje, ali se je leta 1984 udeležil shoda brambovcev, na katerem naj bi baje izjavil, da bo Koroška res svobodna le ko bo povsem nemška. Pri nekaterih stvareh pa je bil tudi zelo jasen: poudaril je, da ne more biti dialoga o zakonu o narodnostnih pravicah s tistimi, ki trdijo, da je sedanji avstrijski zakon v nasprotju s 7. členom državne pogodbe. Stranke naj bi bile po Haiderjevih besedah pripravljene na izboljšave zakona, kot možnost dialoga pa je postavil že omenjeni predpogoj.
Poleg že navedene izjave, da se čuti glavar vseh deželanov in torej tudi Slovencev, Jorg Haider ni sprejel nobene bistvene obveze za Slovence. Namignil je sicer na možnost uvedbe poskusnega dvojezičnega pouka na kmetijski šoli v Št. Rupertu, če bo za to dovolj prijavljenih, namignil je na možnost spremembe volilnega pravilnika, ki bi narodnosti omogočil izvolitev poslanca v deželni parlament, omenil možnost uradnih dvojezičnih proslav. V tem okviru je slovenske predstavnike uradno povabil, naj vstopijo v pripravljalni odbor, ki pripravlja uradno proslavo plebiscita, s katerim je bila pred 70. leti Koroška priključena Avstriji. Toda ta proslava bo šele čez leto dni, zakaj prej ne bi bilo mogoče uresničiti nekaj uvodnih drobcev dvojezičnosti v uradnih proslavah, so silili v glavarja izpraševalci, ki niso hoteli nasesti provokaciji. Haider pa jih je, medtem ko je bilo v dvorani slišati žvižganje, zavrnil.
da deželna vlada pripravlja pač samo pomembne proslave in da se ne more zgubljati v vsakodnevnih drobnarijah. Dodal je tudi, da bi bila udeležba slovenskih predstavnikov v omenjenem odboru pomemben korak na poti dialoga z večino.
Če je bil pogovor s koroškim deželnim glavarjem Haiderjem z novinarskega vidika osrednji dogodek festivala, je bila pa prireditev s kulturnega in narodnostnega vidika veliko več kot samo srečanje z glavarjem. V štirih dneh so se v Modestovem in Mladinskem domu v Celovcu zvrstila srečanja in prireditve na različne teme, vendar z enim skupnim imenovalcem: vprašanje identitete, predvsem pa prihodnosti slovenskega naroda. K razpravi o tem vprašanju so prispevali mladi in starejši, Slovenci iz osrednje Slovenije, iz zamejstva in iz zdomstva. Prisotnost velikega števila mladih predvsem iz Slovenije pa je dokazala, kako je to vprašanje zlasti v Sloveniji občuteno in kako buren razplet dogodkov v matični domovini vpliva tudi na tiste dele narodnostnega telesa, ki živijo izven njenih meja, spodbuja samoizpraševa-nje in tudi kritično razmišljanje o doslej prehojeni poti. Poslušalec je imel jasen vtis, da se mladi v tem razmišljanju in iskanju oddaljujejo od svojih očetov, da je njihov pogled uprt v sedanjost in prihodnost in da zavračajo tiste spore in poglede, ki so v ne tako oddaljeni preteklosti povzročali precejšnjo razcepljenost in vplivajo tudi na sedanjost. Toda v to smer gre sorazmerno majhno število mladih zlasti v zamejstvu, medtem ko je večina še ohlapna in neopredeljena. Vprašanje in izziv, na katerega je opozoril tudi Mladinski kulturni festival, pa je, ali bodo mladi znali nadaljevati po avtonomni poti in pritegniti k sodelovanju tiste, ki so doslej stali ob strani.
VOJMIR TAVČAR
Kdaj avtocesta čez Karavanke?
CELOVEC - Vse kaže, da načrtovane karavanške avtoceste ne bodo izročili namenu že leta 1991, kakor je bilo prvotno predvideno. Domnevo velja pripisati izjavi koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja, ki je takoj po vladni seji danes teden pojasnil novinarjem, da se je deželna vlada postavila na stališče, da bi kazalo še enkrat razpisati delo za avtocesto na območju St. Niklasa. Vlada - je dejal deželni glavar Haider - računa s takšnimi ponudbami, ki bi upoštevale vse predpise tako na naravovarstvenem področju kot na področju tehničnih značilnosti te prometne infrastrukture.
Finančni zakon 1990: 20 milijard lir za slovensko in italijansko manjšino
RIM, TRST Tržaški parlamentarec Sergio Coloni (vodja zastopstva KD v proračunski komisiji poslanske zbornice) je seznanil deželnega odbornika FJK za finance Da-ria Rinaldija s tem, kaj naj bi bilo dokončnega v državnem finančnem zakonu 1990 glede Furlanije-Julijske krajine. Kljub znatnemu oklestenju sredstev v korist deželnih uprav -sporoča poslanec Coloni - bi morala ostati nespremenjena vsa že predvidena denarna nakazila naši deželi. Mednje sodijo:
- finančno kritje zakona o gospodarskem sodelovanju med obmejnimi območji - 450 milijard lir v 3 letih;
-	izvrtanje predora skozi Monte Croce carnico - 90 milijard lir v 3 letih;
-	pobude v korist slovenske manjšine v Italiji in italijanske etnične skupnosti v Istri in na Reki - 20 milijard lir v 3 letih;
-	reforma Tržaškega eksperimentalnega geofizikalnega observatorija - 4 milijarde vsako leto.
Osnutek finančnega zakona 1990 potrjuje sredstva za izvajanje novih zakonskih predpisov o vojaških služnostih, ki jih je minuli teden odobrila poslanska zbornica in s katerimi Država ustrezno namenja 120 milijard lir v 3 letih.
Ob pregledu gornjih številk je odbornik Rinaldi izrazil zaskrbljenost
ker da finančni zakon okrnjuje kar za 4.000 milijard lir obseg sredstev, ki so namenjena Deželi FJK oziroma krajevnim ustanovam za leto 1990; to pa predvsem zato, ker zakon predvideva znatno omejitev priliva od davkov v deželah s posebnim statutom, torej tudi v naši. Dežela FJK, meni Rinaldi, se je že žrtvovala s tem, da je po izrednem dogovoru z Državo za letos skrčila na 4% načrtovano povišanje davčnega priliva, kar jo je stalo najmanj kakšnih 100 milijard lir. O vsem tem bo sicer govor na današnji konferenci Država-Dežele v Rimu, ki ji bo prisostvoval ministrski predsednik Andreotti in na kateri bo deželno vlado FJK zastopal njen predsednik Biasutti.
TPPZ zmerom glasnik boja za pravico
Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič je novo sezono začel z lepo uspelim koncertom na Festivalu Unita v Pordenonu. Pevci so nastopili v dvorani Avditorija pred veliko množico s svojim programom ' Revolucija in glasba", ki zajema partizanske in borbene pesmi različnih narodov, ki pa sloni predvsem na partizanski pesmi, ki je v tistih težkih časih vodila in vzpodbujala k boju vse slovensko ljudstvo.
Prav petje slovenskih partizanskih in borbenih pesmi je dalo pečat nastopu tržaškega zbora, katerega predsednik Igor Pavletič je navzočim spregovoril o nenehnem boju slovenske manjšine za dosego svojega globalnega zaščitnega zakona. »Med vami je še veliko takih«, je dejal, »ki so se v času vojne pridružili našemu boju in se skupno z nami borili proti nacifašizmu, a tudi zato, da bi bil naš narod enakopraven. Zato so takšna srečanja priložnost, da se bivši borci med seboj srečajo, da pa se tudi med ostalimi utrjuje bratstvo, ki je naša naroda že tedaj povezovalo.«
Recitator na večeru je bil Stane Raztresen, kot solisti pa so nastopili Rudi Mikež, Marino Eva in Igor Pavletič, ki so pod taktirko neumornega in temperamentnega pevovodje Oskarja Kljudra zapeli 18 pesmi. Koncert je še tisti večer posnela lokalna televizijska postaja, ki ga je na prireditvi tudi takoj prikazala.
Naš partizanski zbor se odpravlja v soboto, 30. t. m., v Kočevje, kjer bo velika proslava ob 45-letnici zbora odposlancev slovenskega naroda. Zbor bo poleg ostalega programa borbenih in partizanskih pesmi, zapel še "Slovenci kremeniti", 'Hej Slovani" in "Naprej zastava slave".
N. L.
Deželni odbornik F. Saro o odnosih FJK-Madžarska
BUDIMPEŠTA — »Furlanija-Julijska krajina je zmerom pomenila "vrata Zahoda na Vzhod" in je tudi prva doumela važnost odnosov z vzhodnoevropskimi državami ter še posebno z Madžarsko, na katero jo veže že sama zgodovina.« To je poudaril deželni odbornik FJK za industrijo Ferruccio Saro na razgovorih s predstavniki madžarskih oblasti spričo množične udeležbe zlasti malih in srednjih industrijskih podjetij iz naše dežele na mednarodnem velesejmu v Budimpešti. Saro je naglasil, da bodo tekoče družbeno-gospodarske spremembe v "najnaprednejši vzhodnoevropski državi" še znatno raztegnile pahljačo pod-r°čij, na katerih se bo dalo dodatno razvijati že itak utečeno sodelovanje na meddržavni ravni, posebno pa med "alpe-jadranskimi območji Madžarske" in Burlanijo-Julijsko krajino. Odbornik je navedel tehnološke prednosti naše dežela, njene multimodalne trgovsko-prometne značilnosti in pomen njene posredovalne vloge "na meji med načrtovano Združeno Evropo in Vzhodno Evropo", Po leg tega pa izrecno podčrtal tudi vlogo, ki naj bi jo odigrala Madžarska kot Povezovalka med gospodarskimi interesi Furlanije-Julijske Krajine in Sovjet-ske zveze".
V Pordenonu nov milijarder
. PORDENON — V tobačni prodajalni v Ul. Cavallotti sredi Pordenona, ki približno leto dni upravlja 44-letni Francesco Polese s soprogo, je velikanki živžav. Francesco je namreč prodal stavni listek "AL 60646", s katerim je ®eznanec zadel v "črno": dobil bo nič manj kot 2 milijardi lir, ki mu ju je crigaral konjiček Nice Smile ob priliki 50. izvedbe velike nagrade Merano. °lese, ki sicer stanuje v Cordenonsu, je povedal novinarjem (in radnoved-ežem), da je zmagoviti listek prodal v prvem septembrskem tednu in da ,rečnež prav gotovo biva nekje tam blizu. Seveda si je tudi Polese "priigral" 8kšen milijonček s prodajo listka. Na vprašanje, koliko, je časnikarjem avrnil, da menda 5 ali 6 milijonov. »Vsekakor bolje kakor pa nič,« je še *ekei.
Prepovedali prodajo vseh školjk
p KOPER Obalna veterinarska inšpektorica Neva Blažina-Sedmak je včeraj itiS a*a vsem ribarnicam, gostiščem in školjkiščem odločbo o prepovedi prodaje 0 uPorabe vseh vrst školjk. »Za ostale vrste školjk sicer ne vemo, da bi bile pP°rečne, vendar smo izdali prepoved tudi zanje iz preventivnih razlogov.« Sicer tmS0 včeraj koprski veterinarski inšpektorji prejeli telegram ljubljanskega Inšti-Šk1-Za biologijo, v katerem sporočajo, da so v užitnih klapavicah (pedočih) iz Sjj J, . b v Strunjanu in pri Seči ugotovili prisotnost strupenih snovi DSP (Diarea f0 “isi Poison) - gre za strup, ki povzroča driske, želodčne krče in bruhanje.
Pomeni, da so školjke, ki so jih pregledovali, bile oporečne. Kljub temu Porn ktori‘ z Obale ne vedo za noben primer zastrupitve s školjkami, kar pa ne Zjjo en'' da tudi zastrupitev ni bilo. Včeraj so na ljubljanski Inštitut za biologijo dnjVa Poslali vzorce več vrst školjk. Pregledovali jih bodo približno vsakih pet a 1 "	*-	'	'	1 Ce bodo po treh preiskavah neoporečne, bodo
<™&0„s,°Kft.Čsepr!mbSl
PONOVNA EMISIJA
SEPTEMBER 89
CCT
CCTT0V6
Certificati di Credito del Tesoro - petletni
•	CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dTtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
•	Obveznice so petletne in imajo enake finančne karakteristike kot tiste izdane 1. septembra in se nudijo občinstvu v podpis proti gotovini.
•	Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,65% bruto, zapade 1. 3. 1990.
V podpis od 2.
Emisijska cena	Rok
•	Obveznice se koristijo s 1. septembrom 1989 in je zato treba ob podpisu doplačati dozorele obresti.
•	Naslednji kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,50 točke.
•	V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	CCT imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
do 4. oktobra
Efektivni letni donos bruto	neto
97,75%	5 let
14,43% 12,58%
Obeta se vroča in polemična volilna kampanja
V Miljah enotna lista PSI-PSDI
se pripravlja na volitve
Po podatkih za Trst
Največ denarja smo v septembru odšteli za obleko
Naše mesto je po nedokončnih podatkih občinske statistične službe v mesecu septembru glede na avgust doživelo splošni porast osnovnih življenjskih stroškov za 0,6 odstotka. To je hkrati najvišji odstotek porasta z ozirom na ostala štiri severnoitalijanska vzorčna mesta, ki so Bologna (z 0,4-odstot-nim poraštom), Milan (0,5), Turin (0,2) in Genova (0,5-odstotni porast). Glede na letno povprečje pa je septembrski porast dosegel v Trstu 7,3 odstotka, v Bologni in Milanu prav tako 7,3, v Turinu 6,7, medtem ko je bil najvišji v Genovi z 8,1 odstotka.
V Trstu so se septembra najbolj zvišali izdatki družin za obleko, in sicer za 0,8 odstotka. Za energijo in razne stroške smo porabili 0,6 odstotka več, medtem ko se je najmanj podražila hrana, in sicer za 0,4 odstotka. Izdatki za stanovanja so glede na avgust ostali nespremenjeni. Med letnimi indeksi pa je daleč najbolj poskočil tisti pri raznih izdatkih, kjer smo porabili za kar 8,3 odstotka več kot v lanskem septembru, kar pomeni, da smo izdali več za prevoz, za zdravje, za časopise in podobne, pač neobhodne stroške.
Tudi SSk
V Miljah bo jutri zapadel rok za predložitev kandidatnih list za predčasne občinske volitve, ki bodo 22. in 23. oktobra. Včeraj so enotno kandidatno listo s simbolom Craxijeve stranke predložili socialisti in socialdemokrati, na predložitev liste se pripravlja tudi Slovenska skupnost, precej odprtih vprašanj pri izbiri kandidatur pa se je pojavilo v vrstah Krščanske demokracije, ki je o tem razpravljala na sinočnjem zasedanju svojega pokrajinskega vodstva. V miljski občinski sekciji imajo še vedno večino morotejci, pokrajinsko strankino vodstvo pa je v rokah desnosredinske notranje večine, ki si očitno prizadeva, da bi na vrh kandidatne liste uvrstili pristaše nove večine in ne levice, ki ji marsikdo v KD očita, da je bila v pretekli mandatni dobi premalo ostra do miljske uprave in do Liste Frausin. Bivši občinski odbornik Liste Frausin Soldini pa bo kandidiral z liberalci.
Volilni kartel PSI-PSDI odpirata nosilca liste socialist Rossini in socialdemokrat Derin, ostali kandidati, med katerimi je deset neodvisnih, pa so razporejeni po abecednem vrstnem redu. Na listi so med drugim oba sek-cijska tajnika Fontanot in Di Candia, dosedanji občinski svetovalec Ulcigrai
in kandidat slovenskega porekla Vladimir Svetina. Kandidate so predstavili tisku na včerajšnji tiskovni konferenci, ki sta se je udeležila tudi pokrajinska tajnika obeh strank Di Piazza in Perelli. Sekretarja sta podčrtala, da se lista PSI-PSDI z nazivom »Socialistična enotnost« prizadeva za politično in upravno alternativo Listi Frausin. Perelli je podčrtal, da je bila miljska komunistična uprava »falimentarna uprava«, kritičen pa je bil tudi do demokristjanov, katere je obtožil, da so v nekaterih ključnih trenutkih podprli odbor. Socialisti nasprotujejo »zgodovinskemu kompromisu« med KPI in KD, zelo oster do Liste Frausin pa je bil zlasti Rossini, po mnenju katerega, »Lista Frausin ne odgovarja niti več interesom KPI, kot dokazuje dejstvo, da je nosilec liste prvič nekomunist«.
Zavezništvo PSI-PSDI se po Rossinijevem mnenju predstavlja kot edina resna alternativna sila KPI, medtem ko so miljski zeleni neverodostojni. Na včerajšnji tiskovni konferenci se tako socialisti kot socialdemokrati niso jasno izrekli, s katerimi silami hočejo pravzaprav oblikovati alternativo Listi Frausin, kar bo po Rossinijevem mnenju mnogo odvisno od »ljudi, ki bodo izvoljeni v novo občinsko skup-
ščino«. Odločitev, da se kartel PSI-PSDI predstavi s socialističnim volilnim simbolom so spremljale nekatere polemike znotraj pokrajinskega vodstva PSDI, kjer so bili nekateri mnenja, da se mora zavezništvo predstaviti na glasovnici s simboloma obeh strank. Pri končni odločitvi se je osem članov pokrajinskega vodstva PSDI (med njimi tudi pokrajinski svetovalec Pertusi) vzdržalo glasovanja.
Slovenska skupnost se medtem prvič v zgodovini miljske občine pripravlja na predložitev kandidatne liste. Predsednik krajevnega Društva Slovencev Kiljan Ferluga, ki je bil sam dolgo let svetovalec Liste Frausin, je izrazil obžalovanje, da ni prišlo do sporazuma med komunisti in SSk, za katerega se je društvo po svojih močeh tudi prizadevalo. »Politične odgovornosti za nesporazum nosijo obe strani, nastradala pa bo žal predvsem tukajšnja slovenska manjšina«, nam je še povedal Ferluga, ki se je do zadnjega trenutka prizadeval za sporazum. Nosilec kandidatne liste SSk bo skoraj gotovo Danilo Šavron, strankino pokrajinsko tajnštvo pa v zvezi s to afero napoveduje tiskovno konferenco, ki bo konec tedna v Trstu.	_ _
Dežela končno zaščitila
jezerca pri Orehu
Jezerca v dolini Oreha v miljski občini bodo v kratkem vendarle uradno zaščitena. Tako je včeraj sklenila deželna komisija za zaščito krajinskih in spomeniških znamenitosti, ki je končno sprejela zahtevo naravovarstvenikov (posebno Svetovnega sklada za naravo WWF), ki so se dolgo časa zevzemali, da bi to področje formalno zaščitili pred poplavo cementa. Pristojna deželna komisija, ki ji predseduje odbornik za prostorsko načrtovanje Carbone, je istočasno zaščitila širšo področje v miljski in v dolinski občini, ki je last Ustanove za upravljanje industrijske cone EZIT.
V preteklosti je prišlo večkrat do polemik med EZIT, naravovavsrtve-niki in miljsko občino glede vprašanja industrializacije dolin Ospa in Oreha vse do državne meje. Miljska uprava je odobrila ustrezno urbanistično varianto, ki jo bo deželna uprava v kratkem dokočno ratificirala. Na Deželi so vsekakor mnenja, da bo treba v kratkem sporazumno z EZIT in s krajevnimi upravami izbrati in določiti površine za gradnjo industrijskih objektov, po drugi strani pa bo treba boljše izkoristiti zapuščene površine v tržaški industrijski coni, ki jih res ni malo.
V Gročani uspela prireditev in pohod čez odprto mejo
Lep praznik kulture in kmečkega dela
Bogati poljski pridelki v Gročani
Ustanovili nagrado »Trst za znanost«
V Trstu so ustanovili novo nagrado za znanstveno dejavnost. Imenuje se »Trst za znanost« (»Trieste per la sci-enza«), posvečena je pred nekaj leti preminulemu Nobelovemu nagrajencu za fiziko Alfredu Kastlerju, z njo pa nameravajo nagrajevati osebnosti, ki se bodo posebno izkazale v posredovanju znanstvenih vsebin mladim.
Za ustanovitev nagrade je dal pobudo tržaški odsek združenja mladih podjetnikov Junior Chamber Italiana, svoje pokroviteljstvo pa so dale malodane vse najpomembnejše oblasti in ustanove na deželni ravni, od Dežele Furlanije-Julijske krajine do Tržaške turistične ustanove. Predstavniki le-teh sedijo v častnem odboru nagrade »Trst za znanost«, njegov znanstveni odbor pa sestavljajo znanstveni časnikar Angela, fizik Budinich, ustanovitelj in upravnik otroške knjigarne »Libreria dei ragazzi« v Milanu Denti, ravnatelj Inštituta in muzeja za zgodovino znanosti v Firencah Galluzzi, as-tronomka Hack in fizik Regge.
Kot rečeno, je nagrada posvečena Alfredu Kastlerju (1902-1984), Nobelovemu nagrajencu za fiziko v letu 1966. Ta francoski fizik je bil od leta 1971 do 1982 predsednik znanstvenega odbora Mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Miramaru. Prvič bodo nagrado podelili 7. oktobra 1989.
Čeprav nas od konca vojne ločujejo že obilna štiri desetletja, je NOB med našimi ljudmi vedno živa in to ne le med starejšo generacijo, ki je bila v našem boju aktivna, ampak tudi med mlajšimi generacijami, kar prihaja do izraza ob raznih prireditvah in pri delovanju raznih društev. Posebno velja to v slovenskih vaseh, kjer prebivalci negujejo grobove in spomenike padlim. In ni redko, da se prebivalci te ali one vasi podajo na obisk nacističnih taborišč ali grobov številnih naših ljudi, ki so tragično končali v nacističnih taboriščih. Tako so se odpravili na nekakšno »božjo pot« v taborišče Dachau Prebenežani, katerih kulturno društvo
Prav gotovo je tudi sončno vreme botrovalo lepemu uspehu letošnje druge razstave - sejma značilnih kmetijskih pridelkov Krasa, ki je v soboto in nedeljo bila v Gročani. Ugodno vreme pa ni bilo edini dejavnik za učinkovito postavitev tega kmetijskega praznika: v prvi vrsti gre namreč
nosi ime po domačinu Jožetu Rapotcu, ki je v tem kraju smrti umrl prve dni po koncu vojne. Letos praznujejo Prebenežani deseto obletnico poimenovanja društva po Jožetu Rapotcu. Junija meseca so to obletnico dostojno proslavili z lepo prireditvijo, v kateri so poleg obširnega kulturnega sporeda, pripravili tudi fotografsko razstavo vaških motivov, posebno pa fotografski prikaz delovanja društva od začetka do današnjih dni. Odborniki društva in vaščani na sploh so se pogovarjali in sklenili, da bi organizirali izlet v Dachau na grob svojega vaščana. In res, v soboto, 9. septembra, je ena tret-
pohvaliti dobro voljo in pripravljenost organizatorjev, predvsem vaščanov iz Drage, Gročane in s Peska ter odbornikov KD Krasno polje. Poleg le-teh je pri pripravah sodelovala uprava Občine Dolina, pokroviteljstvo pa je ponudila Kraška gorska skupnost.
jina vaščanov s sorodniki pokojnega Rapotca odpotovala s posebnim avtobusom v Dachau. Najprej so si Prebenežani ogledali zloglasno in eno najstarejših in najhujših taborišč v Nemčiji in pred spomenikom vsem padlim v tem kraju položili venec ter z enominutnim molkom in s pesmijo »Žrtvam« počastili spomin vseh, ki so tu darovali življenje za svobodo, mir in boljšo bodočnost nas vseh. Od tu so se podali na pokopališče, kjer je pokopanih nešteto ljudi vseh narodnosti, ki so umrli takoj po osvoboditvi in med katerimi je tudi Jože Rapotec. V žalostni povorki z društvenim praporom in s slovensko zastavo na čelu, so odšli na kraj, kjer je siv kamen z napisom »Jože Rapotec«. Položili so venec z rdečimi trakovi z napisom »V hvaležen spomin KD Jože Rapotec«. Predsednik društva Boris Bandi je v kratkem nagovoru med drugim dejal: »Letos poteka petdeset let, odkar je zagrmel pošastni stroj druge svetovne vojne in eno od njegovih koles je bilo tudi to strahotno taborišče... Naša prisotnost tu je povezana s tragično usodo našega plemenitega všačana Jožeta Rapotca, ki ga je naključje vrglo v ta kraj od koder ni več našel poti domov, v Prebeneg, kateremu je daroval vse najboljše moči. Zato čutimo veliko zadoščenje in končno tudi večji mir v sebi, ker smo se vendarle lahkopoklo-niti njegovemu spominu prav tu, kjer je dočakal svobodo in je žal omahnil v trenutku, ko se je že morda veselil snidenja z domačimi in življenja v osvobojeni domovini. Svoj govor je Bandi zaključil z mislijo, da je Jože Rapotec umrl tu v Dachavu, njegov duhovni lik pa živi v nas in z nami v
Zanimivost druge izvedbe gročan-skega praznika je ta, da so bili letos prisotni tudi razstavljale! - prodajalci iz drugih krajev dolinske občine. Tako so se dvodnevne razstave - sejma udeležili tudi Kmetijska zadruga, ki je postavila na ogled vrsto modernih strojev in drugih kmetijskih pripomočkov, prisotna sta bila tudi pridelovalca iz Doline, Vitjan in Tatjana Sancin, ki sta na svoji stojnici ponujala olivno olje, paradižnikovo mezgo in informacije o nasadu aktinidije. V nedeljo pa je v Gročani razstavljal še Sergio Kraljič iz Prebenega, ki se že nekaj let skupaj z ostalimi družinskimi člani bavi s kokošerejo in s predelovanjem bioorganskega gnojila iz dehidntira-nih kokošjih iztrebkov.
Zelo pestra in dobro predstavljena je bila tudi ponudba domačinov. Na stojnici KD Krasno polje so bili obiskovalcem na voljo pristni kmetijski pridelki. Poleg krompirja, korenja, čebule, česna, kislega in sladkega zelja, repe, fižola, jabolk, sliv, lešnikov, di-šavnih zelišč in sveže povrtnine so bili naprodaj tudi domača marmelada, med in drugi čebelarski izdelki. Razstave - sejma se je tudi letos udeležil Dušan Schojer iz Drage, ki obrtniško izdeluje lesene žlice vseh oblik in velikosti. V kioskih pa so prodajali okusne domače poslastice, slaščice in izdelke Kraške mlekarne.
Prebenegu in nas sili k dobremu, k plemenitemu in k človekoljubnemu. Slava njegovemu spominu.« Potem so mladi člani, vsi domačini, zapeli v slovo pesmi "Žrtvam" in "Gozdič je že zelen" in se tako poslovili od hrabrega vaščana, ki je daroval življenje za svoj narod, da bi užival svobodo in mir, ki mu jih usoda ni dala dočakati.
Naslednji dan, v nedeljo zjutraj so si Prebenežani ogledali stari del bavar-
skega glavnega mesta in Olimpijski park. Opoldne so že odpotovali v Salzburg, kjer jih je čakalo kosilo in še ogled centra tega zgodovinskega avstrijskega mesta. Z izletom so bili vsi zelo zadovoljni, škoda da je bilo premalo časa, da bi si ogledali bolj natančno ti dve zgodovinsko zanimivi mesti, in škoda še, da se je šoferju avtobusa vsakokrat ko so se ustavili, zelo mudilo, (mm)
Tudi drugo razstavo - sejem je popestril ogled raznih kmetijskih objektov. Še posebno v nedeljo so si obiskovalci lahko ogledali hleva pri Antonu Petarosu in Ivanu Racmanu ter sodobno opremljene panje čebelarjev Vilme in Virginia Carbonija.
Prireditev je letos še dodatno ovrednotila pobuda dolinske občinske uprave, ki je ob tej priložnosti priredila dvodnevno odprto mejo. Poleg predstavnikov oblasti in raznih organizacij so se nad gročanskim Krasnim poljem sprehodili tudi številni obiskovalci. Pot pa jih je čez državno mejo med Italijo in Jugoslavijo popeljala vse do cerkvice Sv. Tomaža, v katero so še do predvojnega časa zahajali prebivalci teh zamejskih vasi in do sosednjega Vrhpolja.
Osrednji del letošnje razstave - sejma v Gročani je bil nedeljski kulturni spored. Začel se je v zgodnjih popoldanskih urah z uradnim pozdravom Igorja Racmana, ki je o prireditvi spregovoril v imenu organizatorjev -KD Krasno polje ter vaških skupnosti iz Gročane, Drage in s Peska. Med drugim se je za finančno pomoč zahvalil tudi Tržaški hranilnici, bančnemu zavodu Banca Cattolica del Venelo, Hranilnici in posojilnici z Opčin in Tržaški kreditni banki. V imenu dolinske občinske uprave je nato pozdravil župan Edvin Švab. V svojem posegu je poudaril predvsem splošne vrednote kraške zemlje, ki se ob takih pomembnih priložnostih združijo v izraz dela, ^prijateljstva, sožitja in miru. Župan Švab je ob koncu pozdravil tudi številne ugledne goste, od katerih se je večina že zjutraj udeležila sprehoda po odprti meji. Poleg predstavnikov italijanskih in jugoslovanskih obmejnih in varnostnih oblasti so bili prisotni predsednik Tržaške pokrajine Croz-zoli, predsednik KGS Pečenik, senator Spetič, predsednik in tajnik Kmečke zveze, Guštin in Bukavec, namestnik tržaškega prefekta Vergone, direktor tržaškega kmetijskega nadzorništva Fantina, deželni svetovalec Budin in predstavniki pobratene občine Sežana.
Po dolinskem županu je občinstvo pozdravil predsednik KGS Marino Pečenik. Pohvalil je pobudo organizatorjev, izpostavil pomen ovrednotenja naravnega bogastva in poudaril važnost takih prireditev, ki oplemenitijo značilnosti okolja. V imenu Kmečke zveze je spregovorila Silvana Petaros.
V svojem pozdravnem nagovoru je izrazila tudi zahtevo po novem odnosu do poljedelstva, za katerega bi morale poskrbeti predvsem pristojne oblasti.
Po uradnem delu je bil na vrsti zabavno glasbeni spored, za katerega so odlično poskrbeli godci na diatonično harmoniko od Domja ter boljunski "venderigli" Vanka in Tonca. Še posebej gre tu omeniti dolgoletno uspešno ! delo skupine Glas harmonike, ki se j lahko ponaša z vrsto res obetavnih harmonikarjev, med katerimi so tudi trije svetovni prvaki, Zoran Lupine, David Danieli in Davide Melon. Poleg domačih godcev se je v nedeljo predstavil tudi znani ljudski harmonikar David Franza iz Portoroža.
Po kulturnem sporedu, ki je bil res posrečeno usklajen z značajem tega gročanskega kmetijskega praznika, je bil prav tako kot v soboto zvečer na vrsti ples. Po skupini Taims je tokrat zaigral ansambel Happy day in tak0 veselo zaključil tudi letošnjo prireditev požrtvovalnih prebivalcev Gročane, Drage in Peska, (dam)
V spomin na tragično umrlega domačina Jožeta Rapotca
Prebenežani položili venec v taborišču smrti
Prebenežani polagajo venec v Dachavu
Včeraj končno dosegli sporazum z gradbenim podjetjem
Bratoma Debeliš zajamčili ohranitev vrtnarije Proizvodnja zelenjave pa bo za sedaj prekinjena
Kronologija
razlaščanja
Poštna uprava je pred kakimi štirimi leti sklenila, da bo v tržaškem predmestju zgradila veliko središče za razdeljevanje pošte. Objekt bi stal 20 milijard lir in v njem bi delalo okrog 400 uslužbencev, med njimi kakih 70 pismonoš. Središče naj bi zraslo v neposredni bližini nastajajočih hitrih cestnih povezav, saj pošto v zadnjih časih namesto vlakov vse bolj prevažajo tovornjaki. Poleg tega bi poštna uprava ob novem objektu zgradila tudi primernejšo garažo za svoja vozila.^
Že od vsega začetka je bilo jasno, da nameravajo poštni center zgradili na Kolonkovcu. Govorice o možnosti, da bi v ta namen razlastili zemljišča vrtnarjev Marčela in Giorgia Debelisa ter nekaterih njunih sosedov, pa so dobile konkretnejše obrise 9. julija 1987, ko je tržaški podprefekt Ravalli podpisal odredbo, s katero je dovolil tehnikom vstop na zadevna zemljišča, da bi opravili meritve in geološko raziskali tla. Nameram poštne uprave so se takoj odločno postavili po robu lastniki zemljišč in drugi kolonkovski vrtnarji, Kmečka zveza ter razne družbene in politične organizacije, ki so se za ohranitev vrtnarstva na tem območju izrekle že v sedemdesetih letih, ko je prišlo do obsežnih in dramatičnih razlastitev za ljudske gradnje.
Kljub hitri in odločni reakciji pa so stvari šle naprej tako, kot so si jih zamislili poštni funkcionarji. Približno pol leta po prvih meritvah na terenu je tržaški prefekt z odlokom določil, da bo novi poštni center zrasel med Ul. Brigata Casale in Ul. Gravisi, pri čemer bi bila hudo prizadeta vrtnarija Debelisov. Kljub raznim pomislekom je na to lokacijo končno pristala tudi Občina Trst: letošnjega februarja je občinski svet z večino glasov odobril varianto občinskega regulacijskega načrta, ki ukinja kmetijsko namembnost zadevnega območja. Na pritisk vrtnarjev, tržaških kmečkih organizacij in drugih, pa se je občinski odbor tedaj obvezal, da bo posredoval za to, da bi Debelisovi lahko kupili sosednje zemljišče, na katerem bi nadaljevali svojo dejavnost. Za tako rešitev se je kasneje izrekla tudi prefektura.
Lastniki zemljišč so skupno s Kmečko zvezo medtem vložili razne ugovore proti varianti regulacijskega načrta. Te ugovore je občinski odbor po nuj-nostnem postopku zavrnil, o njih pa se bo moral kmalu izreči še občinski svet. Nerazrešen je nadalje še drugostopenjski priziv, ki so ga vsi prizadeti vložili na Državni svet proti odloku o razlastitvi zemljišč.
Med pogajanjem na vrtnariji Debelisovih
(Foto Križmančič)
Kljub negibnosti Občine Trst in večine političnih sil, ki so se svoj čas svečano obvezale, da si bodo prizadevale za ohranitev vrtnarije bratov Debeliš na Kolonkovcu, se je vsa zadeva včeraj končno zasukala na bolje. Brata Debeliš sta namreč prejela formalno zagotovilo od gradbenega podjetja Cividin, da jima bo to ohranilo rodovitno zemljo. Hkrati je podprefekt Ma-zurco obljubil, da se bo zavzel pri Skladu za Trst, da bi le-ta podprl vrtnarsko podjetje bratov Debeliš in jima s finančnim prispevkom omogočil nakup sosednega terena. Brata Debeliš bosta kljub temu utrpela izgubo, saj "preseliti" vrtove ni od muh. Zemljišča Debelisovih so namreč nadvse rodovitna, sosednje terene, kjer je sedaj avtoodpad in imajo torej čisto drugačne značilnosti, pa bo treba šele pripraviti na setev in na gojenje zelenjave. To bo prekinilo proizvodno kontinuiteto vrtnarije, ki je med najbolj us-ešnimi v naši pokrajini, vendar je ila ta rešitev konec koncev edina možna.
Do takega razpleta je včeraj prišlo po dolgih pogajanjih, ki jih je v prvi
osebi vodil tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Zjutraj so se na vrtnariji Debelisovih namreč ponovno pojavili karabinjerji, ki so prišli kontrolirat, da Debelisovi ne bi delavcem podjetja Cividin onemogočili vstopa na razlaščena zemljišča. V četrtek bo podjetje namreč začelo z gradbenimi deli, delavci pa so imeli nalogo, da ogradijo gradbišče. Debelisovi so se jim ponovno postavili po robu, saj jih podjetje Cividin med drugim ni niti obvestilo (kot bi sicer moralo storiti), da morajo z razlaščenega zemljišča odnesti svoje orodje. Delavci so se torej začasno umaknili, kmalu potem pa se je vodja gradbišča Bertorelle vrnil s Cividino-vim odvetnikom Lunderjem, ki je bratoma Debeliš dejal, da ima vsa potrebna dovoljenja, da se začne delati. Pristal pa je nato, da do 15. ure prekine delo. Na ta način je bratoma omogočil, da sta se ponovno pogovorila s Ci-vidinom glede rodovitne zemlje, ki jo je gradbenik mislil ohraniti zase.
Med 11. in 15. uro so tako stekla mrzlična pogajanja, h katerim sta bistveno prispevala senator Stojan Spetič
in deželni odbornik ter podpredsednik Sklada za Trst Bojan Brezigar. Cividin je po dolgem oklevanju pristal na to, da bo Debelisovim ohranil rodovitno zemljo. Obvezal se je tudi, da jo bo v teku 15 dni sam odložil na teren, na katerem bi Debelisovi uredili novo njivo (kar predstavlja sicer zelo kratek rok, ker morajo Debelisovi šele skleniti pogodbo za nakup drugega zemljišča). Za to pa je zahteval, naj Debelisovi umaknejo priziv na Državni svet. Po drugi strani se je podprefekt Ma-zurco obvezal, da bo nadzoroval, ali bo Cividin izpolnil svojo obljubo, hkrati pa je ponovno izrazil prepričanje, da bo Sklad za Trst pripravljen priskočiti na pomoč tako cvetočemu podjetju. To je potrdil tudi sam podpredsednik Sklada Brezigar.
Lahko bi torej zaključili z rekom »sreča v nesreči«, saj imajo Debelisovi kljub razlastitvi možnost, da ohranijo svojo vrtnarijo, pa čeprav jih bo to stalo ogromno odvečnega truda. To pa je bilo mogoče samo po zaslugi njihove osebne trme in prizadevanj Kmečke zveze, posameznih političnih predstavnikov, kot so Brezigar, Spetič, deželni odbornik Budin, a tudi predsednik Pokrajine Crozzoli in deželni odbornik Tersar, ki sta posegla pri Skladu za Trst. Občina Trst je po začetnih obljubah storila zelo malo ali nič.
Ostaja pa še vedno vprašanje, ali ni razlaščanje pravzaprav politično dejanje, ki po 60 letih - kot pravi Bukavec - uresničuje fašistične načrte o »etnični bonifikaciji tržaškega predmestja«. Poleg tega pa ostaja še pomembno ekološko vprašanje, ki ga naši upravitelji vseskozi zanemarjajo. Novo poštno središče ne bo oškodovalo samo cvetoče vrtnarije, pač pa bo prineslo novo - cementno in zračno - onesnaženje. Ko se vsa Evropa (in ne samo Avstrija) nagiba k temu, da privilegira železniške prevoze, ki so manj onesnažujoči, se v Italiji še vedno odločamo za prevoz s tovornjaki. Prav zaradi tega je bilo poštno središče treba zgraditi na Kolonkovcu...
B.G.
Protest zelenih na sinočnji seji občinskega sveta
Občina se za Kolonkovec sploh ni zganila
Svetovalec mestne zelene liste Paolo Ghersina je na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta počastil spomin - kot je sam izjavil - kmetije bratov Debeliš s Kolonkovca, ki tvega propad zaradi neobčutljivosti pristojnih teles, posebno občinske uprave. Župan Ricchetti pa je Ghersini po nekaj minutah vzel besedo, češ da problematika ne sodi na dnevni red občinskega zasedanja. Predstavnik zelenih je vsekakor prinesel s sabo košaro radiča in zelenjave s Kolonkovca in te kmetijske dobrote ponudil kolegom, ki so imeli tako po njegovih besedah eno zadnjih priložnosti, da lahko pokusijo zelenjavo s tržaških vrtov.
Ghersina je predstavnikom upave in petstrankarske koalicije, ki jo podpira, kasneje podaril tudi avtomobilček, in sicer v znak hvaležnosti in priznanja, da so tudi tokrat, kot
dokazuje afera na Kolonkovcu, privilegirali cestne prevoze na škodo železnice. V mislih je imel lokacijo bodočega poštenga središča na Kolonkovcu, ki bi ga po mnenju marsikaterega Tržačana mirne duše lahko zgradili v bližini železniške postaje, kjer ne manjka starih poslopij in tudi zapuščenih površin. Med vodilnimi politiki pa je očitno prevladala povsem drugačna logika, in sicer taka, ki postavlja v ospredje prevoze po cesti in poponoma zanemarja železnico. Negativne posledice, kot dokazujejo nedavni protesti in polemike ob prepovedi prehoda italijanskih tovornjakov skozi Avstrijo, pa so vsem na dlani: Občina Trst ni za sporazumno rešitev nove afere na Kolonkovcu storila prav ničesar, zato si po mnenju zelenih zasluži grajo in tudi ostro politično obsodbo, (st)
Prekinila se je pot Sava Spacala
Usoda je nanesla, da je prav tistega i ko smo se spominjali 50-letnice Freudove smrti, nepričakovano in mnogo ^zgodaj umrl naš slovenski psihoanalitik dr. Savo Spacal. Smrt ga ni odvzela arn0 svojcem, prijateljem in pacientom, ernveč vsej naši skupnosti in psihoanali-kateri je že od mladih let posvetil vse Sv°je energije.
j p° maturi na klasičnem liceju v Trstu t. Po končanem študiju medicine v J . Ijani se je preselil v New York, kjer le specializiral v psihiatriji in dopolnil Psihoanalitični training. Začetno potrebo st ‘em' da hi si razširil življenjsko in okovno obzorje, je po večletnem biva-Sq v Združenih državah Amerike, kjer m Se mu ponujale vabljive poklicne pQ Zn°sti, začela vse bolj preraščati želja brflVrn'*;vi domov in po tem, da bi z na-Sv 1111,1 znanjem in izkušnjami obogatil z ^e.h°mače okolje. Leta 1976 se je tako fužino vrnil v Trst, kjer je začel delati
kot psihoterapevt in psihoanalitik. Svoje znanstveno delo je razvijal v okviru Italijanskega psihoanalitičnega združenja, v katerega je bil vključen kot redni član, povrhu pa je bil tudi redni član Mednarodne psihoanalitične zveze. Bil je med ustanovnimi člani Psihoanalitičnega centra za deželo Veneto, zadnja leta pa je bil tudi član uredništva specializirane revije »Rivista Italiana di Psicoanalisi«. Savo Spacal pa ni bil samo prodoren in občutljiv terapevt za številne paciente, ampak tudi nepogrešljiv analitik in strokovni mentor pri usposabljanju mnogih psihoterapevtov v naši deželi.
Zaradi svoje izjemno široke in poglobljene strokovne pripravljenosti na področju psihoanalize in sorodnih ved, zaradi velike sposobnosti analize kliničnih in znanstvenih del, zaradi redke sposobnosti povezovanja kliničnih izsledkov s teoretskim znanjem, in to z neoporečnim metodološkim pristopom, je Savo Spacal prišel v sam vrh italijanskih raziskovalcev s področja psihoanalize. Svoje začetne ameriške izkušnje, ki so se pretežno razpoznavale v psihologiji, je obogatil s prispevki vseh važnejših psihoanalitičnih teorij in v zadnjih letih začel razvijati svoje izvirne raziskave o osnovnih mehanizmih psihoanalitičnega procesa, s posebno pozornostjo za njegove epistemološke vidike.
Posebne omembe je vredna njegova precizna kritična predelava dela Edoar-da Weissa (prvega tržaškega oziroma italijanskega psihoanalitika), v kateri je podčrtal daljnosežne intuicije svojega tržaškega predhodnika, ki so ostale nekako ob strani in nerazvite zaradi VVeisso-vega skromnega in zaprtega značaja. V zadnjih letih je Spacal objavil vrsto strokovnih razprav o vlogi introspekcije in o odnosu med spoznavanjem sebe in spre-
membami psihične strukture. Prav letos poleti je na mednarodnem psihoanalitičnem kongresu v Rimu predstavil nadaljnjo razpravo na to tematiko, ki bo zaradi svoje zanimivosti objavljena v prestižni ameriški publikaciji »Psychoanalytic Quarterly«. V kratkem bo izšla tudi druga knjiga »Trattato di psicoanalisi«, za katero je Spacal prispeval poglavje o obsesivnih nevrozah.
Zagnano in navdušeno delo na psihoanalitičnem področju ga ni prav nič oviralo, da ne bi pozorno in z vso občutljivostjo sledil naši manjšinski problematiki. Na tržaškem mednarodnem kongresu o zgodovinskem obračunu analize je pred ngkaj leti zbudilo veliko pozornost dejstvo, da je pred svojim predavanjem (v katerem je mojstrsko opisal in opredelil ameriško psihoanalizo ega) začutil potrebo, da je udeležence pozdravil tudi v imenu Slovencev, ki so jih predstavniki krajevnih oblasti v svojih pozdravih -kot ponavadi - prezrli. Kljub veliki zaposlenosti je Spacal več let delal kot strokovni svetovalec pri slovenski socio-psihopedagoški službi tržaške KZE. Veliko pozornost je posvečal tudi težavam, s katerimi se srečuje razvoj psihoanalize v Jugoslaviji, in si prizadeval, tudi po sugestijah samega Musattija, da bi kot posrednik med Mednarodno psihoanalitično zvezo (kjer je imel vse več stikov in ugleda) in jugoslovanskimi strokovnjaki prispeval k ustvarjanju pogojev za ustanovitev jugoslovanske psihoanalitične zveze.
Te in še druge načrte je neusmiljeno prekinila prezgodnja smrt, vendar pa vse, kar je zasejal gotovo ne bo ostalo brez sledu, saj nam poleg vsega, kar je napisal in naučil, ostaja tudi vzgled njegovega neutrudljivega dela in njegovega premočrtnega lika znanstvenega delavca in terapevta.
Uspel tridnevni praznik grozdja
Tridnevni praznik grozdja, ki sta ga tudi letos ob zaključku sezone priredila Kulturno društvo Lonjer-Katinara ter Kolesarski klub Adria Rešim, je odlično uspel, saj že dolgo ni bilo toliko obiskovalcev v tem kraju. Prireditelja sta poskrbela, da je bil program posebno v soboto in nedeljo pester. Tako so se osnovnošolci in srednješolci pomerili v slikarskem ex tempore, zvečer pa je bil ples s triom Bivša kla-pa. V nedeljo se je občinstvo navdušilo ob izredno kvalitetnem programu godbe od Sv. Barbare, ki je požela izredno odobravanje. Taimsi so v večernih urah poskrbeli, da ni bilo nikomur dolgčas, vmes pa je bilo nagrajevanje najboljših in naj lepših špronov, ki jih je prispevalo 18 domačih vinogradnikov. Nagrajeni so bili Lovrenc Zerjul, Uci Glavina, Gigi Bisca in Berto Gia-comini. (R. Pečar)
Obvestilo SSŠ
Sindikat slovenske šole sporoča študentkam, ki se ob delu izobražujejo na Pedagoški akademiji v Kopru, da se bodo predavanja 3. letnika pričela v petek, 29. septembra, (od 15. do 19. ure) in se nadaljevala v soboto, 30. septembra t. L, (od 8. do 12. ure) v domu učencev Heroj Tito v Kopru.
■ Mestna godba Giuseppe Verdi bo
prihodnjo nedeljo s slavnostnim koncertom v gledališču Verdi proslavila svojo 70-letnico. Pod vodstvom mojstra Lidiana Azzoparda bo izvajala dela Verdija, Mussorgskyja, Puccinija, Orffa in VVagnerja.
Zapustil nas je naš dragi
Viljem Sirk
Pogreb bo jutri, 27. t. m., ob 13.30 iz tržiške mrtvašnice na kriško pokopališče.
Žalostno vest sporočajo: žena Milka, hči Irma in sin Claudio z družinama, brat, sestra in ostalo sorodstvo.
Namesto cvetja prispevajte v dobrodelne namene.
Križ, 26. septembra 1989
Sekcija KPI J. Verginella in odbor Ljudskega doma iz Križa se klanjata spominu tov. Viljema in izrekata svojcem iskreno sožalje.
Sekcija upokojencev CGIL iz Križa izreka družini Sirk iskreno sožalje ob izgubi tov. Viljema.
Hudo prizadeti zaradi nenadne in prerane izgube dragega in cenjenega prijatelja
dr. SAVA SPACALA
rednega člana italijanske in mednarodne psihoanalitične zveze ter člana uredništva revije Rivista italiana di Psicoanalisi
se ga prisrčno spominjajo kolegi Italijanske psihoanalitične zveze in Beneškega psihoanalitičnega centra ter izražajo svojcem svoje najgloblje sožalje
Diani, otrokom in vsej družini izrekata občuteno sožalje
Marta in Juju
Dijaki I., II. in III. razreda srednje šole Sv. Cirila in Metoda in njihovi starši izrekajo iskreno sožalje prof. Diani Spacal ob izgubi dragega moža.
Ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole Sv. Cirila in Metoda izrekajo globoko sožalje kolegici prof. Diani Spacal.
Ob boleči izgubi izrekata Borutu iskreno sožalje
Nataša in Ace
Ob prerani izgubi Sava Spacala izrekajo Diani iskreno sožalje
Elvira in Anton
Ob tragični smrti dr. Sava Spacala izražajo bratu Borutu in družini globoko sožalje
kolegi bolnice Santorio
Ob prerani smrti prijatelja dr. Sava Spacala izrekata globoko sožalje Diani, otrokom in vsem najbližjim
Gianni in Sonja
Osebje srednje šole S. Kosovel z Opčin izreka občuteno sožalje Diani, Bojani, Andreju in Tanji ob izgubi dragega moža in očeta.
Ob izgubi dragega očeta izrekajo iskreno sožalje Tanji in družini sošolke in sošolci I. A razreda Znanstvenega liceja.
Ob smrti Vilka Smotlaka izreka MPZ Valentin Vodnik iz Doline iskreno sožalje bratu Egidiju in svojcem.
<;i;iSLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ABONMA 1989-90
Friedrich Schiller: SPLETKE IN LJUBEZEN, Marii Čuk: LEPO JE V NASI DOMOVINI BITI, Tennessee Williams: TETOVIRANA ROZA, Ivan Cankar: JAKOB RUDA, Natalia Ginzburg: INTERVJU, Paul Claudel: MARIJINO OZNANJENJE (MGL Ljubljana), Dušan Jovanovič: ZID, JEZERO (Drama SNG Ljubljana).
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma do sobote, 30. t. m., od 10. do 14. ure po tel. 734265, pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4.
Vpisovanje novih abonentov od 2. oktobra dalje.
SKD SLAVEC ORGANIZIRA V SOBOTO, 30. SEPTEMBRA, IN V NEDELJO, 1. OKTOBRA
95-letnico ustanovitve društva
na prireditvenem prostoru »Žrebčevo«
Program: v soboto ob 15. uri odprtje kioskov, od 19. ure dalje ples z ansamblom POMLAD.
V nedeljo ob 10. uri odprtje kioskov, ob 16. uri kulturni program z nastopom MPZ V. VODNIK, MePZ PRIMORSKO, otroške folklorne skupine TREBČE, MPZ F. VENTURINI, MePZ SLAVEC in pihalnega orkestra BREG. Od 19. ure dalje ples z ansamblom POMLAD.
Delovali bodo dobro založeni kioski z jedačo in pijačo.
L-— 			—			
gledališča		kino
ROSSETTI
Gledališka sezona 1989/90 - Tržaški Teatro Stabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti.
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989/90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev.
Jutri, 27. t. m., ob 11.30 bo v Ul. Gius-tiniano 8 tiskovna konferenca, kjer bodo predstavili izredni koncert, ki bo 16. oktobra ob 21. uri v gledališču Verdi. Protagonist bo Simfonični orkester Bamberg s solistom violončelistom M. Rostropovi-čem.
Simfonična sezona 1989/90 - V četrtek, 28. t. m., ob 20.30 (red A) bo zaključni koncert ciklusa posvečenega Čajkovskemu. Dirigent Vassilij Sinaiskij, pianist Francois-Joel Thiollier.
Ponovitve v petek, 29., ob 20.30 (red B) in v soboto, 30. t. m., ob 18.00 (red S).
Vstopnice za vse tri koncerte so na razpolago od danes dalje pri blagajni gledališča.
ARISTON - 17.00, 22.15 Palombella ros-sa, r. in i. Nanni Moretti.
EXCELSIOR - 17.00, 22.15 Alibi sedu-cente.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.15, 21.45 L'-insolito caso di Mr. Hire.
NAZIONALE I - 16.45, 22.15 Indio, i. F. Quinn, M. Marvin Hagler.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Creatura degli abissi.
NAZIONALE III - 16.20, 22.10 II vizio preferito di mia moglie, porn., D D
NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Legge cri-minale, krim., D
GRATTACIELO - 17.15, 22.00 007 - Ven-detta privata, pust., r. John Glen, i. Timothy Dalton, Carey LowelI.
MIGNON - 16.30, 22.15 Poliziotto a qu-attro zampe, kom., i. James Belushi.
EDEN - 16.00, 22.00 Teresa, la furia del sesso 4, porn., D D
koncerti
Evangeličanska cerkev
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu zadnji koncert ciklusa »Evropski glasbeni september«. Nastopila bosta duo Roger Low (violončelo) in Martha Nardi (klavir). Na sporedu Boccherini, Beethoven, Webern in Mendelssohn.
VITTORIO VENETO - Zaprto zaradi popravil.
CAPITOL - 16.30, 22.00 II libro della gi-ungla, ris., prod. Walt Disney. LUMIERE FIGE - 16.00, 22.15 New York stories.
ALCIONE - 17.00, 22.15 Black Comedy. RADIO - 15.30, 21.30 I peccati della not-
te, porn., D D
Prepovedano mladini pod 14. letom D 18. letom □ D
izleti
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled antološka razstava arhitekta VIKTORJA SULČIČA.
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled akvareli MARJANA MIKLAVCA.
Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja VVILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius je do 28. t. m. odprta razstava šestih dunajskih grafikov.
V	občinski galeriji je do 29. t. m. na ogled razstava slikarja CLAUDIA SIVI-NIJA.
V	galeriji S. Michele je do 30. t. m. odprta razstava del FRANCA VALUSSI-JA.
V	galeriji Tribbio je do 13. oktobra odprta razstava slikarja LIVIA MOŽINE.
V	galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - je do 18. oktobra odprta antološka razstava slikarja LUCIANA CATTANIE.
razne prireditve
šolske vesti
Godba na pihala iz Ricmanj obvešča, da bo potekalo vpisovanje novih gojencev in potrditev vpisa v glasbeno šolo za leto 1989/90 v Ricmanjih - Babna hiša -danes, 26. t. m., od 17. do 19. ure. Možen je vpis v razred trobil-pihal in tolkal ter v eksperimentalni vokalno-inštrumental-ni tečaj za otroke od 4. do 10. leta po sistemih Kodaly-Orff.
čestitke
razna obvestila		mali oglasi		prispevki
Če ti je všeč lepo petje in rad krožiš po svetu, se nam pridruži! Sprejemamo vsak ponedeljek in četrtek v društvu v Ul. Cerreto 12 ob 20. uri. MPZ Milan Pertot.
KD Fran Venturini od Domja sporoča, da je moški pevski zbor že začel z rednimi vajami ob torkih in četrtkih od 20. do 22. ure v prostorih centra Anton Ukmar-Miro pri Domju.
KD Fran Venturini od Domja sporoča, da bo prva vaja otroškega zbora v soboto, 30. t. m., ob 14.30 v prostorih centra Anton Ukmar-Miro pri Domju.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom
V ponedeljek, 2. oktobra 1989, se začne tečaj rekreativne telovadbe. Vpisovanje v četrtek, 28. t. m., od 16. do 18. ure.
Barkovljanska skupnost vabi vse, posebno pa noše, da se udeležijo procesije rožnovenčne Matere božje v nedeljo, 1. oktobra, po maši od 8. ure.
SKD Barkovlje, Ul. Cerreto, 12, vabi na praznik KARAMALOV v nedeljo, 1. oktobra. Poskrbljeno bo za domačo hrano, rujno kapljico in veselo razpoloženje. Začetek ob 15.30.
DSMO in zbor Jadran se pripravljata na dostojno proslavo 15-letnice svojega delovanja, predvideno za prvo polovico prihodnjega leta. V ta namen vabita vsaj po enega zastopnika vsake slovenske družine iz miljske občine na posvetovalni pogovor, ki bo v petek, 29. t. m., ob 20. uri v Slovenskem centru v Miljah, Ul. D'Annunzio 62.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, bo imel prvi sestanek v letošnji sezoni v soboto, 30. t. m., ob 18.30. Na sporedu bo družabno srečanje s plesom. Stare in nove člane bo odbor seznanil z letošnjim programom in novimi pobudami. Vabljeni!
Slovensko stalno gledališče - Baletna šola
Nova sezona baletne šole se prične v ponedeljek, 2. oktobra. Vpisovanje in informacije na upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265, vsak delavnik od 10. do 14. ure.
Sestanek s starši ter novimi in starimi gojenci bo v vadbenih prostorih Kulturnega doma istega dne ob 16. uri.
včeraj-danes
Sindikat upokojencev SPI-CGIL (Vzhodna cona) prireja v soboto, 7. oktobra, avtobusni izlet v Ptuj. Vpisovanja sprejemajo pri Partizanskem klubu v Bo-Ijuncu danes, 26. t. m., od 9. do 12. ure. Vpisovanje je odprto tudi na conskem sedežu Domjo, najkasneje do 4. oktobra.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 8. oktobra, strokovno vodeni izlet po socerbskem Krasu (Socerb z ogledom jame, Beka, Ocizla z ogledom naravnega mostu in povratek na Socerb). Odhod ob 8. uri izpred sodne palače v Trstu, oziroma ob 8.30 izpred menjalnice na jugoslovanski strani na Pesku. Prevoz z lastnimi sredstvi.
Taborniki Rodu Modrega Vala iz Trsta in Gorice vabijo člane na jesenski izlet na Vremščico in v Škocjanske jame. Dobimo se v nedeljo, 1. oktobra, ob 8.30 v Senožečah.
TPK Sirena prireja v četrtek, 28. t. m., ob 20.30 na sedežu v Miramarskem drevoredu 32, predvajanje diapozitivov z naslovom SPOMNIMO SE NA POLETNE DNI '89.
Danes praznuje v Bazovici 82. rojstni dan naš dragi oče, nono in pranono AUGUŠTIN. Čestitamo in želimo mu vse najboljše ter da bi še dolgo bil med nami zdrav in zadovoljen. Hčerka Vilma, sin Boris ter vnuki in pravnuki.
Danes, TOREK, 26. septembra 1989
DAMJAN
Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 17.56 - Dolžina dneva 11.59 - Luna vzide ob 2.12 in zatone ob 16.32.
Jutri, SREDA, 27. septembra 1989
RADOMIRA
PLIMOVANJE DANES: ob 01.22 naj-nižje -44 cm, ob 08.05 najvišje 41 cm, ob 14.09 najnižje -23 cm, ob 19.41 najvišje 28 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23 stopinj, zračni tlak 1018,7 mb ustaljen, veter 5 kilometrov na uro jugozahodnik, vlaga 70-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Matteo Valencie, Rita Guida, Alessia Rinaldi, Davide Rozze, Matias Tjaž Petkovšek.
UMRLI SO: 79-letni Umberto Venturo-li, 77-letna Maria Cesar vd. Fon, 57-letni Armando Pavan, 46-letni Savo Spacal, 87-letna Ameba Ruprecht vd. Negrisin, 68-letni Achille Stalio, 66-letna Elvira Urbanet vd. Kakovich, 76-letna Maria Lacota por. Capellari, 77-letni Giuseppe Cavallari, 79-letna Fides Contento por. Petronio, 59-letni Argeo Marassi, 68-let-na Anita Randi por. Brosolo, 81-letni Egone Breitner, 77-letna Anna Paoletti vd. Tedesco, 84-letna Angela Infanti vd. Bottecchia.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 25., do sobote, 30. septembra 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan).
NABREŽINA (tel. 200466), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NABREŽINA (tel. 200466), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NABREŽINA (tel. 200466), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
PRODAM lado niva letnik 1982 v odličnem stanju. Prevoženih 50.000 km, vedno v garaži, opremljena. .Cena po dogovoru. Tel. 228201.
SLOVENSKA ustanova išče prostor-skla-dišče v okolici Trsta. Tel. na št. 577941 od 8. do 16. ure (razen sobote).
PRODAM zaboj čebulic narciz po ugodni ceni. Tel. na št. 281920 ob uri obedov.
ODDAJAM v najem dvosobna stanovanja v Metajni na Pagu blizu plaže. Tel. (003851) 429133 v večernih urah.
TRŽAŠKA družina išče stalno otroško negovalko z znanjem italijanščine za dve deklici (4 leta in 10 mesecev). Nudimo 800.000 lir mesečno, hrano in prenočišče ter en dan na teden prosto. Interesen tke naj telefonirajo v torek od 9.30 do 12.30 na štev. 040/631893.
ZAPOSLITEV v Milanu dobi inženir elektrotehnike z znanjem slovenskega jezika, za delo prodaje elektronskih komponentov v Jugoslaviji. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 GORICA, pod šifro »INŽENIR«.
ČASA DEL BAMBINO - Opčine, Narodna ul. 134, obvešča cenjene stranke in prijatelje, da bo otvoritev prenovljenih prostorov jutri, 27. t. m., od 15.30 dalje.
PRODAM samičko z rodovnikom šampionov pasme Straffortshire, izredno inteligentni in bojeviti psi ter ljubitelji otrok. Tel. 229289 (Bernarda).
MLADA gospa sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. (003867) 87121.
PRODAM fiat panda 45 letnik '81 v dobrem stanju. Tel. na št. 568509 v večernih urah.
NA OPČINAH iščemo prostor primeren za skladišče. Tel. 228390.
ZADNJA odkritja firme SHISEIDO za nego kože in las so v prodaji tudi na Opčinah »KOZMETIKA 90«,
G. SUSHMEL
TRST
£WEDA
ELEKTRONSKE BLAGAJNE
VANDONI
TEHTNICE - REZALNI STROJI
Ul. S. Francesco 11 Tel. (040) 767884
V	spomin na Vido Čok Simčič darujeta mož Slavko in sin Ugo 100.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
V	spomin na Vido Čok Simčič daruje sestra Bianka 25.000 lir za popravilo fresk v katinarski cerkvi in_25.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
V	spomin na Vido Čok Simčič darujeta Lovrenc in Marija Žerjul 30.000 za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na drago prijateljico Vido Čok Simčič daruje Avguštin Čok 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Pokojna Vida Čok Simčič je na lastno željo zapustila 200.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Sonja Pilat in Pivk z družino daruje 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na moža in očeta Danila Pilata darujeta družini Pilat 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na dragega prijatelja Sava Spacala darujeta Tamara in Darij Cupin
100.000	lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Ninija Kralja
daruje Marica Daneu 20.000 lir za ŠD Kontovel.
Ob 36. obletnici smrti Franca Bolčine daruje družina Bolčina 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na predrago, nepozabno prijateljico Vido Čok Simčič daruje Mija Mohorčič-Prelli 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Družina Godini daruje 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	počastitev spomina drage prijateljice Fanice Gruden vd. Carli daruje Zora Kocman 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Družina N.N. daruje 40.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Srečka Kariža daruje družina Gujznik 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na ljubljenega moža Albina ter sestro Avrelijo, Milana Slokarja ter Marčela Gerdola daruje Milka Nadlišek-Babič z družino 80.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Marja Malalana (Blnkova) daruje Jože Žagar z družino
30.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v Bazovici.
Namesto cvetja na grob Guerrina Sa-vija darujeta Jolanda in Srečko Tretjak
20.000	lir za MPZ Vesna.
Namesto cvetja na grob drage Jagode, darujeta Devana in Redento 50.000 lir za komunistični tisk.
V	spomin na Fani Stojkovič Skerlavaj daruje Društvena gostilna na Opčinah
100.000	lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Milo Škerlavaj vd. Milič daruje družina Rudi Stopar 50.000 za Sklad Mitja Čuk.
Ob četrti obletnici tragične smrti dragega moža, očeta in nonota Rudija Vremca darujejo žena Draga, sin Drago ter hči Mirjam z družino 30.000 lir za SKD Tabor, 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim na Opčinah ter 40.000 lir za obnovo bolnice Franje.
menjalnica
25. 9. 1989
TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MTT.AN	TRST		TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI _ MILAN	TRST	
Ameriški dolar ...	.. 1377.—	1365.—	Japonski jen 		9,629	9,40
Nemška marka ...	.. 722,500	720.—	Švicarski frank —	.. 832,300	830,—
Francoski frank ..	.. 213,250	211.—	Avstrijski šiling ...	.. 102,333	102.—
Holandski florint	.. 640,400	637.—	Norveška krona ...	.. 197,600	194,50
Belgijski frank ...	..	34,458	34.—	Švedska krona		.. 212,080	210 —
Funt šterling		.. 2213,450	2190. -	Portugalski eskudo	8,579	8,20
Irski šterling		.. 1924,700	1900,—	Španska peseta ...	..	11,505	11,20
Danska krona ....	.. 185,690	182,50	Avstralski dolar ...	.. 1084,250	1040 —
Grška drahma ....	8,286	8.—	Jugoslov. dinar ...	—	0,03
Kanadski dolar ...	.. 1167,300	1165.—	ECU		.. 1496,050	
BČlKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611


informacije SIP uporabnikom
Plačilo telefonskega računa za 5. dvomesečje 1989
Opozarjamo abonente, da je že zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za 5. dvomesečje 1989.
Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej po možnosti pri naših krajevnih sedežih. Na ta način se bodo izognili doplačilu zaradi zamude ali prekinitvi, kot predvidevajo zakonska določila.
Račun lahko poravnajo na pošti ali na kateremkoli bančnem zavodu ter nato pokličejo št. 188 (brezplačno) in sporočijo podatke o vplačanem računu.
Važno opozorilo
Na telefonskem računu so na posebnem mestu razvidni zneski prejšnjih dvomesečij. v katerih ni bil poravnan račun.
I
GRUPPO IRI ŠTET
Sip
Soaeta Italiana per 1'Esercuio ^ yy/ d e!le Telecomunicaiioni pa. j\/;.
I
IMPORT- EXPORT
MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV S. r. I.
34132 TRST - Ul. Ghega 3 - Tel. (040) 62088/64310/64677 Tlx 460442 DILATS - Fax (040) 362595 - P.l. in C.F. 00519540322
Direktor Rai o odnosu z zasebnimi networki
Agnes: Potreben zakon o etru
Novi programi Radia Trst A
Za mlade
PERUGIA - V zadnjih mesecih se je veliko govorilo in ugibalo o njegovi morebitni odstranitvi, toda generalni direktor Rai Biagio Agnes ne namerava oditi kar tako. To je jasno povedal v svojem včerajšnjem uvodnem govoru na posvetu o Televiziji v obdobju satelitov, ki je osrednja tema v razpravi na letošnjem Prix Italia v Perugii. Agnes je v razgovoru z novinarji poudaril: »Sem in bom generalni direktor Rai, moj mandat ni terminski. Generalni direktor državne televizije je edini menadžer, ki lahko ostane na svojem mestu en sam dan ali sto let. Upam, da bo ostal sto let.«
S svojimi izjavami in s svojim nastopom na prireditvi Prix Italia, ki se uveljavlja kot eden glavnih evropskih televizijskih festivalov, je Biagio Agnes demantiral marsikatero govorico o skorajšnjem odhodu. In tudi tisti, ki so prisluhnili njegovim uvodnim besedam, niso imeli vtisa, da bi bil njegov včerajšnji govor poslovilni. S tem seveda ni mogoče dokončno reči, da ne bo zamenjav na vrhu javne televizijske hiše, ker se stranke o tem vprašanju še niso dogovorile, verjetnost Ag-nesove odslovitve pa je manjša.
V svojem uvodnem poročilu na okrogli mizi o Televiziji v pobdobju satelitov je generalni direktor Rai -kot pred nekaj dnevi predsednik Rai Enrico manca - poudaril predvsem »osrednjo vlogo« državne televizije v italijanskem informativnem sistemu, obenem pa je zahteval, naj država zagotovi Rai »gotove prihodke in avtonomijo v njihovem zbiranju«. To je bil njegov odgovor na polemike in na stališča strank, ki se v teh dneh še prerekajo o količini ekonomske propagande, ki naj jo predvaja državna-televizija v letošnjem letu.
Izhodišče celotnega Agnesovega razmišljanja je bila ugotovitev, da v družbi, v katerem vse bolj prevladujejo elektronika, informatika in telema-tika, je koncentracija informacij v ne-številne roke spontan proces. Tak proces pa po Agnesovem mnenju predstavlja veliko nevarnost za vsako razvito družbo in vloga državne televizije je - pa naj bo Rai v Italiji, BBc v Veliki Britaniji, itd - da to nevarnost omeji. V tem smislu ima »državna televizija veliko vrednost, saj je jamstvo svo-
bode, demokracije in pluralizma«. Če se neki dogodek predstavi z različnih zornih kotov se po Agnesovem mnenju omeji nevarnost avtoritarnih pose-ov, medtem ko je utesnjevanje stro-ovnosti in nagrajevanje političnih prijateljev nevarnost za svobodo in demokracijo.
Biagio Agnes je v tem okviru poudaril, da informacija ni anonimen industrijski proizvod in zato je ni mogoče ocenjevati z zgolj ekonomskim merilom. Potrebni so drugačni kriteriji, ki morajo zajamčiti predvsem svobodo informiranja in šele nato upoštevati učinkovitost gospodarjenja. Generalni direktor Rai je hotel na ta način demantirati glasove, ki ga prikazujejo kot »glavno oviro pomiritvi med zasebno in državno televizijo«. Konflikt med tema dvema sektorjema je po
Ostra polemika o športnih prenosih
PERUGIA - Če se je na področju kulture in varieteja tekmovalnost med Rai in zasebnimi televizijskimi mrežami nekoliko unesla, se bitka na področju športnih prenosov nadaljuje. Predsednik družbe Fininvest Berlusconi je obtožil namreč vodstvo Rai, da izziva »nesmotrne bitke« z zasebniki in da sploh ne misli na svoje proračunske probleme, ker »se ob koncu vedno najde kdo, ki bo dolg poravnal«. Kot dokaz svoje obtožbe je navedel dejstvo, da je Rai plačala milijardo lir za prenos tekme Sporting Lisbona - Na-poli, medtem ko naj bi bila družba Fininvest pripravljena odšteti le 280 milijonov.
Agnes je Berlusconiju očital, da »ne zamudi priložnosti za žolčne-napade na Rai in skuša v to vplesti tudi vladne kroge«, vodja športnega poola Gilberto Evangelisti pa je dejal, da je Rai plačala za prenos le pol milijarde, Berlusconiju pa je očital, da je s svojim poseganjem na športno področje spodbudil naraščanje cen.
njegovi oceni predvsem posledica pomanjkanja ustreznega zakona za radijsko in televizijsko odajanje in neenakomerno porazdeljenih denarnih sredstev. Agnes je dejal, da se mu zdi potrebna tekmovalnost, ki naj ima svoja ravila. Pogoj za »ohladitev sedanje ompetitivnosti« pa naj bi bil sodoben zakon, ki naj bi vnesel red v eter in enakomerno porazdelil finančna sredstva. »Dosedanje neravnovesje, ki je oškodovalo RAI,« je po Agnesovem mnenju oškodovalo tudi državo v celoti. Zato se je generalni direktor Rai zavzel za zakon, ki naj uredi položaj zasebnih networkov, naj zaščiti interes krajev postaj in naj potrdi vlogo državne televizije.
V	tem okviru je Agnes poudaril, da je omejitev izdatkov Rai dolžnostno dejanje, prekomerno klestenje in onemogočanje investicij pa ne bi osiromašilo le ustanove, pač pa vso državo. Zato je po njegovem mnenju treba prenoviti mehanizem za finansiranje državne televizije ter ji zajamčiti »jasne dohodke in avtonomijo pri zbiranju dodatnih prihodkov«.
V	nadaljevanju je Agnes načel tudi vprašanje, ki je bilo v ospredju okrogle mize. Po njegovem mnenju Evropa nima alternativ in se mora odločiti za telekomunikacijski satelit, če hoče dejansko gledati v prihodnost. Skupno s satelitom pa mora razviti tudi tehniko visoke definicije. To sta pogoja za res transnacionalno televizijo, ki naj zadošča celinskemu trgu in naj spodbudi rast avdiovizuelne industrije. Pri tem pa je treba zgraditi integriran državni in zasebni sistem telekomunikacij, ki naj omogoči krepitev sinergij v investicijah in v raziskovalni dejavnosti. Sposobnost oblikovati tak sistem je po Agnesovem mnenju veliki izziv na pragu tretjega tisočletja.
Govor genelnega direktorja je pozitivno odjeknil v številnih krogih. Član upravnega sveta RAI Follini (KD) je poudaril, da je v svojem govoru Agnes nakazal smernice, na osnovi katerih se je v teh letih Rai razvila. Pozitivno je ocenil poročilo tudi predstavnik KPI v upravnem svetu Meduni, po katerem je Agnes dal vtis »človeka, ki ima jasne ideje glede prihodnosti Rai in mešanega televizijskega sistema in želi svoje ideje uveljaviti«.
Kako privlačiti mlade? To vprašanje so si postavili na Radiu Trst A Marija Brecelj, Maja Lapornik in Andro Merku, ki so skupno z zunanjim sodelavcem Borisom Devetakom pripravili na tako vprašanje tudi odgovor: Mladi val. Oddaja, ki bo na sporedu od ponedeljka do petka s pričetkom ob 17.30, je šla prvič v oddajo včeraj, ko so imeli na sporedu Hit Parade, slovensko narodnozabavno glasbo, Tržaško dijaško tribuno, in S telefonom pri..
Napisana pa je le ponedeljkova programska shema oddaje, saj so si avtorji Mladi val zamislili kot dinamično oddajo, ki naj ima vsak dan v tednu nekoliko drugačno shemo. Za danes so namreč na sporedu rubrike Slovenska lahka glasba, Gost tedna, Poezija za
današnji čas in Prisluhnite. Jutri pa bosta Boris in Andro (na sliki) vodila Full-Kontakt-Kviz, kontaktno odajo s kvizi, nagradami, kotijoni, šampinjoni in... omako. V tem okviru ne bo manjkalo skečev, svoj prostor pa bo dobila tudi Nora pošta. Kdor bi rad napisal nekaj norega, naj kar piše Borisu in Andru. Predvidene so nagrade, ker tudi norost ni zastonj.
V četrtek bo Mladi val pritegnil poslušalce z novimi ploščami italijanskih avtorjev, z Revivalom, Goriško dijaš-kotribuno in z Mojim srečanjem z umetnostjo, v petek pa bodo v okviru oddaje vrteli najnovejše plošče, predvajali bodo pesem Vetra in ob koncu tudi Zadnjo novico.
... in najmlajše
Ob skrbi za mlade pa na Radiu Trst A niso pozabili na najmlajše. Uredništvo otroških in mladinskih odaj je za jesen pripravilo vrsto zanimivih sporedov.
V okviru Otroškega kotička je bila včeraj ob 14.10 na sporedu zabavna oddaja Majde Mihačič Mojster, nikar!, pri kateri lahko otroci sodelujejo s svojimi odgovori. Lik strogega mojstra podaja Drago Gorup, v vlogi nerodnega vajenca pa nastopa Stojan Colja. Dvojica bo vsak teden v prizoru opisala poklic, poslušalci pa bodo morali uganiti, za kateri poklic gre. Med tistimi, ki se bodo oglasili, bo žreb določil dobitnike.
Nagrade so predvidene tudi za drugi niz otroških oddaj, ki bo na sporedu vsako sredo ob 14.10. Dolgoletna sodelavka Radia Trst A Vera Poljšak je tokrat pripravila Kaj je v ribičevi mreži. Poleg pravljic, zanimivosti in smešnic bodo na sporedu tudi uganke, na katere bodo poslušalci lahko skušali odgovoriti in tako tekmovati za nagrado.
Najmlajšim je namenjena tudi vsakodnevna Pravljica za dobro jutro, ki gre v oddajo približno ob 7.40. Oddaja Mladinski oder pa bo odslej na sporedu v nedeljo ob 10.
		■
	IIP	rA '	,^ 'V --1
|ii lil
današnji televizijski in radijski sporedi
ii
	
lil	lijih;

rn rai 1___________________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nan.: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Tutto Chaplin
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo
13.30	Dnevnik, nato Srečno poletje!
14.10	Kvarkov svet
15.00	Italijanske kronike
15.30	Dok. oddaja: Full Steam
16.00	Pippi Calzelunghe
16.30	Risanka: I Gummi
17.00	Anna dai capelli rossi
17.35	Spazio libero, Iz parlamenta
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Nan.: Santa Barbara
19.10	E' proibito ballare
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Dokumentarna oddaja: Lultimo gulag
22.05	Film: Boon il saccheggi-atore (kom., ZDA 1969, r. Mark Rydel), vmes ob
22.55	Dnevnik
24.00	Nočni dnevnik
0.10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
0.30 Dokumentarna oddaja: Monografie
4T RAI 2________________
6.35	NBC News in risanke
7.50	Due rulli di comicita
8.10	Film: L'argine (kom., It.
1938, r. C. D'Errico)
9.30	Izobraževalna oddaja: Angleščina in francoščina za otroke
10.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
11.00	Bianco, rosso e verde
12.05	La guinta stagione
13.00	Dnevnik, gospodarstvo
13.45	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Tutti frutti
15.15	Lassie, nato risanke
15.45	Film: Silenzio si špara (kom., Fr. 1955)
17.00	Iz parlamenta, vesti
17.30	Aktualno: Govor Ševar-dnadzeja pri OZN
18.00	Gli antennati in šport
18.45	Nan.: Perry Mason
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Kramer contro Kramer (dram., ZDA 1979, r. R. Benton)
22.15	Dnevnik - nocoj
22.25	Variete: Confidenzial-mente Ave
23.20	Nočni dnevnik
24.00	Iz DOC Cluba
24.40	Film: La spia (dram., ZDA 1952, r. R. Rouse)
|	^ RAI 3	|
11.40	Šport: rally po Avstrali-jil2.00 Dok. oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Dok.: Block Notes
15.00	Dok.: Ambientevivo
15.30	Šport: jahanje (iz Gro-setta), 15.55 tenis (iz Messine), 16.20 namizni tenis (iz Molfette), 16.45 atletika (iz Perugie)
17.15	Nanizanki: I mostri,
17.45	Vita da strega
18.15	Dok. odd.: Splendore selvaggio
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Dok. oddaja: Geo Estate
20.30	Dok. oddaja: L'amore in Italia
21.30	Dnevnik
21.35	Film: Donna Flor e i suoi due mariti (kom., Brazilija 1976, r. Bruno Barreto, i. Sonia Braga, Jose Wilker)
23.05	Nočni dnevnik
23.20	Dokumentarna oddaja: La spinta dell'autunno 0.40 Dokumentarna oddaja.: Pred 20 leti
|~RTV Ljubljana 1
10.10	Mozaik. Šolska TV: Kras: Kraško podzemlje (4. del), 10.40 Pamet je boljša kot žamet: koristen lesk
10.45	Tečaj angleščine (18. lekcija)
16.05	Mozaik. Šolska TV: angleščina
16.30	Dnevnik
16.45	Poslovne informacije
16.50	Mozaik. Šolska TV: Kras: Kraško podzemlje
17.25	Spored za otroke in mlade: Govorica telesa -Nocoj, nocoj, 18.00 Po sledeh ptice Dodo (7. del)
19.00	Risanka
19.10	Inf. oddaja za goste iz tujine
19.15	TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Tuja kri (S. De Beauvoir, r. Claude Chabrol, i. Jodie Poster, Michael Ontke-an, 2. del)
20.55	Inf. oddaja: Omizje
22.35	Dnevnik in vreme
22.50	Inf. oddaja za goste iz tujine
22.50	Informativna oddaja za goste iz tujine
~jlP) TV Koper______________
13.30	TVD Novice
13.40	Nogomet: posnetek tekme iz argentinskega prvenstva
15.30	Rugby: mednarodno srečanje (posnetek)
17.00	Športna oddaja: Golden Juke Box (pon.)
18.30	VVrestling
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke Box
20.30	Nočni Boks, posebna oddaja (1. del)
22.00	TVD Novice
22.10	Nogomet: Celtic-Parti-zan, pokal UEFA (iz Glasgowa)
RTV Ljubljana 2	|
17.00	Poskusni satelitski prenosi
18.00	Beograjski TV program
18.45	Glas. oddaja: Novi rock
89
19.30	Dnevnik, 19.55 _ Premor
20.05	Žarišče, 20.35 Žrebanje
lota
20.40	Povečava
22.40	Izbor iz JRT sporedov, nato poskusni satelitski prenosi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Stari časi družabnosti; 8.50 Beatles; 9.10 Ljudski motivi; 9.40 Potpuri;
10.00	Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji;
12.00	Z gibanjem v zdravje; 12.25 Priljubljene melodije; 12.40 Corovivo 88; 13.20 V žarišču; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem (Fran Šaleški Finžgar, režija Marko Sosič); 17.25 Mladi val - radio za vas. Gost tedna, Slovenska lahka glasba, Moja srečanja z umetnostjo, Prisluhnite;
19.00	Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Znanja široka cesta;
8.35	Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba;
13.00	Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena po-slušalnica; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	Studio ob 17.00; 18.05 Lahka glasba;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli;
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Radijska igra; 21.50 Glasbeni intermezzo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Lit. nokturno.
CANALE 5______________J
7.30	Nanizanki: Aliče, 8.00 Fantasilandia
9.00	Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 9.30 Cerco e offro
10.00	Nanizanka: I cingue del 5. piano
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-pie
15.00	Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro
16.00	Nanizanka: Love Boat
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito
20.30	Film: Pappa e ciccia (kom., It. 1982, r. Neri Pa-renti, i. Paolo Villaggio, Lino Banfi, Milly Carluc-ci, Marina Confalone)
22.25	Aktualno: Speciale Tour Eiffel
23.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show Estate
0.55 Nanizanke: Petrocelli,
1.45	Lou Grant, 2.35 Bo-nanza - Lagguato
RETE 4	___________
8.30	Nanizanki: In časa Law-rence, 9.30 La grande vallata
10.30	Nadaljevanki: Aspettan-do domani, 11.20 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: La piccola grande Neli
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.45	Nad.: Sentieri
14.45	Nanizanka: California
15.40	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 16.30 La valle dei pini, 17.30 Febbre d -amore
18.30	Nanizanki: General Hos-pital, 19.30 Quincy -Meglio morto che vivo
20.30	Film: Il migliore (dram., ZDA 1983, r. Barry Levin-son, i. Robert Redford, Robert Duvall, Glenn Close, Kirn Basinger)
22.45	Film: Frontiera (dram., ZDA 1981, r. T. Richard-son, i. J. Nicholson)
0.50 Nanizanke: Ironside - I reduci del Vietnam, 1.50 Agente speciale - Pandora, 2.50 Adam 12 - Moto-ciclisti fantasma
ITALIA 1_____________
7.00	Risanke
8.30	Nanizanke: Strega per amore, 9.00 Mork e Min-dy, 9.30 Cannon, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon, 12.30 T.J. Hooker - La pištola scarica, 13.30 Magnum P.I. - Lultima fuga
14.35	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.30	Aktualno: So to Speak
16.00	Bimbumbam
16.10	Risanke
18.00	Nanizanke: Arnold, 18.30 A-Team, 19.30 I Robinson
20.00	Risanka: Ti voglio bene Denver
20.30	Glasbena oddaja: La mia moto
21.00	Film: Psycho III (srh., ZDA 1986, r. A. Perkins, i. A. Perkins, Diana Scar-wid, Jeff Fahey)
22.25Nogometni tednik
23.55	Nanizanki: Luomo da sei milioni di dollari, 0.55 VVonder VVoman - La ra-gazza di Ilandia
1.55	Glasbena oddaja: Deejay Televison
ODEON_________________
10.45	Nad.: Signore e padrone,
11.45	Marcia nuziale
12.15	Nanizanka
13.00	Otroški variete: Sugar
15.30	Nad.: Anche i ricchi pi-angono, 16.30 Maria
17.30	Nanizanki: Rituals, 18.00 Lottery
19.30	Risanka
20.00	Nan.: Ouattro donne in carriera, 20.30 Mister Ed
21.00	Film: Camilla (dram., Argentina 1984, r. Maria Luisa Bemberg)
23.00	Film: Ninotchka (kom., ZDA 1939, r. E. Lubitsch, i. Greta Garbo)
TMC___________________
8.30	Dok. o naravi
9.00	Nanizanka: Get Smart
9.30	Nad.: Adamo contro Eva
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nad.: Terre sconfinate
11.30	TV donna mattino
12.30	Nad.: Ouestione donore
13.30	Vesti in šport
14.30	Clipclip
15.30	Kviz: Girogiromondo
16.00	Film: Chimere (dram.,
ZDA 1950, r. Michael Curtiz, i. Kirk Douglas)
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	TV film: Lultima frontiera (pust., ZDA 1987, r. Simon VVincer)
21.30	Aktualno: V sodelovanju s CBS
22.20	Rubrika o motorjih
22.50	Vesti in šport
24.00	Film: Di pari passo con V-amore e Ja morte (dram., ZDA 1969, r. John Hus-ton)
TELEFRIULI ____________
11.30	Nanizanka: Condo
12.00	II salotto di Franca
12.30	Dok.: Norseman
13.00	Vesti
13.30	Nan.: Strike Force
14.30	Dražba
15.30	Musič box
18.00	Nad.: La vera storia della signora della Camelie, 18100 Cristal
19.00	Vesti
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Il grande te-atro del West
20.30	Rubrika: Šport in šport
21.30	Nan.: Il ritorno det Santo
23.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
0.30 Dnevnik, nato dražba
1.30	Vesti: News
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 7.35 Kulturni servis: dogodki in komentar; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade;
10.00	Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.30 Turistični prispevek; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo;
14.00	Avtomobili in avtomobilizem; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.45 Made in YU; 18.35 Mi in vi; 19.00 Superpass; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Za vse okuse; 16.00 Naš Kras; 17.00 Filatelija; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba.
Občini primanjkuje osebja, da bi ugodila vsem prošnjam
Premalo mest v otroških jaslih
Okrog štiristo udeležencev na pohodu Panoramica goriziana
Potekal je na območju Gorice in Nove Gorice
V zadnjih letih se veliko govori o problemu upadanja števila rojstev, zaradi katerega se iz leta v leto čedalje bolj praznijo otroški vrtci, osnovne in tudi že srednje šole. V tej situaciji pa doživljamo v Gorici tudi paradoks, da je za otroške jasli dvakrat več interesentov, kot jih lahko sprejme ta občinska varstvena ustanova. Na problem je na sinočnji seji občinskega sveta opozorila komunistična svetovalka Liliana Ardit Ulian, ki je od pristojnega odbornika želela vedeti, v čem je krivda za nevzdržno stanje glede otroških jasli v Gorici. Dvoje jasli v naši občini namreč sprejema približno 60 otrok, zdi pa se, da je vsaj še petdeset malčkov, ki bi jih starši radi dali v jasli, vendar jih ne sprejmejo zaradi pomanjkanja osebja. Svetovalka je želela vedeti, kje tičijo vzroki za zavrnitev tolikih prošenj in kaj namerava občinska uprava ukreniti, da bi zadostila upravičenim pričakovanjem številnih družin, kjer zaradi službenih obveznosti in drugih razlogov starši ne morejo ves dan skrbeti za otroke.
Odbornik za socialno oskrbo Flavio Culot je dejal, da so letos res prejeli izredno veliko število prošenj za sprejem otrok v jasli in da vsem ne morejo ugoditi. Problem ni toliko prostorski, saj bi v dvoje delujočih jaslih na kak način lahko sprejeli tudi več otrok. Vprašanje zadeva predvsem razpoložljivost osebja, ki ga je danes komaj dovolj za sedanje število otrok. Pri delovni pogodbi je namreč prišlo do enačenja vzgojiteljic v jaslih z onimi, ki delujejo v otroških vrtcih in torej do skrajšanja njihovega delovnega urni-
ka. Potrebne bi torej bile nove zaposlitve, kar pa je nemogoče zaradi strogih omejitev pri zaposlovanju javnih uslužbencev, ki jih nalaga finančni zakon. Problem je torej odprt in bo najbrž ostal brez rešitve do konca šolskega leta.
V začetnem delu seje so posamezni svetovalci opozorili še na številna druga vprašanja (neurejenost ljudskega vrta, težave v občinskih otroških vrtcih, šolska poslopja, odprtje univerze, urejanje pločnikov in cest itd.). Med vsemi bi navedli vprašanje zelenega Fiorellija, ki je hotel vedeti, ali bomo letos imeli v Gorici gledališko in občinsko glasbeno sezono. Pri tem je namignil na možnost, da bi odbornik za kulturo Agati (KD) moral v kratkem ponovno odstopiti mesto republikancu Obizziju, ki ga je zapustil spomladi, ko so predstavniki PSDI in PRI izstopili iz večine. Sedaj kaže, da so težave premeščene in da bo PRI (najbrž tudi PSDI, ki pa o tem še ni zavzela uradnega stališča) ponovno dobila svoje mesto v odboru, čeprav bi KD raje kot kulturo odstopila kako drugo odborništvo. Mimo teh vprašanj, ki bodo dobila morda odgovor v pogovorih med strankami (Agati je vsekakor na seji izjavil, da je v skladu z dogovorom, da sprejme odborništvo začasno, pripravljen odstopiti) je letošnja kulturna sezona še odprt problem. Agati je sicer zagotovil, da pripravljajo redno gledališko sezono,_ glede glasbe pa še ocenjujejo razne možnosti in ponudbe. Želeti je, da bi pohiteli, saj so drugje (glej Tržič) sezone že lep čas pripravljene in je torej nevarnost, da bo občinstvo, ki si želi kulture, bežalo drugam.
Nad tristopetdeset vrst gob na tradicionalni razstavi
Do konca tedna tudi v Gorici policijska patrola na konju
Marsikdo se je včeraj radovedno oziral po policistih na konjih, resnici na ljubo je bila v sedlu tudi mlada policistka, ki so se sprehajali po glavnih mestnih ulicah. Podobno se je dogajalo tudi v Vidmu, Pordenonu in Trstu, v skladu s sklepom Ministrstva za notranje zadeve, da se tudi s takimi zunanjimi manifestacijami opozori na zborovanje bivših pripadnikov policijskega zbora, ki bo ob koncu tedna v Vidmu in Campegliu pri Fojdi. Policaje na konju bomo na goriš-kih ulicah srečavali še cel teden.
Ob prihodu policajev na konjih, je bilo treba rešiti tudi vprašanje hleva. V mestu zgleda, da ga ni, pa so primeren prostor za teden dni našli v konjušnici v Pevmi.
Ob tem velja zabeležiti tudi drugačno vest. Včeraj so policijski organi uvedli poostreno nadzorstvo pred šolami, avtobusno in železniško postajo in na nekaterih drugih ključnih točkah s ciljem preprečevanja širjenja mamil med dijaki. Gre za akcijo, ki je bila sprejeta v vsedržavnem merilu. Službo bodo, so povedali včeraj na srečanju z novinarji na kvesturi, v prihodnjih dneh še okrepili in izboljšali. Tako naj bi uspeli primerno nadzorovati poleg šol ter avtobusne in železniške postaje zjutraj, ko se dijaki odpravljajo v šolo in popoldne, ko se vračajo domov, še nekaj območij, kjer prihaja občasno do večje koncentracije dijakov in kjer razpečevalci laže nastopajo.
V Gradežu kongres sindikatov kemične stroke zveze UIL
Na pobudo rajonskega sveta za Placuto in Svetogorski okraj ter v organizaciji društva Marathon, so v nedeljo dopoldne izvedli 6. pohod Panoramica goriziana. Udeležilo se ga je skoraj štiristo ljubiteljev pešhoje in teka. Med udeleženci so bile tudi organizirane skupine iz Avstrije in Koroške.
Start je bil na Komu, cilj pa v Ulici Brolo, v nekdanjem zavodu Dante Alighieri.
Udeleženci so pretekli, oziroma prehodili 13 kilometrov dolgo progo, ki je potekala deloma tudi po jugoslovanskem ozemlju. Najbolj številna med skupinami je bila skupina ACLI iz Ronk, ki si je s 36 udeleženci zagotovila tudi posebno nagrado.
Na sliki: množica pred startom
(foto Bumbaca)
kino
Gorica
CORSO 17.00-22.00 "La mosca II - "Tre-mate". Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Lopera al nero« . G. M. Volonte.
VITTORIA 17.30-22.00 »Transex«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Okrog tristopetdeset vrst gob je bilo na ogled na tradicionalni razstavi, ki jo je pod pokroviteljstvom Občine pripravila Goriška gobarska družina na pokriti tržnici. Razstavo je odprl v nedeljo dopoldne odbornik Andrej Bratuž, na ogled pa je bila še včeraj do 14. ure.
Kljub nekoliko neobičajni sezoni -menda je temperatura prava, manjka pa primerna vlaga - so se člani gobarske družine in tudi številni amaterji zares potrudili in pripravili bogato razstavo, kjer so predstavili tudi redke primerke gob.
Nekoliko šibka je bila razstava gobanov (zaradi neprimernih klimatskih
pogojev) in štorovk. Za nadomestilo pa so si številni obiskovalci lahko ogledali celo košaro (ni pa bila naprodaj) redkih čudovitih jurčkov, nabranih nekje na pobočjih Stare gore v Benečiji.
Pa še tole velja pripomniti: k uspehu razstave so pripomogli tudi prijatelji in sodelavci iz raznih krajev Slovenije in Koroške, saj številne razstavljene vrste gob prihajajo prav iz teh območij in so v naših krajih prava redkost. Torej sodelovanje med tremi deželami tudi med gobarji.
Na sliki: med nedeljskim obiskom razstave na tržnici (foto Bumbaca)
V Gradežu se danes pričenja štiridnevni kongres sindikatov UILCID in UILPEM, ki združujeta zaposlene v podjetjih kemične industrije. Kongresa sta vsedržavnega značaja.
Zasedanje se bo odvijalo v kongresni dvorani. Danes ob 9. uri bodo opravili razne statutarne obveznosti, imenovali vrsto komisij in drugih kongresnih organov. Po uvodnem delu s pozdravi bo ob 10.30 na vrsti branje poročila generalnega tajnika UILCID Sandra Degnija. V popoldanskem delu se bo razvila razprava. Jutri, v sredo, bo uvodni del kongresa UILPEM s poročilom generalnega tajnika Roberta Pinoschija. Posebej velja opozoriti na okroglo mizo na temo Okolje in razvoj, ob 17.30.
Razprava se bo nadaljevala tudi v četrtek, ko bo imel poseg generalni tajnik zveze UIL Giorgio Benvenuto. Zaključek kongresov je napovedan za petek, 29. t. m.
Zasedanja se bodo poleg delegatov, udeležili številni predstavniki raznih ustanov in združenj ter tudi gosti iz tujine, med temi predsednik jugoslovanskih sindikatov.
Tržič
ENCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA - Nova Gorica 18.30 »Begunca in punčka«. Ob 20.30 »Akcija terorizem«.
SVOBODA - Šempeter 20.30 »Deževni človek«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni - Bassi - Raštel, 52 tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio - Ul. Romana, 147 tel. 40497.
Goričan v priporu ranil bivšo ženo in
Danes v Trstu
Začetek izpitov za sprejem v tečaj za diplomatske vede
Znano je, da je Tržaška univerza ustanovila nekatere nove fakultete in posebne visoke šole, od katerih bodo nekatere imele svoj sedež v Gorici. Te visoke šole bodo svoj sedež imele v nekdanjem semenišču v Ulici Alviano.
Med temi je tudi štiriletni tečaj za mednarodne politične in diplomatske vede, ki bo v okviru fakultete za politične vede na tržaški univerzi. Na ta tečaj, ki je prvi te vrste v Italiji, bodo vsako leto pripustili sto študentov. V prvi letnik se jih je vpisalo 160. Zaradi tega bodo potrebni izločilni izpiti.
Danes bo na univerzi v Trstu pismena naloga v tistem jeziku (angleščini oziroma francoščini), ki so ga kandidati sami izbrali. Čez nekaj dni bodo ustni izpiti. Na izpitih bosta kot opazovalca dva visoka funkcionarja zunanjega ministrstva, svetovalec Mochi Onori in ambasador Bacchetti.
Dogodek, ki se je pripetil v noči od petka na soboto bi prav gotovo s pridom uporabil Boccaccio za novo zgodbo. Žal pa ima zadeva poleg komičnosti, tudi drugačne posledice. Dve osebi sta bili ranjeni, sicer laže, 44-let-ni Romano Benedetti iz Gorice pa je v priporu in- je bila proti njemu vložena ovadba zaradi poskusa dvojnega uboja. Odgovarjati pa bo moral še za nekatera druga dejanja, med drugim tudi zaradi vloma v tuje stanovanje.
Prizorišče: stanovanje v Ulici Furlani pri Sv. Ani. Razlogi, morda jeza, morda ljubosumje, ali kaj drugega, kar je doslej ostalo prikrito.
Čas dogajanja: sobota, okrog 2. ure zjutraj.
Po opisu dogodkov, ki so ga posredovali včeraj zjutraj na tiskovni konferenci na kvesturi, naj bi omenjeni
Romano Benedetti, ki sicer že dalj časa živi v Novi Gorici, prišel v stanovanje nekdanje žene, od katere je sicer ločen.
Ura obiska je bila sicer precej neobičajna, obisk pa najbrž ne ravno pričakovan. Bivša žena je bila menda v družbi prijatelja. Benedetti naj bi prišel v stanovanje ob najmanj primernem trenutku.
Kaj se je zatem dogajalo v stanovanju bomo morda izvedeli na kazenski obravnavi. Beseda je najbrž dala besedo, v precej nerodnem položaju za vse tri soudeležence ni povsem jasno, kako se je od nekod pojavil približno petnajst centimetrov dolg kuhinjski nož Znane pa so posledice: Benedetti-jevi so v bolnišnici ugotovili rano na tilniku, njenemu prijatelju pa rano na levi strani prsnega koša. Oba bosta ozdravela v desetih dnevih.
Zdi se, da se je prepir kmalu zatem za silo polegel in da naj bi Benedetti takoj zatem celo nudil prvo pomoč ranjencema.
Zgodba pa je imela še drugi del, medtem ko bo tretji del, to je epilog seveda na sodišču.
Benedetti se je v stanovanju bivše žene vnovič oglasil v soboto sredi dopoldneva in tedaj je žena, najbrž iz previdnosti, obvestila policijo. Bene-dettija so priprli in že v soboto prvič zaslišali na policiji.
Včeraj popoldne je bilo napovedano novo zaslišanje, tokrat pred sodnikom.
Če ima dogodek dekameronski prizvok, kakor smo navedli v začetku, si
- z nožem prijatelja
ob koncu dovolimo še zaključek v tem stilu. Pravzaprav ne gre za nikakršno avtorjevo domislico, ampak za resnico. Prijatelj bivše Benedettijeve žene je čil možakar, sicer nekoliko v letih, saj je menda star 83 let.
Pravijo, da je Tržačan in vdovec. (Dokaj slaba reklama za Goričane!)
Napadalca bo pred sodiščem zagovarjal odvetnik Livio Bernot, ki meni, da je ovadba, ki so jo vložili zaradi poskusa dvojnega uboja, neosnovana in da ima vrsto trdnih elementov za njeno izpodbijanje. Brez osnove je, po Bernotovem mnenju, tudi obtožnica zaradi vloma v stanovanje, kajti Benedetti naj bi imel na razpolago poleg ključa stanovanja, še ključ vhodnih vrat in garaže.
Ja, res neobičajna zgodba.
Motorni čoln nasedel
Na plitvini "Mula di Muggia" pred Gradežem je v nedeljo nekaj po 17. uri nasedel motorni čoln s štirimi osebami na krovu. Lastnik čolna, 43-letni Renzo Nadalutta iz Bračana, je uspel oddati znak za pomoč. Kmalu so na kraj pripluli štiri reševalni čolni, ki so vzeli na krov Nadaluttija in tri druge osebe, medtem ko so reševanje motornega čolna zaradi noči in nevarnosti megle opustili. Čoln je bil ob trčenju v sipino deloma poškodovan.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI
Od 26. septembra do 7. oktobra bo v deželnem avditoriju v Gorici razstavljal svoje likovne izdelke
MARKO IVAN RUPNIK
Odprtje razstave v torek, 26. septembra, ob 19.30
Razstavo, ki je pod pokroviteljstvom Goriške občine, prireja Zveza ob 30-letnici ustanovitve.
_________pogrebi_____________
Danes v Gorici ob 9.30 Maria De Mar-co por. Comel iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 13.45 Dominik Cotič iz splošne bolnišnice v cerkev v Sovodnjah in na tamkajšnje pokopališče.
t
Sporočamo, da je preminil naš
Dominik Cotič
star 65 let
Pogreb bo danes, v torek, 26. septembra, ob 14. uri z verskim obredom v župni cerkvi v Sovodnjah. Sprevod bo šel ob 13.45 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici.
Svojci
Gorica, Sovodnje, 26. septembra 1989
Pogrebno podjetje Preschern
26. 9. 1986	26. 9. 1989
V teh treh letih trpljenja se te spominjam z ljubeznijo in spoštovanjem
Slavko
žena Cvetka
Prijetna novost prikaz sovjetske mode
Goriški modni sejem Flash moda, ki je sicer v teh dneh na turneji po ostalih večjih centrih dežele, je že v prvih dveh dneh odprtja nakazal svoje odlike ter tudi pomanjkljivosti. Na eno izmed glavnih pozitivnih plati je že takoj opozorilo občinstvo, ki je v velikem številu sledilo sobotnim ter nedeljskim dogajanjem: očitno je zanimanje za takšne prireditve izjemno, istočasno pa je neizpodbitno, da je goriški sejem najpomembnejša tovrstna prireditev v deželi.
Ob tej središčni vlogi, ki so si jo organizatorji goriške Flash mode pridobili v relativno kratkem času, pa se je Sejemska ustanova že od vsega za-
četka usmerila k novogoriškim sosedom in tudi k ostalim članom delovne skupnosti Alpe Jadran. Letos pa je poskrbela za atraktivno novost - za kratek prikaz mode »made in USSR«.
Kajpak je učinek takšnih vsestranskih prizadevanj na sejmu zelo zaznaven, vendar pa niso vse zamisli dodobra izdelane. Tako je bilo tudi z letošnjim poudarjeno napovedanim sovjetskim sodelovanjem: na dveh nedeljskih defilejih se je namreč s svojimi pretežno poletnimi modeli predstavil mlad leningrajski stilist Mihail Kri-čevski. Prisotnost mladih sovjetskih gostov je bila prijetna poživitev celotne prireditve, vendar pa bi si sliko o
modni ustvarjalnosti v SZ iz tega prikaza težko ustvarili.
Nastop sovjetske ekipe, je bil skorajda bolj zanimiv kot primer zgovorne podpore novemu političnemu toku v SZ. Perestrojka, glasnost, demokracija in priljubljeni Gorbačov so našli mesto tudi na majicah, ki so jih mlade manekenke radoživo razkazovale.
Poleg te neobičajne ponudbe pa so se na goriškem sejmu v nedeljo in že tudi v soboto vseskozi odvijali manjši defileji, na katerih so trgovine in pa krojaški saloni prikazovali svoje modele.
Na teh prikazih je spet padla v oči osnovna kontradikcija goriškega sej-
ma: na njem namreč sodelujejo tako domači ustvarjalci ter obrtniki in pa trgovci, ki prodajajo izdelke svetovno uveljavljenih stilistov. Precej razumljivo je, da je težko primerjati produkcijo enih in drugih.
Poleg teh predstavitev izvedenih v strogem »flash« stilu pa smo zelo bežen vtis o prikazanih izdelkih dobili že na sobotnem gala večeru, ki ga je vodil Maurizio Costanzo. Večer, na katerem je bila moda sicer samo ena izmed gostij, pa zasluži posebno omembo iz dveh razlogov: prvič, ker je bila predstava predvsem po zaslugi učinkovitega Costanza vsekakor zanimiva, ter drugič, ker sodi v okvir ob-
robnih prireditev, ki so skorajda kvalitetnejše od osrednje.
Na tem področju so se organizatorji letos še posebej potrudili, čeprav se jim zaenkrat občinstvo še ni primerno oddolžilo. Naj tokrat omenimo samo zanimiv izbor reklamnih televizijskih spotov na temo »La moda ha fatto spot. Lo spot ha fatto moda«, ki si ga je malokdo ogledal. Večje zanimanje je požela kolekcija starih oblačil, ki ga je pripravil Pokrajinski muzej iz Maribora. Sicer pa je mogoče le prav, da je v centru pozornosti glavni predmet sejma - se pravi sodobna moda v interpretaciji deželnih ustvarjalcev ter trgovcev, (bip)
Podaljšan rok za vpis v nekatere tečaje SDZPI
Pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje v Gorici se je včeraj začelo novo šolsko leto za dijake, ki obiskujejo dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za prodajalce. Tečaj je zasnovan kot prava šola, saj se pouk odvija vsak dopoldan od ponedeljka do petka in skozi celo šolsko leto, za skupnih tisoč učnih ur. Za tečaj je bilo letos veliko zanimanje, tako da so dijaki zasedli vseh razpoložljivih dvanajst mest. Povsem drugačno je, žal, bilo zanimanje za poklicni tečaj s kvalifikacijo za mizarje. Za ta obrtniški poklic ni veliko interesentov, pa čeprav je mizarstvo dejavnost, ki lahko nudi človeku možnost ustvarjalnega dela in dober zaslužek. Mizarski tečaj je tako odpadel.
Na splošno je obračun letošnjih vpisov dober, za nekatere tečaje pa ta obračun še ni dokončen, saj so vpisovanje podaljšali še za prihodnja dva tedna. To velja za tečaj za programerje elektronskih računalnikov, tečaj za operaterje v zunanji trgovini, izpopolnjevalni tečaj za strojepis in tečaj ažuriranja za animatorje na družbeno-vzgojnem področju. Za vse te tečaje so doslej že zbrali precej prijav, imajo pa še prpsta mesta. Kdor želi izpopolniti svoje znanje na navedenih področjih, se lahko javi na sedežu SDZPI v Križni ulici 3 (tel. 81826) vsak delavnik razen sobote v dopoldanskih urah. Podaljšan rok za prijave poteče v petek, 6. oktobra.
Poleg navedenih prireja Zavod za poklicno izobraževanje letos še tečaj angleščine, tečaj ažuriranja za fiskalno vodenje društev in nekomercialnih ustanov ter tečaj bančne tehnike. Nadaljevalni tečaj angleščine se bo predvidoma začel prve dni oktobra, saj so že izčrpali število razpoložljivih mest (interesentov je bilo celo preveč). Prav tako je že dovolj prijav tudi za tečaja za vodenje društev in bančno tehniko, ki se bosta najbrž začela v mesecu novembru, tako kot večina drugih tečajev, ki ne dosegajo prevelikega števila ur (30-40 ur tečaji ažuriranja, 120 ur izpopolnjevalni tečaji). Izjema je le tečaj za programerje elektronskih računalnikov, ki traja nekoliko več (175 učnih ur). Zaradi tega nameravajo s tem tečajem pričeti čimprej, brž ko bodo zbrali zadostno število prijav.
Katoliški zgodovinarji skušajo odgovoriti na vprašanje
Kdo je resnično M škof Margotti
Še vedno sporna osebnost nadškofa Carla Margottija, ki je vodil goriško nadškofijo v najtemnejših letih fašizma in druge svetovne vojne, je bila predmet obravnave na konferenci, ki jo je prejšnje dni priredil Inštitut za družbeno in versko zgodovino. Margotti velja za škofa italijanstva in prisilne romanizacije prej njim (in kljub vsemu tudi kasneje) večplastne in večnarodnostne goriške cerkve, mnogi pa ga kratkomalo označujejo kot škofa fašizma, kar je nedvomno tudi bil. Vendar raziskovalci si prizadevajo, da bi odkrili vse aspekte njegove osebnosti in dela, tako v goriškem obdobju kot tudi pred tem, ko je deloval v Rimu in v Istanbulu. Zahtevno študijo o vseh teh obdobjih Margottijevega življenja in dela pripravlja duhovnik Giuseppe Dal Pozzo, ki je tako kot nekdanji predstojnik goriške cerkve doma iz kraja Alfonsine v Romagni.
Dal Pozzo je na konferenci predstavil vrsto informacij o doslej obdelanih obdobjih Margottijevega življenja. Od rojstva v revni Romagni, kjer je kot otrok doživljal skrajno revščino, do študentskih let v Bologni, ki so bila odločilna za njegovo intelektualno oblikovanje, je predavatelj prešel na funkcijo, ki jo je Margotti v 20. letih opravljal v Rimu v Komisiji za vzhodne cerkve. V začetku 30. let je šel v Istanbul kot dušni pastir vendar tudi z neuradnimi diplomatskimi funkcijami. Že v tem obdobju so opazne nekatere značilne vsebine njegovega delovanja, predvsem zagovarjanje italijanstva in centralistično vodenje cerkve, ki so potem označevali njegovo delo v Gorici. Sem je bil premeščen leta 1934. Okoliščine in ozadje te premestitve še niso povsem raziskani, kot tudi celotno Goriško obdobje, ki ga bo Dal Pozzo še moral proučiti.
Prof. Luigi Tavano je na konferenci obravnaval različne pristope zgodovinarjev do Margottija, probleme v zvezi z zgodovinskimi viri in nekatera pomembnejša vprašanja, na katera bodo morali raziskovalci še odgovoriti. Zanimanje za tega goriškega nadškofa je v letih precej nihalo. Spisi o njem so bili v petdesetih letih, torej kmalu po njegovi smrti, še akritično hagiografski. Sledilo je približno 15-letno obdobje molka z redkimi izjemami (nekaj namigov v spisih msgr. Klinca), v 70. letih pa so zgodovinarji spet začeli obravnavati Margottijev lik, vendar kritično. Predvsem velja to za slovenskega zgodovinarja Iva Juvančiča in za nekatere italijanske pisce, ki pa po Tavanovem mnenju gledajo na Margottija preveč enostransko v političnem in nacionalnem ključu.
Problematično je poglavje virov: v Vatikanu so dostopni dokumenti samo do leta 1921, v škofijskem arhivu pa so precejšnje vrzeli. Res je, da je nekaj dokumentov odnesla jugoslovanska vojska, je dejal Tavano, dognano pa je tudi, da so pred koncem vojne na škofiji sami uničili večino kočljivih dokumentov. Predavatelj je s tem v zvezi postavil tudi vprašanje, kje so danes Margottijevi dnevniki in spomini. Tako postavljeno vprašanje je izzvenelo kot namig, da jih še dandanes kdo skriva, ostalo pa je seveda brez odgovora. Ob tem, je zaključil Tavano, ostajajo odprta še številna druga vprašanja (okoliščine Margottijevega imenovanja za goriškega škofa, njegova pastoralna misel, vpliv na življenje goriške nadškofije in vztrajna a neuspešna prizadevanja po letu 45, da bi ga premestili drugam). Zgodovinarji bi morali načeti vse te probleme in skušati odgovoriti nanje, dokler so še razpoložljivi ti. živi viri.
Goriški gasilci so imeli v gosteh večjo skupino kolegov s Koroške
Goriški gasilci so te dni imeli v gosteh koroške kolege iz Gnesaua. Do Prijateljskega obiska je prišlo v okviru Prijateljskih stikov, ki jih goriški gasilci imajo tako z gasilci v naši deželi (prav v soboto je potekalo srečanje s kolegi, ki delujejo v Červinjanu), kot judi v sosednih deželah. Doslej so fnieli predvsem športna srečanja, tokrat pa je prvič prišlo do množičnejše-9a obiska (s Koroške se je pripeljalo v gorico kakih petdeset gasilcev, v Slavnem prostovoljcev).
Gostje so z godbo na čelu prišli na °oisk v jutranjih urah. Najprej so si Pgledali gasilski sedež v ulici Paolo J-tracono in imeli razgovor z goriškimi ^°legi. Sledil je obisk goriškega gra-kjer jih je v imenu občinske upra-,.e Pozdravil odbornik za kulturo Aga-j Sledil je ogled gradu in Marieschi-®Ve slikarske razstave. Po kosilu so se Sostje in gostitelji odpeljali še na izlet °rda, kjer se je prijetno srečanje adaljevalo ob veselem razpoloženju, nsliki (foto Bumbaca) prizor z rr>5?eljskega srečanja goriških in ko-os«ih gasilcev.
V četrtek v Fogarjevem avditoriju
V Gorici deželna konferenca o zaposlovanju prizadetih
Delo za prizadete. Utopija: do kdaj? Pod tem pomenljivim naslovom bo v četrtek potekala v Gorici deželna konferenca o problemih pri zaposlovanju prizadetih. Posvet prireja pokrajinsko odborništvo za socialne storitve v sodelovanju z deželnim ravnateljstvom za socialno skrbstvo, Goriško KZE in Pokrajinskim konzorcijem za oskrbo in rehabilitacijo. Zasedanje bosta ob 9. uri v Fogarjevem avditoriju (Verdijev korzo 4) odprla deželna odbornika za zdravstvo Mario Branca-ti in za oskrbo Paolina Lamberti Mat-tioli. V teku celodnevnega zasedanja so predvideni posegi predstavnikov vseh ustanov in združenj, ki imajo kakorkoli opraviti s problematiko zaposlovanja prizadetih, vključno s predstavniki sindikatov in delodajalcev.
V središču razprave bo problem zakonskih posegov, ki naj bi jih izvedli na deželni ravni za izboljšanje današnjega stanja na tem področju. Pred sprejemanjem novih zakonov pa je koristno, da se o tako obširnem družbenem vprašanju izrečejo vsi subjekti, ki lahko s svojimi izkušnjami in gledanji
prispevajo k oblikovanju čim boljših rešitev. Zaključki četrtkove konference naj bi tako postali izhodišče za zakonske ukrepe, ki bi pomagali prizadetim osebkom pri reševanju težkega problema kot je navadno iskanje zaposlitve.
Posvet se bo kot rečeno začel ob 9. uri. Uvodno poročilo bo imel prof. Luigi Gandini s tržaške univerze. Poročila in posegi se bodo nadaljevala dopoldne in popoldne. Zaključna razprava je predvidena ob 17.30. Posvet bo vodil ravnatelj pri deželnem odborniš-tvu za socialno skrbstvo dr. Elio Pal-mieri.
■ Inštitut za družbeno in versko zgodovino prireja od petka, 6., do nedelje, 8. oktobra, kulturni izlet v G raz. Izletniki si bodo ogledali najbolj značilne kulturne spomenike glavnega mesta avstrijske Štajerske, njegove muzeje in grad ter park plemiške družine Eggenberg. Prijave sprejemajo v tajništvu Inštituta, Ul. Seminario 7, tel. 535055.
Na evropskem prvenstvu v odbojki
Poraz Jugoslavije
Na avtomobilski VN Portugalske v formuli ena
»Far tvest« Marta in Senne
EREBRO S porazom proti Poljski pa si je Jugoslavija nemara zapravila skoraj vse možnosti za uvrstitev v polfinale od 1. do 4. mesta. V nedeljo so bili modri v dvoboju s prvim favoritom prvenstva, reprezentanco SZ, na pragu velike senzacije, včeraj pa so igrali mnogo slabše, pa še smola se jih drži, saj sta se poškodovala člana prve postave Petrovič in Glinac.
Zmaga Poljske je bila povsem zaslužena, saj je bila boljša v igri na polju, imela bolj učinkovit napad, pa tudi blok je bil zaneslivejši. Ključni trenutek je bil po vsej verjetnosti v drugem setu, saj je Jugoslavija, potem ko je že osvojila prvega, vodila s 4:2.
V A skupini pa je vse bolj zanesljiva Italija brez posebnih težav premagala šesterko ZRN in tako vodi v A skupini skupno s solidni Švedsko, ki je naravnost preoazila ZRN.
VČERAJŠNJI IZIDI 3. DNE
SKUPINA A: Italija - NDR 3:1 (11:15, 15:5, 15:1, 15:13), Švedska - ZRN 3:0 (15:7, 15:1, 15:6).
Skupina B: Poljska - Jugoslavija 3:1 (14:16, 15:6, 15:11, 15:8);
IZIDI 2. DNE
Skupina A: Italija - ZRN 3:1 (15:2, 15:9, 13:15, 15:2); Bolgarija - Francija 3:0 (15:9, 15:11, 15:8); Švedska - NDR 3:0 (15:9, 15:4, 15:7).
Skupina B: Poljska - Romunija 9:0 (15:4, 15:3, 15:10); SZ - Jugoslavija 3:1 (9:15, 15:13, 16:14, 15:6); Nizozemska -Grčija 3:1 (15:4, 15:17, 15:8, 15:7).
Kvalifikacije za SP
Kolumbija naprej
GUAYAQUIL Z zmago nad Paragvajem je Ekvador naredil reprezentanci Kolumbije veliko uslugo, saj je tako slednja osvojila prvo mesto v kvalifikacijski skupini, v katero so uvrščene prav omenjeje tri reprezentance. Kolumbija se bo za dokončno uvrstitev na prvenstvo Italija '90 še spoprijela z Izraelom, ki je zmagal v svoji kvalifikacijski skupini Oceanije.
KONČNA LESTVICA: Kolumbija 5 točk, Paragvaj 4, Ekvador 3.
ESTORIL Na nedeljski avtomobilski veliki nagradi Portugalske v formuli ena smo videli scene, ki bi bolj spadale v western filme Sergia Leoneja, kot pa na avtomobilske proge. Kaj lahko sicer drugega porečemo o osebnem dvoboju "do zadnje kaplje krvi" med Mansellom in Senno, ki se je zaključil z očitnim porazom obeh pilotov?
Kdo je bolj kriv? Mansell, ki je že diskvalificiran zaradi nedovoljenega manevra v boxih, spet zdirjal na progo ter poskusil prehiteti Senno, ki je takrat lovil vodečega Bergerja, ter nato trčil vanj, tako da sta skupno zletela s proge? Ali pa Senna, ki je, namesto da bi pustil, da ga nasprotnik prehiti, ko pa je bil že itak diskvalificiran, trčil vanj in si tako zapravil še zadnje možnosti, da osvoji naslov svetovnega prvaka? Odgovor na to retorično vprašanje ni niti posebno važen, saj so bistvena le dejstva. Glavno pa je to, da je tokrat slavil Berger na ferrari-ju in da si je Prost z nedeljskim drugim mestom praktično predčasno zagotovil svetovni naslov.
V ferrarijevem taboru je po zmagi svojega varovanca zavladala prava evforija,
čeprav je Fioriova izjava, da je avtomobilska hiša ferrari že boljša od mclarena nekoliko pretirana.
Šahovski turnir v Tilburgu
Spet zmaga prvaka
TI-LBURG Mednarodni šahovski turnir v Tilburgu se počasi bliža koncu, glavni izid devetega kola pa je zmaga prvaka Kasparova nad Ljubojevičem, ki je zaigral nekoliko netočno in izgubil v 38 potezah. Prvak pa je dokazal, da je v sijajni formi in da bo brez težav osvojit turnir. Najboljši jugoslovanski šahist zadnjih dveh desetletij pa se bo moral še pošteno potruditi, če bo hotel še izboljšati svojo katastrofalno pozicijo na lestvici. Korčnoj pa je dokaj hitro s črnimi potezami odpravil mladega Ivančuka.
IZIDI 9. KOLA: Piket - Hjartarson 1:0, Agdstein - Sax 1:0, Ivančuk - Korčnoj 0:1.
LESTVICA: Kasparov 8, Korčnoj 6,5, Sax 4,5, Hjartarson 4, Agdstein, Ivančuk, Ljubojevič 3,5, Piket 2,5 točke.
Finale v Dallasu
Navratilova ugnala Seleševo
DALLAS — Mlada jugoslovanska tenistka Monika Seleš je v finalu turnirja v Dallasu (250 tisoč dolarjev nagradnega sklada) s 7:6 (7:2), 6:3 klonila pred veteranko Martino Navratilovo, ki je tako ta turnir osvojila že devetič zapored.
Seleševa je v polfinalu z gladkim 6:1, 6:2 premagala dvakrat starejšo Američanko Smithovo. Kljub porazu v finalu je Seleševa v bistvu dosegla novo mednarodno afirmacijo in je zdaj na svetovni jakostni lestvici že med deseterico najboljših, čeprav se ne udeležuje vseh turnirjev teniškega cirkusa.
Košarkarji FJK najboljši
V Gradežu se je v nedeljo zaključil zanimiv mednarodni kadetski košarkarski turnir Prijateljstva. Prvo mesto je osvojila reprezentanca FJK, ki je v finalnem srečanju premagala ekipo Iskre iz Nove Gorice z rezultatom 77:63. V malem finalu je slavila B reprezentanca FJK, ki je odpravila francosko moštvo Comte z rezultatom 84:72.
Med drugoligaši po nedeljski »vojni« v Reggio Emilii
Triestina »ponižana in razžaljena«
REGGIANA - TRIESTINA 3:0 (0:0)
STRELCA: Gabriele v 60’(enajstmet-rovka), Silenzi v 78' in v 90' (enajst.).
REGGIANA: Facciolo, De Vecchi, Nava, Catena, S. De Agostini, Zanutta, D'Adderio (v 82' Mandelli), Perugi (v 82' Dominissini), Silenzi, Gabriele, Berga-maschi.
TRIESTINA: Gandini, Polonia, Butti, Costantini, Giacomarro, Cerone, Dane-lutti, Papais, Russo, Trombetta (v 62' Ler-da), Di Rosa.
REGGIO EMILIA — Zakaj smo si izposodili nič manj kot Dostojevskega, da smo lahko nazorno opisali tisto, kar se je dogajalo v nedeljo na nogometnem igrišču v Reggio Emilii med drugoligaš-ko tekmo Reggiana - Triestina? Ker so bili Tržačani dejansko razžaljeni, ko je sodnik piskal popolnoma neobstoječo enajstmetrovko v korist Reggiane, s katero je nasprotnik povedel, ponižani pa, ko je sodnik izključil kar tri tržaške igralce (Buttija, Ceroneja in Polonio).
Takoj moramo poudariti, da so Tržačani zaigrali zelo preudarno, čeprav so sto-
pili na igrišče nekoliko okrnjeni. Zelo dobro so zdržali pritisk nasprotnikov v prvem delu igre, po nasprotni enajstmetrovki pa so popolnoma izgubili glavo in popustili na vsej črti. Sedaj bodo morali še plačevati davek nogometni pravici in bodo torej v nedeljo seveda še igrali brez diskvalificiranih nogometašev. Omenili bi še, da so med tekmo aretirali tudi štiri "preveč razposajene" tržaške navijače.
Goričani v meddeielni ligi
Zaslužen poraz
MONFALCONE - PRO GORIZIA
2:1 (2:1)
STRELCI: Ciani v 14', Severini v 38' in Giacometti v 44'.
PRO GORIZIA: Pelosin, Stacul (Ca-bas v 85 ), Tallandini, Urdich, Nadali (Del Zotto v 39'), Cotterle, Trevisan,
Frigo, Sartore (Iuculano v 46'), Giacometti, Giacomin.
MONFALCONE: Sorči, Da Dalt, As-guini (Perco 75'), Fierro, Saturno, Ma-rinig, Calo, P. Brugnolo (Passoni 63 ), Severini, M. Brugnolo, Ciani.
OPOMIN: Sartore, Giacometti, Ma-rinig, Fierro, Ciani, M. Brugnolo, Perco in Calo. RDEČI KARTON: Trevisan. SODNIK: Rosselli iz Chiavarija. GLEDAVCEV: 800.
Igralci Pro Gorižie so zasluženo klonili proti Monfalconeju, ki je nedvomno prikazal boljšo in učinkovitejšo igro. Domači so že v uvodnih minutah imeli na razpolago nekaj res zrelih priložnosti, ki jih niso Znali primerno izkoristiti. V 13. minuti se je branilec Pro Gorizie dotaknil žoge v kazenskem prostoru. Sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel Ciani. Domačini so se v naslednjih minutah dobesedno razigrali. Po kopici lepih priložnosti so v 33. minuti dosegli drugi gol po zaslugi Severinija.
Prvo kolo italijanske košarkarske A-2 lige
Tržačani presenetili, Goričani razočarali
STEFANEL -
JOLLVCOLOMBANI 76:74	(40:38)
STEFANEL: Middleton 17 (6:8), Pilutti 4 (2:2), Bianchi 2, Tyler 18 (4:5), Cavazzon, Lokar 2 (0:1), Cantarello 7 (3:3), Zarotti 2 (0:1), Maguolo 11 (5:7), Sartori 13 (3:6).
JOLLVCOLOMBANI: Pezzin, Cecchi-ni, Fumagalli 15 (6:6), Smrek 10 (2:5), Bo-namico 12 (2:2), Ceccarelli 2, Fox 17 (2:2), Mentasti 15 (2:2), Giarletti 3 (3:4), Fusatti.
SODNIKA: Paronelli iz Gavirate in Casamassima iz Cantuja. 3 TOČKE: Mentasti 2, Fumagalli, Fox, Middleton, Sartori 2. PON: Pezzin (34) in Cantarello (35).
TRST — Stefanel je z zmago proti močni ekipi Jollycolombani iz Forlija pričel na najboljši način prvenstvo A-2 lige. Tekma je bila izredno izenačena in napeta, saj je edino sredi drugega polčasa tržaška ekipa povedla z devetimi točkami razlike (59:50), drugače pa so ji bili gostje stalno za petami. Tik pred iztekom je Jollycolombani celo povedel s 74:73, nato pa je Tyler s košem in prostim metom postavil dokončni izid. V zadnjem napadu pa ni Bonamicu uspela
odločilna trojka, ki bi rezultat obrnila v prid gostom. Na splošno je tržaška ekipa zadovoljila, predvsem zaradi borbenosti in čvrste obrambe (odstotek pri metu je bil precej slab - 25:61). Cantarello se je v vlogi centra enakovredno boril s Smre-kom, medtem ko je Middleton bil sicer zelo aktiven, a se je včasih prenaglil pri metu. Pilutti še ni povsem prepričljivo odigral vloge režiserja, presenetil pa je Sartori, ki je zadel nekaj pomembnih košev. (Marko Oblak)
ALNO - SAN BENEDETTO	97:67
(47:40)
SAN BENEDETTO: Gnecchi 6 (1:6), Borsi 2 (1:2), Biaggi 8 (3:6), Johnson 6 (3:7), Ponzoni 16 (7:14), Ardessi 3 (1:4), Vargas 18 (9:12), Vitez 4 (2:6), Esposito 4 (2:5), Paravella.
ALNO: Talevi 7 (2:5), Minelli 5 (2:6), Nardone (0:2), Del Gadia 2 (2:2), Sala 6, Mingotti, Solomon 33 (13:19), Solfrini 18 (9:13), Servadio 12 (1:5), Israel 14 (6:9).
PON: nihče. ON: San Benedetto 20, Alno 15. 3 TOČKE: Biaggi 2, Servadio,
Minelli, Ardessi 1. SODNIKA: Giordano in Pallonetto iz Neapelja. GLEDALCEV: 2800.
Bosinijevi varovanci so v Fabrianu doživeli pravo katastrofo. V prvem polčasu so sicer domačini zlasti po zaslugi izrednega Solomona stalno vodili, toda vodstvo ni nikdar preseglo sedem točk. V drugem polčasu so se Goričani približali domačinom na same tri točke (53:50 v 24. minuti), nakar so odpovedali na celi črti. Igralci Alna so z močnim presingom popolnoma zmedli in nadigrali nasprotnika, ki ni znal reagirati. V naslednjih sedmih minutah je bil delni izid v korist razigranih domačinov kar 28:8, kar zgovorno dokazuje polom Bosinijevih varovancev. Med Goričani je dobro opravil svojo dolžnost le Ponzoni, ki počasi prehaja v formo. Vargas je zadovoljil le v prvem polčasu, vsi ostali so pa zaigrali zdaleč pod lastnimi sposobnostmi.
Drevi bodo Bosinijevi varovanci ob 20.30 gostili v okviru tretjega kola tekmovanja za italijanski pokal ekipo Can-tine Riunite iz Reggio Emilie. (mč)
V 1. jugoslovanski nogometni ligi
Zagrebčanom derbi s Partizanom
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Derbi 8. kola jugoslovanske 1. lige med Partizanom in Dinamom so po 11-metrovkah dobili Zagrebčani in tako seveda obdržali vodilno mesto. Za njimi je zdaj Crvena zvezda, ki je v gosteh premagala Radničkega in tako šele v četrtem poskusu prvič zmagala v gosteh. Le ti dve moštvi in morda še Hajduk lahko računajo na letošnji naslov.
Med outsiderji je tudi sloviti Partizan, ki za Dinamom zaostaja že za osem točk, po porazu z Dinamom pa je ostal še brez trenerja, saj je Vukotič odstopil. Dinamo je z golom Shale povedel, menda pa je bil gol dosežen iz ofsajda, sodnik pa se je rešil tako, da je v finišu dosodil enajstmetrovko za Partizana. Ob streljanju 11-metrovk je Partizan po dveh krogih vodil že z 2:0, toda potem je zagrebški vratar Ladič vse obrnil na glavo. Crvena zvezda je v Nišu prikazala dobro igro in zmagala s 3:1, končno pa je dobro zaigral njen kapetan Stojkovič, ki je dosegel en gol in enega pripravil. Olimpija je gostovala v Banja Luki in spet ostala praznih rok, čeprav je bila na dobri poti. Brez
gola je vzdržala kar 70 minut, nato pa je njene upe pokopal nekdanji igralec Hajduka Miše. Pred tem je bila, Olimpija celo boljša, med drugim je Čeh zadel vratnico. Rijeka je izgubila stik z vrhom, kajti doma jo je premagal tradicionalno neugodni Rad. Gostje so povedli že v 9. minuti, Rečani pa vse do konca niso znali organizirati prave igre in tako so jih navijači ob koncu izžvižgali.
Reprezentanti so v tem kolu igrali kar solidno, to pa z redkimi izjemami - ne velja za igralce mlade reprezentance, ki naj bi se prebili v ekipo A za svetovno prvenstvo v Italiji.
Beograjski tisk je po uvrstitvi Jugoslavije zagnal pravo gonjo za dopolnitev Osimove ekipe z igralci mlade reprezentance in prejšnjimi svetovnimi prvaki med mladinci. Selektor Osim tem nedokazanim upom menda ni preveč naklonjen, napake vidi tako rekoč pri vseh -Šukerju, Prosinečkem, Bobanu, Mijatovi-ču, Brnoviču, Lekoviču, Petriču - ki jih novinarji kujejo v zvezde, čeprav skoraj nobeden med njimi ni odigral zapored dveh ali treh dobrih tekem. Osim je vsem že dal dobro vedeti, da se v Italiji ne misli odpovedati prav nobenemu izmed igralcev iz tujine, ki so Jugoslavijo popeljali na SP. Toda selektor je pritis-
kom delno vendarle popustil, saj je na prijateljski tekmi z Grčijo vendarle vključil vrsto mladih upov. Nihče med njimi ni posebej blestel, toda tisk še naprej vzbuja iluzije: »eksplodirali« bodo v Italiji. V bistvu pa bi bilo najbrž še najbolj koristno, če bi Osim med zdomci poiskal nove adute, ki jih je v tujini še nekaj. Druga možnost za dopolnitev seznama z 22 igralci pa bi lahko bila ta, da bi izbiral med najboljšimi ligaškimi igralci in to ne glede na starost. V nobeni boljši reprezentanci ni navade, da bi vanjo vključili skoraj cel mladi rod, toda zdi se, da se bo to v Jugoslaviji vendarle zgodilo, kajti Osim ob Miljaniču, ki tudi rad »prodaja« iluzije, le nima tako trdnega položaja, da bi vztrajal pri absolutno dokazanih igralcih.
_ IZID 8. KOLA: Velež - VArdar 2:1 (2:0), Železničar - Vojvodina 2:1 (1:0), Osijek -Sloboda 3:1 (2:1), Hajduk - Spartak 3:0 (1:0), Partizan - Dinamo 4:5 (1:1, 0:l)-po llm, Rdnički - C. zvezda 1:3 (1:1), Borac -Olimpija 1:0 (0:0), Rijeka - RAd 0:1 (0:1), Budučnost - Sarajevo 1:0 (0:0).
VRSTNI RED: Dinamo 12, C. zvezda, Budučnost in Železničar 10, Rad, Rijeka 9, Hajduk, Borac, Osijek, RAdnički 8, Sarajevo 7, Olimpija, Spartak, Vojvodina, Sloboda 6, Velež 5, Partizan 4, Vardar 3.
nedeljski izidi - nedeljski izidi
____________nogomet_____________
Italijanska A liga IZIDI 6. KOLA
Ascoli - Inter 0:1, Bologna - Genoa 1:0, Cremonese -. Napoli 1:1, Juventus
-	Bari 1:0, Lecce - Udinese 1:0, Milan -Fiorentina 1:1, Roma - Cesena 1:0, Sampdoria - Atalanta 1:0, Verona - Lazi o 1:1.
LESTVICA
Roma in Napoli 10, Juventus in Inter 9, Milan, Sampdoria in Bologna 8, Lazio, Genoa in Lecce 6, Fiorentina 5, Atalanta, Bari, Ascoli in Cesena 4, Udinese 3, Cremonese in Verona 2..
PRIHODNJE KOLO
Atalanta - Cesena; Bari - Ascoli; Bologna - Cremonese; Fiorentina - Udinese; Genoa - Sampdoria; Inter -Roma; Lazio - Juventus; Napoli - Milan; Verona - Lecce.
Italijanska B liga IZIDI 5. KOLA
Ancona - Messina 5:0, Avellino -Piša 0:3, Barletta - Foggia 1:0, Brescia -Licata 1:0, Cagliari - Monza 3:0, Como
-	Torino 0:0, Cosenza - Pescara 2:0, Padova - Parma 1:0, Reggiana - Triestina 3:0, Reggina - Catanzaro 3:1.
LESTVICA
Torino, Piša in Brescia 7, Ancona, Reggiana, Padova, Reggina in Avellino 6, Cagliari, Como, Parma, Barletta in Messina 5, Cosenza, Catanzaro in Monza 4, Foggia, Licata, Triestina in pescara 3.
PRIHODNJE KOLO
Catanzaro - Cagliari; Como - Reggina; Foggia - Padova; Licata - Ancona; Messina - Monza; Parma - Cosenza,-Pescara - Brescia; Piša - Reggiana; Torino - Barletta; Triestina - Avellino.
Meddeželna liga IZIDI 3. KOLA
Brugneta - Caerano 2:0, Conegliano
-	Venezia 0:0, Mira - Giorgione 3:0, Monfalcone - pro Gorizia 2:1, Monte-belluna - Pievigina 0:1, Opitergina -Ponte di Piave 1:1, Pordenone - Sacile-se 0:0, San Dona - Salzano 2:2, Sedico -Fontanafredda 1:0.
LESTVICA
Mira 6, Pievigina in Monfalcone 5, Salzano in San Dona 4, Caerano, Mon-tebelluna, Brugneta, Venezia, Conegliano in Sedico 3, Pro Gorizia, Sacilese, Opitergina, Giorgione in Pordenone 2, Ponte di Paive in Fontanafredda 1.
PRIHODNJE KOLO
Pro Gorizia - Pordenone; Fontanafredda - Monfalcone.
košarka
Italijanska A-l liga IZIDI 1. KOLA
Philips - Neutrorobert 109:85; Knorr - Paini 97:87; Benetton - Arimo 91:64; Phonola - Viola 89:87; Ranger - Irge
105:80; Vismara - II Messaggero 86:90; Riunite - Scavolini 88:92; Panapesca -Enimont 71:81.
PRIHODNJE KOLO
Enimont - Phonola; Scavolini - Panapesca; Arimo - Vismara; Paini - Ranger; Viola - Benetton; Igre - Knorr; Neutroroberts - Riunite; II Messaggero
-	Philips.
Italijanska A-2 liga IZIDI 1. KOLA
Ipifim - Braga 111:84; Livorno - Kle-enex 96:85; Alno - San Benedetto 97:67; Marr - Popolare 81:73; Annabella
-	Glaxo 101:106; Filodoro - Teorema 78:77; Fantoni - Hitachi 98:100; Stefanel - Jollycolombani 76:74.
Sunara (Paini) je dosegel 21 točk
PRIHODNJE KOLO
Hitachi - Livorno; Glaxo - Alno; Kleenex - Marr; Braga - Fantoni; Jol-lycolombani - Ipifim; San Benedetto -Filodoro; Teorema - Stefanel; Popolare - Annabella.
avtomobilizem
VN Portugalske El VRSTNI RED
1. Berger (Av. - ferrari) 1.36'48"546; 2. Prost (Fr. - mclaren) po 32"637; 3. Jo-hansson (Šve. - onyx) po 55 "325; 4. Nannini (It. - benetton) 1’22 "369; 5. Martini (It. - minardi) 1 krog; 6. Pal-mer (VB - po 1 krog; 7. Nakajima (Jap.
-	lotus) 1 krog; 8. Brundle (VB - Brabham) 1 krog; 9. Alliot (Fr. - lola) 1 krog; 10. Gugelmin (Br. - march) 2 kroga; 11. Alboreto (It. - lola) 2 kroga; 12. Sala (Šp. - minardi) 2 kroga; 13. Arno-ux (Fr. - ligier) 2 kroga; 14. Modena (It.
-	brabham) 2 kroga.
LESTVICA PILOTOV
1. Prost 75 točk; 2.Senna 51; 3. Mansell 38, 4. Patrese 28, 5. Boutsen 24.
LESTVICA HIŠ
Mclaren 128 točk; 2. Ferrari 53; 3. VVilliams 52; 4. Benetton 22; 5. Tyrreil 13; 6. Arnoux 12.
totocalcio
1.	— 1. Nice Smile	2
	2. Luci a San Siro	1
2.	— 1. Indro Park	2
	2. Iscatilla	2
3.	— 1. Balidar Ec	2
	2. Espernato Om	X
4.	— 1. Fiumeazzurro	2
	2. Fevvood	X
5.	— 1. Federale Lg	1
	2. Frivola Pap	2
6.	— 1. Leucondendro	X
	2. Same	X
KVOTE
12 (27 dobitnikov)	20.848.000	lir
11 (793 dobitnikov)	700.000	lir
10 (63.000 dobitnikov)	63.000	lir
Ascoli - Inter	2
Bologna - Genoa	1
Cremonese - Napoli	X
Verona - Lazio	X
Juventus - Bari	1
Lecce - Udinese	1
Milan - Fiorentina	X
Roma - Cesena	1
Sampdoria - Atalanta	1
Avellino - Piša	2
Como - Torino	X
Torres - Palermo	X
Forli - Giulianovo	2
KVOTE
13 (409 dobitnikov) 29.579.000 lir 12 (14.281 dobitnikov) 845.100 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA: Atalanzta - Cesena; Bari - Ascoli; Bologna - Cremonese; Fiorentina - Udinese; Genoa - Sampdoria; Verona - Lecce; Inter - Roma; Lazio - Juventus; Napoli - Milan; Pescara - Brescia; Triestina - Avellino; Brindisi - Palermo; Tempio - Novara
Po sobotnem porazu jadranovcev v uvodnem kolu B-2 lige
Skok največja pomanjkljivost
Dean Oberdan (z žogo) je v soboto skupaj s Pregarcem in Battinijem debitiral
v B-2 ligi
Na 23. pokalu prijateljstva
Zmagali Rečanke in Novomeščani
NOVO MESTO Na 23. odbojkarskem Pokalu prijateljstva, ki se ga udeležujejo po dve ekipi iz -Slovenije, Hrvat-ske in zamejstva, so v moški konkurenci zmagali gostitelji Pionirja, med ženskami pa prvoligaš Rijeka.
Od naših šesterk se je najbolje odrezala ženska vrsta Bora Elpro, ki je igrala v finalu za 1. mesto, Agorest pa je bil (z eno zmago in enim porazom) drugi v svoji kvalifikacijski skupini. Premočna pa je bila konkurenca za 01ympio in Val Meblo Imsa, saj so le valovci osvojili en niz.
O turnirju bomo še poročali.
Super minivolley
Slavje naših
Deželni finale v superminiodbojki, ki je bil v nedeljo na Trgu Unita v Trstu, je minil v znamenju velikega slavja slovenske odbojke. Med fanti so namreč zmagali mladi igralci 01ympie (Sloga je bila peta), med dekleti pa igralke Bora Friu-lexport (Borova ekipa B pa je bila tretja).
O tem tekmovanju bomo še poročali.
Ob 30. obletnici društva
Stefanelu Borov turnir
Tržaški Stefanel je dobitnik mladinskega košarkarskega turnirja za pokal Radenska ob 30. obletnici ŠZ Bor. V finalu je z 89:80 premagal Arima iz Bologne. V malem finalu je beograjski Partizan z 87:107 odpravil domači Bor Radenska.
O turnirju bomo še poročali.
Turnir ŠD Kontov el
Beograjčani prvi
Na mednarodnem mladinskem košarkarskem turnirju v priredbi ŠD Kontovel je zmagala kadetska vrsta beograjskega Partizana pred Idrijo, Jadranom in Kon-tovelom. Izidi: kvalifikacije - Partizan -Jadran 81:76 (48:34); Idrija - Kontovel 67:65 (31:31); finala - za 3. mesto Jadran -Kontovel 114:77 (53:51); za 1. mesto Partizan - Idrija 93:89 (45:40).
O turnirju bomo še poročali.
»Seveda jezi izgubiti na tak način tekmo, potem ko smo bili v vodstvu tudi za dvanajst točk. Startati z zmago bi gotovo opogumilo vse fante, tako starejše in mlajše, ki so prvič zaigrali v tej ligi. Poraza pa ne smemo jemati tragično. Treba bo še naprej pridno in požrtvovalno delati, posebno še sedaj, ko bomo za nekaj časa ostali brez Roberta Daneua, ki bo šel na operacijo,« je bila dokaj trezna ocena Jadranovega trenerja Valterja Vatovca po sobotnem porazu proti moštvu iz Ozzana.
Poraz na samem startu, pred domačim občinstvom, proti novincu v ligi in za eno samo točko, ima gotovo še grenkejši priokus, če pomislimo, da bo sedaj moštvo ostalo brez standardnega centra Daneua in da bi bili osvojeni točki zares zlata vredni. Vsako tarnanje za sobotni poraz in upajmo za čimkrajšo odsotnost »Čite« je sedaj odveč. Takoj je treba namreč pozabiti na sobotno izgubljeno priložnost in se že pripraviti na nedeljsko gostovanje v Ceseno, kjer bodo naši spet igrali proti novincu v ligi. Trezno je treba tudi oceniti, katere so bile napake, pomanjkljivosti na sobotni domači tekmi.
Gotovo je za poraz proti Ozzanu pred-vem »krivo« slabo zapiranje prostora pod
košem v obrambi. Aureli, Lazzeri in Alfon-si so namreč z lahkoto dosegali koše »iz druge akcije« po lovljenju odbite žoge. Tudi skok v obrambi je trenutno precej pomanjkljiv (vse odbite žoge so ulovili le trije igralci: Čuk, Daneu in Rauber). Brez skoka pa ni posesti žoge, ni protinapada in v bistvu ni igre.
Glede napada pa so Jadranu v soboto zmanjkale točke zunanjih igralcev, kar je nasprotniku seveda znatno olajšalo nalogo, saj je lahko tako še poostril obrambo na Jadranova najboljša strelca Čuka in Rauberja.
S tem se je tudi strinjal trener Ozzana Massimo Magri, ki je po sobotnem srečanju med drugim dejal: »Vedel sem, da sta najnevarnejša Jadranova strelca Čuk in Rauber, pričakoval pa sem več v napadu od ostalih bekov, predvsem od Pregarca, ki me je na turnirju Del Negro ugodno presenetil.«
Kaj pa menite o letošnjem Jadranu?
»Seveda ni nobena novost, če rečem, da je moštvo z odhodom Bana in Starca ogromno izgubilo. To sta bila igralca, ki sta lahko odločila vsako tekmo. Bila sta košarkarja višjega razreda. Mislim, da se bo Jadran brez njiju boril za obstanek v ligi, kot sicer tudi mi. In ti dve točki, ki
smo ju osvojili v Trstu, so za nas izredno pomembni tako za lestvico kot tudi za vzdušje v ekipi.«
Slišali smo, da ste v predprvenstvenih pripravah na turnirju v San Lazzaru celo premagali domači Malaguti...
»Res je! To pa še zdaleč ne pomeni, da lahko podcenjujemo kakega nasprotnika v ligi. Prvenstvo bo zelo izenačeno in trdo. O tem ni dvoma.«
In na koncu še beseda o navijačih: zavedajmo se, da Jadran letos ne bo startal v vlogi favorita za končnico prvenstva. »Stara Jadranova generacija« je naše navijače glede tega gotovo razvadila, sedaj pa gre za čimprejšnjo osvojitev zadostnega števila točk, da si bo lahko moštvo zagotovilo obstanek v ligi. Nemo spremljanje dogodkov na igrišču, ko se igralci na vse kriplje borijo, da bi preprečili poraz, jim gotovo ni v pomoč.
Bojimo pa se, da je tudi to že zakoreninjeno v naši duši, saj smo kljub požrtvovalnemu in zanosnemu boju, izgubili že več bitk. Sicer pa je to predmet širše debate... (jan)
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. DVE TOČKI: Oberdan 0:1; Čuk 9:18; Pregare 0:2; Corsi 1:1, Sosič 2:5, Batti-ni 4:6, Rauber 7:13; Daneu 2:8. TRI TOČKE: Oberdan 0:1; Pregare 0:2; Sosič 1:1; Rauber 2:5. SKOKI: Oberdan 1 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 4, 4; Corsi 1, 0; Battini 1,0; Rauber 7,5; Daneu 5,6. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Čuk 1,0; Corsi 1,1; Sosič 4,4; Battini i, 0; Rauber 3,2; Daneu 3,2. ASISTENCE: Rauber 1. BLOKADE: Čuk 1, Rauber 4.
IZIDI 1. KOLA
Castel SP - Pierobon PD	105:98
Faenza - Pordenone	68:66
Imola - Virtus PD	73:66
Asola - Cesena	neod.
Petrarca PD - Oderzo	106:96
San Dona - Montebelluna	62:89
Jadran - Ozzano	74:75
Vicenza - Malaguti	95:81
PRIHODNJE KOLO Cesena - JADRAN (nedelja 1. oktobra ob 20.30); Montebelluna - Castel San Pi-ero; Oderzo - Imola; Ozzano - Vicenza; Pierobon Padova - Asola; Pordenone -Petrarca Padova; Malaguti San Lazzaro - San Dona; Virtus Padova - Faenza.
V priredbi KK Adria Rešim
D. Zussa dobitnik Trofeje Močilnik
Danilo Zussa je absolutni zmgovalec nedeljske dirke cikloamterjev za 13. trofejo Agraria Močilnik, ki jo je na kraški planoti organiziral Kolesarski klub Adria Rešim iz Lonjerja. Ekipno pa je bil najboljši KK Adria Rešim.
Dirka, o kateri bomo podrobneje še poročali, je bila med drugim veljavna tudi za dodelitev naslova deželnega prvaka cikloamaterjev kar v sedmih kategorijah.
obvestila
PLAVALNI TEČAJ LIPICA ZSŠDI obvešča, da bo tudi letos organiziralo plavalni tečaj za otroke v Hotelu Maestoso v Lipici. Prosimo starše, da prijavijo otroke do 2. oktobra, ker nameravamo s tečajem pričeti v torek, 10. oktobra. Vse podrobne informacije v zvezi s tečajem nudi urad. Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304, vsak dan od 8. do 14. ure.
ŠK KRAS - NAMIZNI TENIS obvešča, da se treningi za začetnike začenjajo v četrtek, 28. t. m., v zgoniš-kem športnokulturnem centru ob 16.30. Vpis in informacije neposredno pred treningom.
ŠD KONTOVEL
obvešča, da bo danes v dvorani na Kontovelu redni letni občni zbor društva s pričetkom ob 20.30.
PLAVALNI KLUB BOR sprejema prijave za vadbo v plavanju, ki bo v bazenu pri Alturi ob ponedeljkih in četrtkih za neplavalce starejše od 4 let, začetnike in plavalce. Tel. na št. 51377 od 17. do 20. ure.
SK BRDINA
sporoča, da tradicionalno zimovanje na Pohorju v hotelu Habakuk bo od 26. 12. do 2. 1. 90. Vpisovanje in pojasnila na sedežu društva (Opčine - Proseška ul. 131) vsak četrtek od 19. do 21. ure. Zainteresirane prosimo, da se čimprej prijavijo.
KK BOR
obvešča, da so treningi minibasketa za letnika '78 in '79 (trener Umberto Acerbi, tel. 53220) na stadionu 1. maj ob torkih (14.30-16.00), sredah (14.30-15.30) in petkih (14.30-15.30), za letnike '80, '81, '82 (trener Walter Corbatti, tel. 361476) na stadionu 1. maj pa ob sredah (15.30-16.30) in petkih (15.30-16.30).
V1. amaterski nogometni ligi
Obetavna zmaga Juventine
JUVENTINA RADENSKA - CORNO
1:0 (1:0)
STRELEC: Klanjšček v 14. minuti.
JUVENTINA RADENSKA: Andreo-li, Chizzolini, Bastiani, Trevisan, Ker-pan, Paziente, Klanjšček, Maso, Tabaj, Kavs (v 46. min. Andaloro), Furlan (v 85. min. Bressan).
CORNO: Bassetti, Alt, D'Osvaldo, Riz, Visintin, Pallavicini, Biancuzzo, Donda (Tonizzo), Marcuzzo, Zucco, Del Negro (Entesano).
SODNIK: Zotta iz Trsta. GLEDALCEV: 250.
GORICA - Juventina Radenska je na prvem domačem srečanju igrala prepričljivo in slavila pomembno zmago. Domačini so proti Cornu potrdili, da kljub neizkušenosti novinca razpolagajo s solidno ekipo, ki bo svojim navijačem znala pripraviti še marsikatero presenečenje.
Trener Grion je za to srečanje poslal na igrišče nekoliko drugačno postavo kot na uvodni tekmi proti San-giorgini. Že od prve minute sta v napadu zaigrala Furlan in Klanjšček, kar je domači napadalni vrsti dalo posebno učinkovitost. O tem smo se lahko Prepričali že v 4. minuti, ko je David Klanjšček, po predložku Furlana, žogo z glavo poslal v vratnico. Igra Juventine Radenska je v začetnem delu srečanja bila izrazito napadalna in Corno se je moral na vse načine truditi, da ni kapituliral.
Drugo priložnost za domačine smo zabeležili v 7. minuti, ko je Furlan spretno izkoristil nesporazum furlanske obrambe. Škoda, da je bil njegov strel netočen. Vratar Coma Bassetti se j6 v 11. minuti proslavil, ko je poslal v kot žogo, ki jo je Trevisan streljal s Prostega strela.
Ritma, ki ga je diktirala Juventina Radenska, Corno ni zmogel obdržati ln je v 14. minuti priznal premoč domačih. Na levi strani je Kavs lepo Predložil v kazenski prostor, kjer je Klanjšček neubranljivo in točno stre-bat v nasprotnikova vrata. Domačini
lahko podvojili že dve minuti ka-Sjteje v kombinirani akciji Bastiani-jčlanjšček-Bastiani: strel branilca pa je ■1 tokrat prepočasen.
Ko je vse kazalo, da bo domača najsterica prej ali slej dosegla dvojno Prednost, je prišlo do taktične zame-Jave v igri. Juventina je zaigrala pre-eJ bolj zaprto in jasno je bilo, da ji R°1 prednosti že zadošča. Iz napada se J na sredino vrnil Klanjšček, kar je irr°mu P°v°lil°. da je prevzel vajeti 9re v roke in skušal izenačiti.
K sreči pa nedeljski nasprotniki Štandrežcev niso bili kaj nevarni, saj niso znali prepričljivo spraviti v težave domačo obrambo. Od vseh se je najboljše izkazal 20-letni Zucco, sicer obetaven igralec, za katerega so se že zanimala moštva iz profesionalnih lig.
Najlepša priložnost se je Cornu ponudila v 8. minuti drugega polčasa, ko je moral vratar Andreoli odločno poseči in Zuccov strel poslati v kot. Po tem dogodku so verjetno tudi Furlanom pošle moči in igra se je odtlej pretežno odvijala na sredini igrišča.
V 20. minuti bi Juventina Radenska lahko podvojila, a sodnik je Furlanu piskal nedovoljen položaj, ki ga sploh ni bilo. Zadnjo priložnost vredno zapisa je štandreška enajsterica imela v 29. minuti, ko je Klanjšček spretno izkoristil vratarjevo odbito žogo in za las streljal mimo vrat. (Petra)
V skupini A
Valnatisone stalno boljši
VALNATISONE - TRICESIMO
1:0 (0:0)
STRELEC: Secli v 66. minuti.
VALNATISONE: Venica, Mline (Reale), Bardus, Masarotti, Beltrame, Bil-lia, Costaperaria (De Marco), Stacco, Secli, Sfiligoj, Liberale.
ŠPETER SLOVENOV Po zadovoljivem nastopu v uvodnem srečanju v San Vitu je ekipa iz Špetra Slovenov na domačem igrišču premagala kotirani Tricesimo in s tem potrdila, da sodi med boljše enajsterice prvenstva.
Že od vsega začetka so domačini prevzeli vajeti igre v svoje roke in z dobro igro na sredini večkrat spravili v težave nasprotnika. Odločilni zadetek je padel v 66. minuti, ko je Secli odlično izkoristil odbito žogo in potisnil usnje v mrežo.
IZIDI 2. KOLA (skupina A): VALNATISONE - Tricesimo 1:0, Azzanese - Sanvitese 0:0, Pro Osoppo - Flumig-nano 0:1, San Daniele - Cividalese 5:2, Ponziana - San Sergio 2:1, Vivai - Pro Fagagna 1:2, Tavagnacco - Gemonese 1:0, Fortitudo - Codroipo 1:0.
LESTVICA: Tavagnacco, San Daniele in Pro Fagagna 4, VALNATISONE in Flumignano 3, Cividalese, Ponziana, Fortitudo, Azzanese in Sanvitese 2, Gemonese, Vivai, Codroipo in Tricesimo 1, Pro Osoppo in San Sergio 0.
PRIHODNJE KOLO: Codroipo -VALNATISONE.
V 2. amaterski ligi
Prvi derbi zasluženo Vesni
ZARJA - VESNA	2:3 (0:3)
STRELCI: v 18 in 26' Ravalico, v 45' Barilla, v 73’ E. Fonda, v 85' Zeugna.
ZARJA: Racman, Antonič, Tognet-ti, Vercounig, Jerman (v 46’ Auber), Samec (v 55' Gregorič), E. Fonda, Kalc, Zeugna, D. Fonda, Franza.
VESNA: Negrini, Sedmak, Ridolfo, Podgornik, Rados, F. Candotti, Barilla (v 80' Savi), Leonardi, Ravalico (v 81' R. Candotti), Naldi, Picchieri.
SODNIK: Sogliani iz Tržiča
Kdor je sledil nedeljskemu derbiju med Zarjo in Vesno se prav gotovo ni dolgočasil. Kot že sam izid kaže so navijači uživali ob akcijah in priložnostih, ki sta si jih pripravili obe ekipi. Zmagala je Vesna, ki je bila skozi večji del srečanja boljša od Zarjanov. Bazovci so tudi tokrat odpovedali v ključnih trenutkih tekme, ko so dopustili gostom, da poceni pridejo kar do treh golov. Za nameček so Križani v drugem polčasu umirili tempo in storili nekaj grobih napak v obrambi, tako da je Zarja ublažila slab vtis, ki ga je zapustila v prvem delu tekme. Kaj več pa ni zmogla in si tudi ni zaslužila.
Tekma se je začela v počasnem tempu. Prva priložnost se je ponudila Križanom, ko se je po slabem posredovanju domačega branilca ustvarila gneča pred Racmanovimi vrati. Po nekaj minutah pa bi kmalu Antonič s silovitim strelom presenetil Negrini-ja. Toda prav kmalu je Vesna po hudi napaki obrambe povedla z Ra-valicom. Gol, ki bi moral predramiti domačine, pa je učinkoval popolnoma drugače, saj so bile minute, ki so si sledile, pravi križov pot za Bazov-ce, ki so se branili z veliko težavo. Tako je Ravalico podvojil. Zarjane je ta gol popolnoma strl, saj so izgubljeno tavali po igrišču, ne da bi ogrozili kriških vrat. Malo pred koncem polčasa pa so gostje dosegli še tretji gol, potem ko je cela obramba Zarje zaspala.
Drugi polčas se je začel ob premoči gostov, ki bi nekajkrat lahko povišali rezultat. Toda na srečo Bazovcev jim to ni uspelo. V 73' pa je prišlo na igrišču do preobrata, ko je Egon Fonda z glavo premagal Negrinija. Zarja-nom se je vrinila samozavest in izvedli so nekaj dobrih napadov, ki pa so se vedno izjalovili. V 84' pa je Zeugna po napaki kriške obrambe zmanjšal izid. Zadnje minute so bile do skrajnosti napete, saj so domačini poskušali na vse načine priti do izenačenja, toda obramba gostov je vz-
držala silovite napade Zarjanov, tako da je zmaga zasluženo pripadala boljši Vesni. (Big)
Primorje s Pierisom
Delitev točk pravična, toda...
PRIMORJE - PIERIS	1:1 (1:1)
STRELCA: v 28' Livan, v 35' Zam-picchiatti.
PRIMORJE: C. Savarin, Verillo, Milani, M. Savarin (v 57' Mosetti), Pipan, Štoka, Livan, Antoni, Meton (v 75' Luksa), Crevatin, De Marco.
Nedeljski nasprotnik Prosečanov se je letos z nakupom nekaj že uveljavljenih igralcev dokaj ojačil in startal z namenom, da ob koncu prvenstva napreduje v višjo ligo. Torej šlo je že za kakovosten »izpit« za rde-če-rumene, ki so si pred prvenstvom tudi prizadevali sestaviti moštvo za vrh. Lahko rečemo, da je delitev točk še kar pravičen rezultat, čeprav so gostitelji ob tem nekoliko manj zadovoljni, predvsem glede na način, kako so gostje izenačili, saj jim je sodnik (ob nepazljivosti Prosečanov) pri tem precej pomagal.
Lahko rečemo, da je bila tekma s tehničnega vidika precej skromna. Ekipi sta bili zelo napeti in igra je bila le včasih borbena. Ekipi sta imeli vsaka po tri priložnosti, dvakrat pa je žoga končala v mreži. Primorje je prišlo v vodstvo z odličnim prostim strelom Livana čez živi zid. Nekaj minut kasneje se je Antoni po lepi podaji Savarina znašel v ugodnem položaju v kazenskem prostoru. Njegov močan strel pa je šel čez prečko. Takoj za tem so gostje izenačili. Sodnik je dosodil gostom prosti strel z roba kazenskega prostora, Zampic-chiati pa je presenetil vratarja Savarina, ko je ta šele dajal navodila soigralcem v živem zidu, sodnik pa pri tem ni piskal nadaljevanja igre.
V drugem polčasu je bila igra preveč živčna. Na eni strani je vratar lepo ubranil strel Crevatina, na drugi pa je Budicin po predložku v kazenskem prostoru streljal čez prečko. Domačini so poleg tega zaradi izključitve izgubili Verrilla in zadnje četrt ure igrali v desetih. V tem delu je Mosetti (ki je tokrat prvič stopil na igrišče) zamenjal še nerazpoloženega Savarina, Luxa pa napadalca Metto-na. (Š. M.)
rezultati
1. AMATERSKA LIGA Skupina B
IZIDI 2. KOLA
Lauzacco -	P. Cervig		nano		2:0	
S. Canzian	- P. Fiumicello				4:2	
Costalunga - Torviscosa					1:0	
Tamai - Porcia					0:1	
JUVENTINA - Corno					1:0	
Cordenonese - Sangiorgina					0:1	
Portuale - Varmo					1:1	
Percoto - Visinale					2:1	
	LESTVICA					
Percoto	2	2	0	0	5:1	4
S. Canzian	2	2	0	0	5:2	4
Sangiorgina	2	2	0	0	4:2	4
Costalunga	2	1	1	0	1:0	3
Porcia	2	1	1	0	1:0	3
Fiumicello	2	1	0	1	7:6	2
Tamai	2	1	0	1	2:1	2
JUVENTINA	2	1	0	1	3:3	2
Cervignano	2	1	0	1	2:2	2
Varmo	2	0	2	0	2:2	2
Lauzacco	2	1	0	1	4:5	2
Cordenonese	2	0	1	1	1:2	1
Portuale	2	0	1	1	1:4	1
Torviscosa	2	0	0	2	0:2	0
Visinale	2	0	0	2	1:4	0
Corno	2	0	0	2	0:3	0
PRIHODNJE KOLO Varmo - Percoto, Sangiorgina - Por-tuale, Corno - Cordenonese, Porcia -JUVENTINA, Torviscosa - Tamai, P. Fiumicello - Costalunga, P. Cervig-nano - S. Canzian, Visinale - Lauzac-co.
2. AMATERSKA LIGA Skupina E
IZIDI 2. KOLA
Aguileia - Muggesana					0:1	
S. Maria - Porpetto					0:1	
S. Vito - Staranzano					0:2	
Gonars - Paviese					1:2	
Zarja - Vesna					2:3	
Primorje - Pieris					1:1	
Ruda - Castionese					3:2	
Centro Giov.	- Terzo				3:2	
LESTVICA						
VESNA	2	2	0	0	4:2	4
Pieris	2	1	1	0	4:2	3
Staranzano	2	1	1	0	3:1	3
Centro Giov.	2	1	1	0	3:2	3
Ruda	2	1	1	0	3:2	3
Muggesana	2	1	1	0	2:1	3
San Vito	2	1	0	1	4:2	2
Aguileia	2	1	0	1	2:2	2
Porpetto	2	1	0	1	2:2	2
PRIMORJE	2	0	2	0	1:1	2
Paviese	2	1	0	1	2:5	2
Terzo	2	0	1	1	3:4	1
Castionese	2	0	1	1	2:3	1
S. Maria	2	0	1	1	1:2	1
Gonars	2	0	0	2	1:3	0
ZARJA	2	0	0	2	3:6	0
PRIHODNJE KOLO Castionese - Centro Giov.; Pieris -Ruda; VESNA - PRIMORJE; Paviese -Zarja; Staranzano - Gonars; Porpetto - San Vito; Muggesana - S. Maria; Terzo - Aguileia
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 6.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000.- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja k- A in tiska

Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
26. septembra 1989
Kljub neuspehu pariške konference o bodočnosti Kambodže
Vietnamska vojska zaključuje svoj umik po 11 letih neuspešne okupacije Kambodže
Glemp spremenil stališče o karmeličankah v Auschwitzu
Vietnamska generala ne skrivata zadovoljstva, da bosta čez nekaj ur spet na domačih tleh	(Telefoto AP)
BANGKOK Pred bivšo kraljevo palačo na glavnem phnompenškem trgu je večtisočglava množica prisostvovala slovesnosti ob umiku zadnjih vietnamskih vojakov iz Kambodže. Predsednik Heng Samrin se je zahvalil »vietnamskim prostovoljcem, da so rešili Kambodžo pred terorjem Pol Potovega režima«.
Po ulicah Phnom Penha se je vila neskončna kolona vietnamskih vojaških vozil. Po besedah brigadnega generala Kieu Anh Lana, ki vodi umik, bodo zadnje vietnamske enote prestopile mejo že v današnjih jutranjih urah. Istočasno so včeraj iz pristanišča Kompong izpluli vietnamski desantni čolni, da bi po reki Mekong dosegli vietnamsko ozemlje.
Če so izjave in vietnamske obveze iskrene, se bo danes končala enajstletna vietnamska okupacija Kambodže. Vietnamci so namreč vdrli v Kambodžo za božič leta 1978, uradno da bi strmoglavili krvoločni Pol Potov režim, v bistvu pa so skušali uresničiti svoje sanje o veliki indoki-tajski federaciji, ki naj bi jo vodil kot regionalna velesila prav Vietnam. Pol Potov režim so res zrušili, svet seznanili z njegovimi grozodejstvi, svojih regionalno-imperialističnih teženj pa niso uspeli uresničiti. Proti njim se niso borili samo
Pol Polovi rdeči Khmeri, nastala je namreč široka protivietnamska kampučijska fronta, v kateri so bili tudi pristaši bivšega princa Sihanuka in še drugi dve nacionalistični organizaciji.
V enajstletni vojni je Vietnam izgubil 25 tisoč vojakov, več kot 55 tisoč pa jih je bilo ranjenih, gverile pa mu ni uspelo zadušiti. Vseeno pa mu je uspelo utrditi provietnamski režim Henga Samrina, tako da ima danes precejšnjo ljudsko podporo. Težke izgube in brezizhodni položaj so ob podobnem sovjetskem umiku iz Afganistana tudi Hanoi prepričale, da je odhod najboljša rešitev. Kljub neuspehu avgustovske konference v Parizu so se Vietnamci začeli 21. septembra umikati.
Tajski vojaški krogi pa ne verjamejo, da bodo Vietnamci res umaknili vse svoje vojake. Številni so si baje že oblekli uniforme kambodžijske redne vojske, Vietnam pa je številna območja, kjer je Pol Pot skoraj v celoti likvidiral prebivalstvo, naselil z vietnamski kolonisti.
Položaj je torej vse prej kot jasen. Provietnamski Samrinov režim je pripravljen na pogajanja tako s Sihanukom kot z obema nacionalističnima skupinama, pod nobenim pogojem pa se noče pogajati z rdečimi Khmeri.
VARŠAVA — Poljski cerkveni poglavar, kardinal Glemp je v zvezi s škandalom karmeličanske-ga samostana v Auschwitzu storil precejšen korak nazaj in je končno pristal,_ da v skladu z dogovorom med Židi in katoliki iz leta 1987, samostan preselijo drugam.
To je Glemp povedal na včerajšnjem pogovoru z nekaterimi ameriškimi novinarji v Varšavi. O zapletih s samostanom je Glemp dejal, »da ne on ne poljska Cerkev nista vedela, kakšen pomen ima za Žide koncentracijsko taborišče v Auschwitzu.« K spremembi Glempovega stališča je najbrž prispevala tudi nedavna izjava Vatikana, ki je podprl sporazum o preselitvi samostana, kot pa je povedal sam kardinal, naj bi stališče o karmeličankah dokončno spremenil na nedavnem obisku v Veliki Britaniji, kjer se je srečal tudi z londonskimi Židi.
Na Sardiniji včeraj ubili tri brate Zelo verjetno gre za maščevanje
NUORO Včeraj zjutraj so v kraju Sa e Bustiane Serra, približno 20 kilometrov od Nuora, karabinjerji odkrili trupla treh bratov Coccone, ki so tam skrbeli za neko ovčjo čredo. Gre za 27-letnega Luigija, 31-letnega Ci-riaca in 33-letnega Nicoloja Cocconeja, ki so bili doma iz kraja O rune na področju Nuora. Vsi trije so zaradi manjših kaznivih dejanj že imeli opravka z zakonom, bili pa so tudi nečaki 49-letnega Carmelina Cocconeja, ki je trenutno zaprt v zaporu v Traniju, kjer prestaja 17-letno zaporno kazen zaradi 10 poskusov umora in večkratnega sodelovanja v oboroženi tolpi.
Ime Carmelina Cocconeja je bilo večkrat povezano tudi z ugrabitvami nekaterih oseb, poleg tega pa naj bi bil tudi eden od pripadnikov sardske skupine Rdečih brigad. V njegovi ovčji staji so decembra leta 1979 ubili dva zlikovca na begu in ranili nekega kape-
tana karabinjerjev, pozornost javnosti pa je Carmelino Coccone vzbudil spet 5. februarja 1987, ko je med obiskom pri svoji materi v Oruneju skušal pobegniti karabinjerjem. Toda beg se mu ni posrečil, saj si je pri skoku s strehe zlomil nogo, tako da karabinjerji, ki so ga spremljali, niso imeli nobenih težav pri lovu na pobeglega zapornika.
Kot so pokazali prvi izsledki preiskave, naj bi morilci postavili bratom Coccone zasedo že ob 6.45 zjutraj, ko so se trije pastirji s fiatom duna odpravili proti področjem, kjer so imeli svoje črede. Morilci naj bi bili najmanj trije, svoje žrtve pa naj bi pričakali ob ozki cesti, ki vodi proti pašnikom. Proti avtomobilu naj bi sprožili nekaj rafalov, tako da so bili bratje Coccone na mestu mrtvi.
Glede na način, kako so bili bratje ubiti, preiskovalci menijo, da je šlo za maščevanje.
Zlikovci so namreč potem ko so prerešetali avtomobil, ki je zapeljal s ceste in se prevrnil, izstrelili tudi nekaj strelov v obraz vsakega od bratov Coccone in jih tako popolnoma iznakazili. To pa naj bi bil po mnenju policistov in karabinjerjev tudi »zaščitni znak«, ki naj bi dokazoval, da je bila nad tremi pastirji izvršena obsodba zaradi njihovega sodelovanja v eni izmed kriminalnih aktivnosti, ki so povezane s kmetijsko in pastirsko dejavnostjo. Velja še omeniti, da je bil Nicolo Coccone pred dvema letoma že lažje ranjen v neki podobni zasedi na tem področju.
Preiskovalci pa posebno pozornost posvečajo tudi dejstvu, da so se ovčje staje bratov Coccone nahajale na področju, ki je bilo v preteklosti že večkrat prizorišče najrazličnejših kriminalnih dejanj, po mnenju preiskovalcev pa naj bi tod mimo vodila pot številne še ne odkrite ugrabitelje.
Thatcherjeva zahteva izsleditev morilcev
LONDON — Britanski preiskovalci so včeraj odpotovali na Korziko, kjer letuje Denis Johnson, ki je baje videl atentatorje na glasbeno šolo kraljevih mornariških strelcev v Dealu. Denis Johnson je namreč lastnik manjše hiše v neposredni bližini glasbene šole. Pred dnevi je dal svojo hišo v najem trem »turistom« z izrazitim irskim naglasom. Trojica je hišo zapustila šest dni pred atentatom.
Za preiskovalce je trojica sumljiva, saj v Johnsonovi hiši niso našli nobenega prstnega odtisa, kar pomeni, da so hišo tako temeljito in »profesionalno« očistili, da niso niti policijski izvedenci našli najmanjše sledi o »treh neznancih«.
V Deal je včeraj prispela predsednica britanske vlade Thatcherjeva, ki je v bolnišnici obiskala enajst ranjencev in si ogledala ruševine glasbene šole. Thatcherjeva ni skoparila z obsodbami in z ogorčenjem. Zanjo so teroristi
Irske republikanske armade navadni morilci, ki jih je treba za vsako ceno izslediti in zgledno kaznovati.
Nihče seveda ne omenja, da je ta glasbena šola navsezadnje vojašnica, ki so jo ob grožnjah irskih teroristov nezadostno zavarovali. Kot vedno v takih primerih bodo krivce za tako malomarnost izsledili in kaznovali, ne da bi o tem bila seznanjena širša javnost. Britanska tajnoobveščevalna služba je namreč pred atentatom opozorila odgovorne, da lahko v Kentu pričakujejo okrepljeno teroristično dejavnost Irske republikanske armade. Thatcherjeva pa je včeraj vseeno poudarila, da bodo morali revidirati vse dosedanje varnostne sisteme v vojaških objektih in strukturah.
Na sliki (telefoto AP): ruševine vojaške glasbene šole, kjer je izgubilo življenje 10 godbenikov, 11 pa jih je bilo ranjenih
BTPP0V1
1. OKTOBER 89
Buoni del Tesoro Poliennali
S BTP so štiriletne obveznice s koriščenjem 1. oktobra 1989 in zapadlostjo 1. oktobra 1993.
•	Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih.
•	Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih 27. septembra do 13.30.
•	BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale); rezervirajo se po ceni, ki je lahko 97,20% ali višja. Cena, ki bo iznesena na dražbi, bo objavljena v časopisju.
•	Dodeljene obveznice je treba poravnati 2. oktobra po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
•	BTP imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
Rok rezervacije za občinstvo: do 27. septembra
Izklicna cena dražbe
Rok
Letni donos izklicne cene bruto	neto
97,20%	4 leta 13,88%	12,11%
BTP