437 Poročila Teološka fakulteta v študijskem letu 2007/08 V skladu s študijskim programom in urnikom dela je poročilo o štu- dijskem letu 2007/08 obravnaval Akademski zbor Teološke fakultete na seji dne 3. junija 2008. Na zboru je bil za kandidata in nato na seji Senata za novega dekana fakultete za obdobje 2008-2010 izvoljen izre- dni profesor dr. Stanko Gerjolj. Na njegov predlog sta bila izvoljena dva prodekana: za področje študijskih zadev doc. dr. Robert Petkovšek, za znanstveno-raziskovalno področje in za predstojnika enote v Mariboru doc. dr. Avguštin Lah. Predhodno je bil obsežnejši pregled dejavnosti fakultete pripravljen in predstavljen na Tomaževi proslavi, ki je bila 3. marca 2008 v Mariboru, ko smo hkrati praznovali 40-letnico ponovne- ga začetka teološkega študija v Mariboru. Ugledni gostje, med katerimi je bil evropski komisar za izobraževanje in mladino Jan Figel, ministra Mojca Kucler Dolinar in dr. Milan Zver, rektorja ljubljanske in maribor- ske univerze, prof. dr. Andreja Kocijančič in prof. dr. Ivan Rozman, de- kani teoloških fakultet iz Hrvaške in Srbije, s katerimi ljubljanska Teo- loška fakulteta več sodeluje (Zagreb, Osijek, Djakovo, Beograd), vrsta predstavnikov javnega in kulturnega življenja, so praznovanju dali večji poudarek in odmev v javnosti. Na proslavi so sodelovali člani Slovenske škofovske konference, na čelu z njenim predsednikom in velikim kan- clerjem fakultete mons. Alojzom Uranom, ljubljanskim nadškofom-me- tropolitom. Slavnostni govornik je bil evropski komisar Jan Figel. Spre- jem po proslavi je pripravil mariborski nadškof-metropolit dr. Franc Kramberger. O dogodku je poročal velik del slovenskih medijev. Posa- mezne vidike delovanja fakultete so obravnavali na sejah delovnih teles fakultete: Senata (7 sej), Upravnega odbora (4 seje) in Študentskega sveta. Poročilu so dodane informacije o dogajanju v času po akadem- skem zboru, predvsem v počitniških mesecih in v času izpitov. Statistični podatki o vpisanih študentih in študijskih programih V študijskem letu 2007/08 je bilo na Teološko fakulteto na dodi- plomskih programih, ki smo jih izvajali v Ljubljani in na enoti v Ma- riboru, vpisanih naslednje število študentov: na univerzitetnem eno- predmetnem programu Teologija 354 študentov (od tega 30 izre- dnih), na univerzitetnem dvopredmetnem programu Teologija 145 študentov (od tega 2 izredno) in na visokošolskem strokovnem pro- Poročila Bogoslovni_vestnik_3_2008.indd 437 17.1.2009 9:53:51 438 Bogoslovni vestnik 68 (2008) • 3 gramu Teologija 220 študentov (od tega 57 izredno). Na podiplom- skih programih je bilo število študentov naslednje: pastoralna speci- alizacija 12 študentov in specializacija iz zakonske in družinske tera- pije 30 študentov. Na magistrskem programu Teologija je bilo vpisa- nih 12 študentov in na magistrskem programu zakonske in družinske terapije 41 študentov. Na doktorskem študiju je bilo 9 študentov s področja teologije in 12 študentov s področja zakonske in družinske terapije. Tako je bilo v tem študijskem letu vpisanih 835 študentov, k temu je treba dodati še 75 študentov, ki so imeli status absolventov. Podiplomski študijski programi so se izvajali samo na sedežu fakul- tete v Ljubljani. Struktura vpisanih študentov in študentk po spolu je bila naslednja: enopredmetni program Teologija 239 žensk in 115 moških, na dvopredmetnem programu 111 žensk in 35 moških ter na visokošolskem strokovnem programu 149 žensk in 71 moških. Pedagoško delo Pedagoško delo je bilo pripravljeno v okviru izvajanja treh dodiplom- skih programov, kot redna in izredna oblika študija. Vsi programi so se izvajali po neprenovljenih študijskih načrtih. V obdobju med dvema proslavama fakultetnega dne so diplomirali: na enopredmetnem pro- gramu 39 študentov, na dvopredmetnem 14 študentov in na strokov- nem programu 12 študentov: skupaj 65 študentov in študentk. Iz pa- storalne specializacije je prejelo diplomo 9 študentov, iz specializacije zakonske in družinske terapije 13 študentov, magistrski študij teologije sta končala 2 študenta in magistrski študij zakonske in družinske tera- pije 1 študent. Ker je v zadnjih letih bil več študentom odobren nepo- sredni prehod na doktorski študij, se iz leta v leto manjša število štu- dentov in študentk, ki si pridobijo magistrsko diplomo. V istem obdobju so naslov doktorja znanosti dosegli 4 študentje in študentke Teološke fakultete: Blaž Jezeršek, Maja Lopert, Erika Prijatelj in Tanja Repič. 14. februarja 2008 je bila na fakulteti predstavljena in zagovarjana prva di- sertacija v okviru programa Zakonska in družinska terapija. Visoko šte- vilo diplom lahko razumemo tudi kot rezultat načrtnega dela, da bi univerzitetni študij zaključili študenti, ki so sicer študijske obveznosti izpolnili že pred leti. Tako se je število absolventov nekoliko zmanjšalo (nekoliko pa se je zaradi tega podaljšal povprečni čas trajanja študija). Znanstveno-raziskovalno delo in objave V koledarskem letu 2007 so se zaključili vsi projekti, ki so bili v teku na fakulteti. Raziskovalno delo se je nadaljevalo v okviru dveh Bogoslovni_vestnik_3_2008.indd 438 17.1.2009 9:53:51 439 programskih skupin; obe sta poleti 2008 dosegli odobritev za podalj- šanje (njuni poročili sta objavljeni posebej). Od treh prijavljenih pro- jektov, od teh je bil eden podoktorski, je v zadnjem krogu recenzij bil odobren eden: Vloga teoloških izobraževalnih ustanov v sloven- ski zgodovini pri oblikovanju visokošolskega izobraževalnega sis- tema (vodja projekta je izr. prof. dr. Bogdan Kolar). V okviru razpisa za mentorje mladih raziskovalcev je bil izbran eden visokošolski uči- telj s Teološke fakultete, ki je julija in avgusta 2008 sodeloval pri iz- biri kandidatov za mlade raziskovalce. Visokošolski učitelji in raziskovalci Teološke fakultete so sodelo- vali pri več znanstvenih srečanjih. Od 8. do 9. oktobra 2007 je bila na Inštitutu Jožef Stefan 10. med- narodna konferenca informacijske družbe pod naslovom Slovenija pred demografskimi izzivi 21. stoletja (Slovenian Demografic Chal- lenges of the 21st Century). Ob zborovanju je izšel zbornik razprav, v katerem so objavljeni tudi prispevki sodelavcev s Teološke fakultete. Od 11. do 13. oktobra 2007 je bil v Slovenski Bistrici evropski znan- stveni simpozij o sv. Martinu. Sodelovalo je več predavateljev Teolo- ške fakultete. V organizaciji Fakultete za uporabne družbene vede v Novi Gori- ci je bila decembra 2007 letna konferenca na temo Izzivi religijskega pluralizma. Pri izvedbi je bila udeležena tudi Teološka fakulteta. V okviru tedna Univerze v Ljubljani decembra 2007 je bil na fakulteti pripravljen znanstveni posvet pod naslovom Sveto pismo in kultura. Velikonočni teološki simpozij, ki je že ustaljena oblika permanen- tnega teološkega posodabljanja za diplomante teološkega študija, je bil namenjen obravnavi vprašanj položaja družine v sodobnem svetu in njeni vlogi pri vzgoji za vrednote. Predavanja so bila na več krajih (za nadškofijo Ljubljana in škofijo Novo mesto prvič v Stični). Inštitut za patristične študije je 14. maja pripravil popoldanski po- svet o cerkvenem očetu sv. Justinu in njegovem času. Na znanstvenem posvetu o narodnem voditelju Jožefu Borovnjaku na Cankovi v dneh od 24. do 28. junija 2008 je sodelovalo več preda- vateljev Teološke fakultete. Od 15. do 19. septembra je bil v organizaciji Slovenske teološke akademije v Rimu in Inštituta za zgodovino Cerkve na Teološki fakul- teti v zavodu Slovenik v Rimu pripravljen simpozij o slovenskem pro- testantskem reformatorju Primožu Trubarju in njegovi teološki misli. S predavanji je sodelovalo 29 raziskovalcev. Zaradi različnih vzrokov je bil odpovedan posvet o zgodovinskem pomenu bratov sv. Cirila in Metoda, ki je bil načrtovan za mesec febru- ar 2008. Med samostojnimi publikacijami, ki so jih izdali visokošolski učitelji in raziskovalci na Teološki fakulteti, so naslednji naslovi: Poročila Bogoslovni_vestnik_3_2008.indd 439 17.1.2009 9:53:51 440 Bogoslovni vestnik 68 (2008) • 3 Prof. dr. Drago K. Ocvirk je v zbirki Misijonske vezi, ki jo izdaja Mi- sijonsko središče Slovenije, izdal knjigo Kristus v kraljestvu voduja. Konec leta 2007 je v zbirki Acta ecclesiastica Sloveniae izšel 29. zvezek z naslovom Jerebova kronika župnije Škocjan pri Turjaku (izdajo je pripravil in uredil dr. Edo Škulj). Maja 2008 je v isti zbirki kot 30. zvezek izšla knjiga Damjana De- bevca Karikature v službi boja proti veri in Cerkvi. Tiskovna konfe- renca ob predstavitvi knjiga je bila priložnost za spomin ob 30-letni- ci delovanja Inštituta za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti in 25-letnici organiziranja 'rimskih simpozijev'. V zbirki Znanstvena knjižnica št. 12 je izšla knjiga as. dr. Tadeja Strehovca Človek med zarodnimi in izvornimi celicami. V isti zbirki je izšla kot št. 13 knjiga dr. Saša Kneževića Božanska ojkonomija z Apokalipso. Duhovno zlato, s katerim si kupiš nebo. Kot 14. zvezek je v zbirki Znanstvena knjižnica izšla knjiga dr. Av- guština Laha V znamenju osebe. Poskus trinitarične antropologije. As. dr. Erika Prijatelj je izdala knjigo Dinamika rasti v veri (izšla je kot 15. zvezek zbirke Znanstvena knjižnica). Bogoslovni vestnik je v letu 2007 pod novim urednikom doc. dr. Miranom Špeličem izšel v štirih zvezkih. V založbi ZRC SAZU je izšla dvojezična knjiga akad. prof. dr. Jože- ta Krašovca Svetopisemska lastna imena. Biblical Proper Names. Pri založbi LIT-Verlag je izšla knjiga prof. dr. Janeza Juhanta Im Feu er der europäischen Ideenzüge: Slowenien. Pri založbi Slave je izr. prof. dr. Bogdan Kolar izdal knjigo Salezi- janci med begunci. Delo slovenskih salezijancev med slovenskimi begunci v begunskih taboriščih Avstrije in Italije 1945-1950. Doc. dr. Irena Avsenik Nabergoj je pri založbi Peter Lang (Fran- kfurt am Main) izdala knjigo Mirror of Reality and Dreams. Stories and Confessions by Ivan Cankar. V zbirki Rimski simpoziji je izšel zbornik lanskoletnega simpozija Tomažičev simpozij v Rimu (knjigo je založila Mohorjeva založba). Mednarodna dejavnost fakultete Fakulteta je ohranjala stike s teološkimi fakultetami, s katerimi je največ sodelovala že v predhodnih obdobjih. Predstavniki fakultete so se udeležili fakultetnih proslav v Beogradu in Zagrebu. V tem štu- dijskem letu so bile pripravljene nove mednarodne povezave, pred- vsem v okviru programa izmenjave študentov ali programa vse- življenjskega učenja. Po obisku na Milltown Institutu v Dublinu je bil sklenjen sporazum o sodelovanju. Z istega inštituta je na naši fakul- Bogoslovni_vestnik_3_2008.indd 440 17.1.2009 9:53:51 441 teti predaval prof. Santiago Sia, predstojnik filozofske fakultete na omenjenem inštitutu. Dogovori o sodelovanju so bili sklenjeni še s Katoliško univerzo v Lublinu, s Teološko fakulteto Univerze kardina- la Štefana Višinskega v Varšavi ter s teološkima fakultetama v Trnavi in Ružembroku na Slovaškem. 16. junija je bila za pet let podaljšana pogodba o sodelovanju s Teološko fakulteto Univerze v Zagrebu. Od 8. do 11. novembra 2007 je bila v Sloveniji (predvsem v Celju, del srečanja pa v prostorih fakultete v Ljubljani) mednarodna konfe- renca Dialog ali kako preseči trke civilizacij (Dialogue or How to Overcome Clashes of Our Civilization). Srečanje, čigar organizator je bila fakulteta, je bilo pripravljeno ob sodelovanju Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije. Ugledni strokovnjaki iz šestih dežel so predstavili svoje poglede na možnosti dialoga med kultura- mi in denominacijami. Ob isti priložnosti je izšel zvezek razprav Di- alog in krepost (Dialogue and Virtue). V okviru prireditev ob mednarodnem letu medkulturnega dialoga je bil 6. maja 2008 na fakulteti posvet s predstavniki Iranskega kultur- nega centra z Dunaja pod naslovom Medverski dialog: priložnosti in izzivi (Interreligious Dialogue: Opportunities and Challenges). Pre- davatelji so prišli iz Avstrije, Irana, Nemčije, Bosne in Hercegovine in seveda iz Ljubljane. Udeležba med poslušalci ni bila posebej številna, sploh pa ni bilo opaziti udeležencev iz islamske skupnosti v Sloveniji. Na to so v svojih poročilih opozorili tudi slovenski mediji. V drugi polovici aprila 2008 je bil v Gradcu pripravljen mednaro- dni projekt z naslovom Re-creation, na katerem so bili udeleženci iz šestih držav. Skupino ljubljanske Teološke fakultete, v kateri je bilo sedem študentov, je vodil prof. dr. Stanko Gerjolj. 26. marca 2008 je bila na fakulteti predstavljena knjiga dr. Thoma- sa Luckmanna Družba, komunikacija, smisel, transcendenca. Knji- go sta uredila prof. dr. Vinko Potočnik in as. dr. Igor Bahovec. Pred- stavitvi je sledila okrogla miza in pogovor z avtorjem. Konec maja je fakulteto obiskala skupina študentov, predvsem doktorskega študija, Teološke fakultete v Gradcu. Poleg desetih štu- dentov je bil v skupini še asistent za doktorski študij in vodja istega študija prof. dr. Walter Schaupp. Od 28. maja do 2. junija 2008 so se evropskega zborovanja učite- ljev katehetike, ki je bilo pripravljeno v Lizboni, udeležili učitelji tega predmeta na naši fakulteti: dr. Stanko Gerjolj, dr. Janez Vodičar, as. Franc Zorec in zaslužni profesor dr. Alojzij S. Snoj. V dneh od 7. do 8. junija 2008 je bil v Celju mednarodni simpozij Religije za mir v obrambi demokracij (Religions for Peace Pleading for Democracies. The Role of Religious Freedom in Post-totalitarian Societies and in New Europe). Med organizatorji so bili Teološka fa- Poročila Bogoslovni_vestnik_3_2008.indd 441 17.1.2009 9:53:51 442 Bogoslovni vestnik 68 (2008) • 3 kulteta, Fakulteta za humanistične študije iz Kopra in Forum für Wel- treligionen z Dunaja. Vrsta naših visokošolskih učiteljev je s predavanji nastopila še na vrsti drugih zborovanj doma in v tujini. Delo z laiškimi študenti Poleg obeh animatorjev, ki skrbita za delo z laiškimi študenti, je v študijskem letu 2007/08 veljala posebna pozornost uvajanju tutorske- ga dela. V prvi stopnji je veljal poudarek organiziranju in razvijanju dela visokošolskih učiteljev, ki so sprejeli naloge tutorja za posamezni letnik. Temu vidiku pedagoškega dela je bil namenjen študijski dan v Celju 28. septembra 2007. Izoblikoval se je zbor tutorjev, ki ima redna posvetovanja in pripravlja načrt dela s posameznimi skupinami. Večja pozornost je bila namenjena delu z nekdanjimi študenti, ki niso za- ključili študija. Zanje je bil izbran poseben tutor. Posamezni letniki so pripravili letniška srečanja, uradno slovo je pripravil peti letnik. Marca smo se poslovili od študentke Barbare Marinič, ki je umrla v avtomobilski nesreči. Dne 29. maja so študentje pripravili okroglo mizo v okviru programa Nosce te ipsum, na kateri so obravnavali vprašanja reality showov. V teku študijskega leta je prišlo do več srečanj in pobud, ki so že- lele spodbuditi nastanek štipendijskega sklada, s katerimi bi omogo- čili vsaj nekaterim študentom študij na fakulteti in možnosti poznej- šega zaposlovanja v cerkvenih ustanovah. Na člane Slovenske škofo- vske konference je bila naslovljena uradna pobuda, da bi postali so- ustanovitelji takšnega sklada. Kadrovske zadeve V tem študijskem letu je prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb in dogodkov, povezanih z nekdanjimi in sedanjimi učitelji ter drugimi zaposlenimi. Dva visokošolska učitelja sta z začetkom koledarskega leta 2008 odšla v pokoj, eden se je odločil za spremembo delovnega mesta. Pri nekaterih drugih je prišlo do sprememb v pogodbi o zaposlitvi (zmanjšanje delovnih obveznosti zaradi delnih zaposlitev pri drugih ustanovah). V tem študijskem letu ni pri izvolitvi v višji naziv napredo- val noben učitelj. Nekateri so bili ponovno izvoljeni v isti naziv. Februarja 2008 smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od dolgole- tnega učitelja in večletnega dekana na naši fakulteti prof. dr. Franca Perka. V imenu fakultete se je od njega poslovil dekan prof. dr. Bog- dan Kolar. 25. februarja je bila na fakulteti komemorativna slovesnost, Bogoslovni_vestnik_3_2008.indd 442 17.1.2009 9:53:51 443 na kateri je o rajnem profesorju in dekanu spregovoril zaslužni pro- fesor Univerze v Ljubljani dr. Marijan Smolik. Kot del razprav za spremembo in dopolnitev pravilnikov Univerze v Ljubljani je bilo več srečanj namenjenih obravnavi osnutka Meril za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev ter predlogu Meril za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavce. O obeh osnutkih je razprava podaljšana v novo študijsko leto. Začetni meseci študijskega leta pa so minili v znamenju razprav o kakovosti delovanja Univerze v Ljubljani, kar je spodbudilo poročilo o njeni ka- kovosti, ki ga je pripravila Evropska komisija za kakovost univerz. Prenova študijskih programov Prenova programov v skladu z bolonjskimi načeli je v tem študij- skem letu dobila pospešek. Ker bo razpis za programe 1. stopnje za študijsko leto 2009/10, ko jih morajo uvesti vse visoke šole, objavljen že v februarju 2009, je začelo primanjkovati časa. Pred komisijo za prenovo programov in prodekanom doc. dr. Robertom Petkovškom, ki je skupaj s koordinatorjem za znanstveno-raziskovalno delo dr. Ta- dejem Jakopičem imel največji delež pri pripravi prenovljenih pro- gramov, je bila zelo zahtevna naloga, ki je bila opravljena z izredno mero predanosti in požrtvovalnosti. Vsi programi prve stopnje so že bili sprejeti na Senatu Univerze v Ljubljani, nekateri tudi že na Svetu za visoko šolstvo Republike Slovenije. Podobno velja za programe dru- ge stopnje. Do nekaj več zapletov je prišlo pri pripravi skupnega pr- vostopenjskega dvopredmetnega programa, ki ga bomo izvajali skupaj s Filozofsko fakulteto in Fakulteto za naravoslovje in matematiko Uni- verze v Mariboru, ker je bilo potrebno predhodno pripraviti še po- godbo o sodelovanju med dvema univerzama. Doktorski program ali program tretje stopnje z imenom Teologija, religijske in družinske znanosti je bil ob koncu študijskega leta 2007-08 pripravljen do te mere, da ga je bilo mogoče v kratkem času posredovati v nadaljnjo obravnavo strokovnim službam na Univerzi. Čeprav je bila želja fakul- tete, da bi bil njen doktorski program sestavni del širše zastavljenega programa z imenom Humanistika in družboslovje, je v zadnjem ob- dobju njegove priprave izpadla. Ta program koordinirata Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Upravno poslovanje fakultete Ob skrbi za redno in urejeno poslovanje ter prilagajanje okolišči- nam, ki so nam jih narekovala sredstva za izvajanje pedagoške in raz- Poročila Bogoslovni_vestnik_3_2008.indd 443 17.1.2009 9:53:51 444 Bogoslovni vestnik 68 (2008) • 3 iskovalne dejavnosti, je bilo mogoče izboljšati tudi nekatere vidike upravnega poslovanja. Kadrovsko se je okrepilo računovodstvo. Te- meljito je bilo treba obnoviti elektronski varnostni sistem v knjižnici v Ljubljani. Do junija 2008 so bile prenovljene spletne strani fakulte- te; na novo je bila pripravljena stran v angleškem jeziku. Začelo se je postopno uvajanje tretje generacije e-študenta. Za zaščito fakultetne- ga omrežja je bil postavljen požarni zid. V sklopu informatizacije Univerze v Ljubljani je bila fakulteta vključena v aktivni imenik ter v tako imenovani Eduroam, to je evropsko internetno brezžično omrež- je. Za boljše pedagoško delo so bile opremljene nekatere predavalni- ce in usposobljena predavalnica za didaktične predmete. Izboljšan je bil ogrevalni sistem prostorov fakultete. Po daljšem razmisleku in pogovorih je fakulteta prevzela v celoti organiziranje tiskovne dejav- nosti. Delo bo usklajevala Komisija za založniško-tiskovno dejavnost, ki jo vodi prodekan za znanstveno-raziskovalno področje. Zaključek Ob razgibanih pedagoških in raziskovalnih dejavnostih ter skrbi za urejeno upravno poslovanje je bilo nekaj priložnosti za praznova- nje. Konec novembra 2007 se je fakulteta spomnila 75-letnice zaslu- žnega profesorja ddr. Stanka Ojnika. V tednu Univerze v Ljubljani je akad. prof. dr. Jože Krašovec prejel zlato plaketo univerze. Zaupane naloge je bilo mogoče izvesti le ob tesnem sodelovanju vseh služb, od tajništva do referatov in knjižnic, računovodstva, komisij, Senata, Upravnega odbora in vseh visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raz- iskovalcev. Nenadomestljiv prispevek je dajal Študentski svet fakul- tete in njegova predsednica. Vsi zaslužijo posebno priznanje in za- hvalo. Bogdan Kolar Bogoslovni_vestnik_3_2008.indd 444 17.1.2009 9:53:51 445 Pot k odgovornosti: Etika v raziskovalnem vsakdanjiku Gradec, 30. september 2008 Joanneum Research je graška raziskovalna ustanova s 16 razisko- valnimi enotami ter več kot 400 zaposlenimi raziskovalci (http:// www.joanneum.at/de/jr.html). Je ena največjih zunajuniverzitetnih raziskovalnih ustanov v Avstriji. Ukvarja se z različnimi področji, od ekologije, trajnostnega razvoja in informatike do elektronike in sen- zorike ter od fizike snovi do gospodarstva in tehnologije, zlasti tudi humane tehnologije in bioetike. Na vseh področjih znanstvenega raz- iskovanja se vedno bolj poudarja ciljna racionalnost, odgovornost in etika, ti pojmi pa so v spremenjenih okoliščinah vedno pomembnej- ši. Temu je bil namenjen enodnevni simpozij o etiki v vsakdanjem raziskovanju (Aufbruch zur Verantwortung: Ethik im Forschungsall- tag). Na njem se je predstavila raziskovalna skupina Etika v razisko- vanju in tehniki (Ethik in Forschung und Technik), ki dela v okviru Joanneum Research na različnih področjih praktične etike, zlasti na področju medicinskoetičnih komisij. Skupina je želela povedati, kaj je znanstveni etos danes, in je zato na simpozij povabila nekaj men- torjev s področja filozofije in družboslovja z graške univerze. Eno- dnevni simpozij je potekal v avli Stare univerze (Alte Universität) v starem mestnem jedru. Naj že na zažetku pohvalim dobro organiza- cijo in uporabo sodobnih pripomočkov pri izvedbi simpozija. Prire- ditev je bila nekako posvečena gostovanju Juliana Nida-Rümelina, predavatelja na münchenski univerzi.. Na to je med drugim nenehno opozarjal moderator simpozija, upokojeni profesor graške univerze dr. Bernhard Pelzl, sicer tudi mentor raziskovalne skupine, ki se je predstavila na simpoziju. V celoti je šlo za dokaj zaključeno 'graško' družbo, saj sem bil, če izvzamem gostujočega profesorja Juliana Ni- da-Rümelina, edini 'tujec' na simpoziju. Simpozij je potekal v treh delih. Najprej so bila tri dvajsetminutna impulzna predavanja. Leopold Neuhold z Inštituta za etiko in druž- bene študije graške univerze (Karl-Franzens-Universität) je govoril o vedno večji potrebi po etičnem spraševanju in spraševanju o etiki in o razmerju med moralnostjo in odgovornostjo, Sonja Rinofner z In- štituta za filozofijo graške univerze je govorila o teoretičnih vidikih odgovornosti, Manfred Prischnig z Inštituta za sociologijo graške uni- verze pa je govoril o etičnih osebah in etičnih institucijah. Sledili sta dve skupini predstavitev raziskovalnih dosežkov na različnih podro- Poročila Bogoslovni_vestnik_3_2008.indd 445 17.1.2009 9:53:51 446 Bogoslovni vestnik 68 (2008) • 3 čjih praktične etike. Peter Rehak je pripovedoval o delu etične komi- sije medicinske univerze v Grazu, Hans Tritthart o delu etične komi- sije v deželni univerzitetni kliniki, Brigitte Jauernik pa o etični komi- siji zvezne dežele Štajerske. Günther Weber je predstavil delo etične komisije v bolnišnici usmiljenih bratov, Johann Götschl je predstavil delo etične komisije graške tehnične univerze, Elke Jantschner pa je ta del simpozija sklenila s predstavitvijo delovne skupine Etika v raz- iskovanju in tehniki. Sklepni del simpozija je bil namenjen predava- nju Juliana Nida-Rümelina in razpravi, ki je sledila. Naslov Rümelino- vega predavanja je bil Jedrna etika: etična zgradba znanosti (Ker- nethik: die etische Konstitution der Wisseschaft). Medtem ko sta Leopold Neuhold in Sonja Rinofner govorila o poj- mu in pojmovanju odgovornosti v sociologiji in filozofiji v dokaj usta- ljeni retoriki, je sociolog Manfred Prischnig svoje predavanje zastavil bolj provokativno. Predstavil je sociološki pogled na etiko, ki niti ne priznava metafizičnega izvora etike (oziroma vrednot) niti ga ne za- nika, pač pa govori o etiki kot novi stvarnosti družboslovja, ki posta- vlja pod vprašaj mnoge tradicionalne trditve o etiki, morali in vre- dnotah. Temu je sledilo tudi njegovo razmišljanje, kot na primer: »Zgodovinska teleologija je propadla« ali »Zaupanje v človeško kre- postnost je naivno« in podobno. V predavanju je nanizal sedem takih dvomov, ki zanj pomenijo predvsem prizemljitev etike. Kljub provo- kativnim trditvam je dal čutiti, da etična osveščenost postaja tako pomemben element znanstvenega in tehničnega razvoja, da je mor- da od tega odvisno, ali je govor o razvoju ali o regresiji. V bistvu je prav etična osveščenost tista, ki je začela postavljati provokativne tr- ditve o metafizični etiki in o človeški naravi, ki spominjajo na filozof- ske razprave s preloma med 19. in 20. stoletjem. Tudi takrat sta pora- jajoči se praktična etika in družboslovje izražali nezadovoljstvo nad etiko oziroma moralo, ki je nastopala vzvišeno in svojih izhodišč niti svojih trditev ni pustila preverjati 'nepooblaščenim' (razprava je po- stala znana zaradi t. i. naturalističnega zmotnega sklepanja, češ da nekatere etične norme izvirajo neposredno iz narave stvari oziroma iz spoznanja). Čeprav je ta razprava več ali manj znana in prisotna v teoriji, pa trditve, ki postavljajo pod vprašaj nadnaravni izvor vrednot, vedno znova zbudijo pozornost. V današnjem času je prebujanje po- zornosti ena od nalog etike. Manfred Prischnig je svoj prispevek skle- nil z mislijo, da je za etiko najbolj usodno to, če postane ritual in plen nazora. Ritual pokaže na nesorazmerje med poklicno dejavnostjo in zasebnostjo, na moralnost kot karikaturo. Zato je bila kognitivna ra- ven v etiki vedno premalo. Kaj je dovolj in v katero smer je pokazal s svojim razmišljanjem? Bil je samo namig: spominjanje. Spominjanje je mnogo več kot pripovedovanje podatkov. Govori o povezanosti Bogoslovni_vestnik_3_2008.indd 446 17.1.2009 9:53:51 447 človekovega zasebnega in javnega življenja, o človeku kot zgodovin- skem bitju, na katerega gleda sociolog brez atributov, obenem pa pričakuje, da bo javnost obveščal o svojem celotnem življenju. To ne pomeni črtanje človekove zasebnosti, pač pa njeno vključitev v celo- ten proces počlovečenja. To, kar je, človek šele postaja. Nekaj takih kritičnih namigov je bilo slišati tudi v poročilih o praktični etiki. Naj omenim samo vprašanje, ki ga je postavil Peter Rehak z medicinske univerze. Rekel je, da je najbrž večina etičnih problemov v bistvu ko- munikacijskih blokad; ker prvo običajno ni rešljivo (problem oz. kon- flikt, ki pomeni običajno neko novo dokončno stanje, s katerim se človek ne strinja), se zaradi zamenjave zdi, da tudi komunikacijski problem ni rešljiv, čeprav v resnici je. On je potem temo obrnil in se vprašal, če ni morda etika stvar poguma. Pri drugih referentih dileme niso bile tako ostre in je šlo bolj za klasično obravnavo etike bodisi kot orientacijske znanosti bodisi kot inovacijske kulture. V tem kon- tekstu se je ustvaril vtis, kakor da je etika način, kako povečati inten- ziteto dogajanja. To bi lahko razumeli tudi tako, kot da je etika neki obrambni mehanizem zoper nevarnost zdolgočasenosti. Sem pove- dal prav? Kolikor sem simpozij lahko spremljal, lahko rečem, da je bilo Pri- schnigovo predavanje najbližje temu, kar je na koncu povedal Julian Nida-Rümelin. Rad bi povedal, da je tudi Sonja Rinofner, ki je sicer govorila o teoretičnih vidikih odgovornosti, pokazala, da teorija ne spi na ustaljenih miselnih vzorcih, čeprav se zdi, da se na tem podro- čju ni veliko spremenilo in da ni mogoče povedati nič novega. Zani- miva je bila predvsem njena trditev, da je človek odgovoren tudi za to, kar misli in kar hoče, ne samo za to, kar je storil. Ona je sicer ana- lizirala pasivno dejanje in področje t. i. opustitev. Toda Julian Nida- Rümelin, ki je po izobrazbi filozof, sicer predstojnik inštituta za po- litično filozofijo Ludwig-Maximilianove univerze v Münchnu, akade- mik in eden najbolj vidnih ter danes najbolj znanih nemških intelek- tualcev, je ustaljeni miselni vzorec prikazal v novi luči. Predaval je 'na pamet' in dal takoj vedeti, da je zanj etična refleksija tako rekoč nje- gov zrak, ki ga diha. Razumljivo torej, da se je lotil nekaterih temeljnih vidikov na tem področju. Ker je vpet v družbena dogajanja, ker razu- me katastrofično miselnost potrošništva in dvoreznost razvoja in mu je blizu tudi proces reform v t. i. znanstveni srenji (scientific comu- nity), je govoril o etični problematičnosti prilagajanja sodobnega sveta globalizaciji in vsem njenim vidikom. Ne glede na to pa se mu zdi etična iniciativa, kadarkoli in kjerkoli se pojavi, nenavaden pojav. Po njegovem ima etična iniciativa dva motiva za svoj nastanek: člove- kov lasten interes (npr. veselje) ali moralni moraš (nemški sollen). Medtem ko se v prvem primeru sploh ni treba vpraševati po etično- Poročila Bogoslovni_vestnik_3_2008.indd 447 17.1.2009 9:53:51 448 Bogoslovni vestnik 68 (2008) • 3 sti, saj se ta uveljavlja kot veselje in zastonjskost, kot dar, je mnogo težje v drugem primeru. V prvem primeru nastopajo razum in čustva kot neločljivo povezana stvarnost 'celega človeka', v drugem primeru gre za racionalnost, se pravi za utemeljevanje nekega koraka, v kate- rem človek ne čuti veselja in v katerem bo moral tako rekoč prelisi- čiti sam sebe, ker nekaj 'mora', pa ne ve točno, zakaj. Medtem ko je ta 'zakaj' v osebnem etosu praktično odsoten, kaže tu na shizofreno si- tuacijo, kjer se kot glavni igralec pojavlja racionalnost, najmanj moč- na in najmanj prepričljiva komponenta človeškega življenja. Bolje bi bilo reči: razum in prepričanje (prepričevanje) se, če sta sama, izklju- čujeta. Etična problematika, o kateri je danes govor, se izraža kot ne- sorazmerje med razumnostjo in veseljem. Lahko bi povedali še dru- gače: razumnost se očitno šele pozno izraža kot poskus prepričevanja sebe in drugih, da je nekaj 'treba' storiti, čeprav to zame morda niti ni dobro in je le pogojno dobro za druge, in na ta način postane mno- go prej generator konfliktov kot razumevanje novih razmer. Zato se razumnost (episteme) etike šteje kot popolnoma nezadosten razlog, da bi bilo nekaj 'treba' storiti. Tisti 'treba je' prihaja od nekod drugod, četudi se lahko polasti razumnosti v tem pomenu, da začne 'prepri- čevati', se pravi delati nekaj za razum zelo nespecifičnega. Konflik- tnost etike se povečuje z nujnostjo sodelovanja med ljudmi. Čeprav si je mogoče zamisliti ekipo, ki sodeluje 'z veseljem' (taka naj bi bila družina), si je prav tako mogoče zamisliti ekipo, ki si mora to, da je nekaj dobro za vse, čeprav ni dobro za vsakega posameznika, na neki način dopovedati. Stvar 'jedrne etike' je po Rümelinu ravno načelo koherentnosti oz. kohezivnosti obeh elementov. Stvar sedanje gene- racije je, da si glede tega pride na jasno, saj je razlogov za to mnogo več, kot jih je bilo v preteklosti. Povedal je znan primer nekoheren- tnosti, ki ga v zgodovini predstavlja odnos med Galilejem in kard. Bellarminom. Galilei je 'imel prav', Bellarmin pa je mislil na to, kar je 'dobro za ljudi', oz. je mislil, da to, o čemer razmišlja Galilei, ni dobro za ljudi. V nobenem od primerov ni šlo za 'resnico', četudi sta se oba sklicevala nanjo. Primer tega zgodovinskega spora s sodnim epilogom je zgovoren, ker je pokazal, da je premalo tako episteme (kaj je stvar- nost in kako se v resnici ta stvarnost 'ima') kot tudi avtoritarno stali- šče. Toda ker se je novodobna znanost začela konstituirati kot episte- mična racionalnost, so postopoma nastali problemi, ki jih poznamo danes. Podobno kot Galilei tudi sodobna znanost le redko razmišlja o tem, kako bo to, kar raziskuje, vplivalo na ljudi. To ne pomeni, da je morda imel prav Bellarmin, pač pa, da je Bellarminovo stališče po- menilo neki strah pred prihodnostjo (in tudi pred preteklostjo). Ju- lian Nida-Rümelin je poudaril, da se vprašanje koheretnosti pojavlja kot iskanje argumentov, ki govorijo zoper teorije o napredku. Prvi Bogoslovni_vestnik_3_2008.indd 448 17.1.2009 9:53:51 449 argument zoper golo episteme je inkluzivnost. Inkluzivnost še ne pomeni normativnosti, ampak pomeni, da je treba v nekatere temelj- ne odločitve vključiti vse ljudi, vse kulture, vse jezike, vsa verstva, da povedo, če je zanje nekaj prav ali narobe in zakaj (ne). Prvo vprašanje je torej referendumsko, t. i. eksterna znanost (eksterni znanstveni etos). Te zunanje ekspertize današnja znanost nima. Tudi v preteklo- sti je ni imela, vendar dileme takrat niso bile tako ostre. Prvič se je to vprašanje pojavilo po drugi svetovni vojni, in sicer glede mirnodob- ne uporabe atomske energije. Eksterni etos ni hkrati znanstveni etos, pač pa tista dinamika, ki spodbuja znanosti k oblikovanju t. i. znan- stvene družbe oz. internega etosa. Toda dokler ni zunanjega (politič- nega, kulturnega, verskega) soglasja o tem, kaj znanost hoče, se zna- nost ne more učinkovito upreti skušnjavam ekonomizacije, svetov- nonazorske impregnacije, politične instrumentalizacije in tržnih omejitev. Mamljivost teh skušnjav je najbrž glavni vzrok, da ne pride do eksternega etosa. Julian Nida-Rümelin meni, da je s tem usodno povezana tudi reforma visokošolskega in znanstvenega sveta v Evro- pi, ki si zatiska oči pred realnimi nevarnostmi, da ta proces zaide v slepo ulico. Bistveno vprašanje etosa znanosti je namreč, kako eks- ternemu etosu zagotoviti ustrezno informacijsko podporo, da bo sploh lahko odločal o vprašanjih, ki se tičejo tega področja. Namesto tega ima sodobna znanost opraviti s kolonializmom praks, ki se pre- našajo na vsa področja in zastrupljajo celo samo možnost postavljanja etičnih dilem. Julian Nida-Rümelin je sklenil predavanje z znano tezo, da je treba v znanstveni svet vrniti podobo človeka oziroma da gre za 'resnico o človeku'. To je povedal še nekoliko drugače: stvar znanstvenega jedr- nega etosa je v tem, da bi moral znanstvenik posvetiti približno 20% svojega časa za obveščanje javnosti o tem, kaj dela. Skliceval se je na brata Wilhelma in Alexandra von Humboldta, po katerih nosi ime berlinska univerza. Ta dva sta že v prvi polovici 19. stoletja zagovar- jala tezo, da je znanstveni etos istoveten spoštovanju, ki ga ima znan- stvenik do javnosti. Etos znanstvenika je torej istoveten njegovi oseb- ni rasti. Za bolj radovedne bo zato še kako zanimiv obisk njegove spletne strani (http://www.nida-ruemelin.de). Anton Mlinar Poročila Bogoslovni_vestnik_3_2008.indd 449 17.1.2009 9:53:51 450 Bogoslovni vestnik 68 (2008) • 3 Trubarjev simpozij v Rimu V Slovenskem papeškem zavodu Slovenik v Rimu je ob 500. oble- tnici rojstva Primoža Trubarja (1508–1586) med 15. in 20. septem- brom 2008 potekal 26. znanstveni simpozij, ki sta ga pripravila Slo- venska teološka akademija v Rimu in Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Tovrstni simpoziji poteka- jo že od leta 1983 in obravnavajo pomembne osebnosti v cerkveni zgodovini, predvsem iz vrst slovenskih škofov. Letos so si organiza- torji s simpozijem o Trubarju zadali nalogo, da ga v jubilejnem letu predstavijo pod teološkim vidikom. Prvi Trubarjev teološki simpozij je v organizaciji ljubljanske Teološke fakultete potekal že leta 1986, vendar javnost z izsledki zaradi ideoloških predsodkov ni bila sezna- njena. Trideset predavateljev je predstavilo Trubarjevo osebnost, zgodo- vinske okoliščine tedanjega časa, njegov odnos do nemških in švicar- skih protestantov, njegove teološke nazore glede zakramentov, opra- vičenja, antropologije, cerkvenega izročila, ljudskih pobožnosti, etike, Svetega pisma ter njegov odnos do katoliške Cerkve, pravoslavja in islama, osvetlili pa so tudi Trubarjeve prvotiske v knjižnicah, njegovo pastoralno dejavnost ter vlogo in pomen za današnji čas. V torek dopoldne je prof. Andrej Vovk predstavil Trubarjevo ži- vljenjsko pot, dr. France Oražem Trubarjevo odločitev za protestan- tizem, dr. Metod Benedik OFMCap namen Trubarje odločitve za pro- testantizem, dr. France M. Dolinar pa Trubarjev odnos do ljubljanskih škofov. V popoldanskem delu je bilo pet predavanj, in sicer dr. Andrej Saje je predstavil Trubarjev odnos do papeža, njegovo ekleziologijo in delo Cerkovna ordninga pa dr. Jožko Markuža. Dr. Avguštin Lah je osvetlil Trubarjevo pojmovanje Boga Stvarnika, o njegovi kristolo- giji in pnevmatologiji je predaval dr. Anton Štrukelj, eshatološke po- glede pa je orisal dr. Ciril Sorč. V sredo popoldne so izsledke Trubarjevih teoloških pogledov pri- kazali: p. dr. Mari Osredkar OFM nauk o opravičenju, škof msgr. dr. Marjan Turnšek nauk o krstu, p. Slavko Kranjc OFMConv nauk o ev- haristiji, dr. Janez Vodičar SDB odnos do duhovništva, dr. Marijan Peklaj odnos Svetega pisma, ga. Fanika Vrečko pa Trubarjevo antro- pologijo. V četrtek dopoldne je dr. Bogdan Dolenc avditoriju približal Tru- barjev odnos do cerkvenega izročila, dr. Roman Globokar pa njegov pogled na etiko. O Trubarjevih idejnih očetih, na katere se je močno naslanjal, sta spregovorila dr. Andrej Šegula OFMConv in dr. Bogdan Bogoslovni_vestnik_3_2008.indd 450 17.1.2009 9:53:52 451 Kolar SDB; prvi je predstavil Trubarjev odnos do Luthra, Calvina in Zwinglija, drugi pa škofa Bonoma in Vergerija ter švicarskega refor- matorja Bullingerja. Slovensko protestantsko Cerkev je osvetlila ga. Breda Dvořák, odnos do ljudskih pobožnosti pa dr. Rafko Valenčič. V petek dopoldne so nastopili naslednji predavatelji: dr. Stanko Gerjolj CM je predstavil katekizme, dr. Matjaž Ambrožič pa odnos do katolicizma po augsburški veroizpovedi. Dr. Maksimilijan Matjaž je spregovoril o Trubarjevem prevajanju Svetega pisma, dr. Zvone Štru- belj o Trubarjevi osebnosti, dr. Edo Škulj pa o odnosu do cerkvenega petja. V popoldanskem delu je dr. Marijan Smolik razpravljal o Tru- barjevih prvotiskih po knjižnicah, dr. Stane Granda o Trubarjevem poviševanju in poniževanju katolicizma, dr. Vinko Škafar OFMCap pa o Trubarjevem odnosu do pravoslavja in islama. Predavanje o Trubar- jevi pastoralni dejavnosti je pripravil dr. Peter Kvaternik. Letošnji teološki simpozij je skušal Trubarjevo osebnost na celovit način umestiti v njegov prostor in čas. Predavatelji so orisali tedanje politične razmere, stanje v katoliški Cerkvi ter odnos Cerkve do te- danje države. Trubar se je kot katoliški duhovnik za protestantizem začel zanimati pod vplivom knjig, njegovemu odporu do katoliške Cerkve pa je botrovalo nezdravo in čudaško versko življenje, ki je za- znamovalo njegovo mladost. Ustanovitev protestantske Cerkve na tedanjih slovenskih tleh ni bila mogoča zaradi tedaj veljavnega pravnega reda družbe, ki je te- meljil na augsburškem verskem miru. Pogodba je na ozemlju cesar- stva dovoljevala dve krščanski veroizpovedi, znotraj teritorialne dr- žave pa je bila veroizpoved lahko le ena, na naših tleh katoliška. Če- prav se je Trubar bolj nagibal k švicarski reformaciji, se je kasneje iz praktičnih razlogov odločil za augsburško veroizpoved, ker je witten- berški vojvoda finančno podprl njegov knjižni program. Trubar je v svoji delih skušal pojasniti skladnost protestantizma s Svetim pismom in cerkvenim izročilom, hkrati pa je nasprotoval ka- toliškemu pojmovanju evharistije, celibata, redovništva, spovedne prakse, posta, čaščenja svetnikov, romanj in papeške ter škofovske jurisdikcije. V Trubarjevih katekizmih izstopa metoda poučevanja verskega nauka, ki temelji na upoštevanju poslušalca. Bil je prvi pe- dagog, ki je svoj nauk širšim množicam podajal v obliki pesmi. Trubar je o Jezusu Kristusu govoril v povezavi z naukom o opra- vičenju po veri, o Svetem Duhu pa v razlagi Kristusovega učlovečenja ter v veroizpovedi. Svoja etična načela, ki temeljijo na Božji besedi kot edini avtoriteti, je razlagal predvsem v katekizmu in v pridigah. Zastopal je stališče, da dobra dela k zveličanju ne prispevajo ničesar. Ne glede na to, kakšno je delo in s kakšnim namenom je opravljeno, je njegova vrednost odvisna od vere, ki jo ima vernik. Kar zadeva mo- Poročila Bogoslovni_vestnik_3_2008.indd 451 17.1.2009 9:53:52 452 Bogoslovni vestnik 68 (2008) • 3 ralno področje, posameznik ne potrebuje nobenega posredništva – edini vir spoznanja Božje volje za posameznikovo življenje je Božja beseda. Trubar je zavračal nauk o spremenjenju, zagovarjal pa je le tiste dele sv. maše, ki jih je mogel utemeljiti na svetopisemski osnovi. Evharistije ni razumel kot daritev, temveč zgolj kot zahvalo. Po njego- vem prepričanju posvečenih darov Bogu ni mogoče darovati, ker so le-ti Božji dar ljudem. Nasprotoval je molitvam za rajne in priporoča- nju svetnikom. Čeprav zgoraj našteta stališča niso v skladu s katoliško teologijo, je bil Trubar po drugi strani preroški. Božjo besedo je ra- zumel kot integralni del bogoslužja, petje psalmov pa kot osnovne glasbene sestavine sv. maše. Veliko se je posvečal liturgičnim pesmim, ki razlagajo krščanski nauk. Ob izbruhu reformacije je enega izmed glavnih razlogov za nera- zumevanje med katoliškimi in protestantskimi teologi predstavljal različen odgovor na vprašanje, kako se grešnik lahko približa Bogu. Katoličani so trdili, da človeka opravičuje kesanje, ki iz krivičnika na- redi pravičnega ter pokora in dobra dela, protestanti pa so bili pre- pričani, da človeka opravičuje le vera v Jezusa Kristusa. Tridentinski koncil (1545–1563) je z Odlokom o opravičenju (1547) potrdil, da je človek opravičen le zaradi Kristusovega zasluženja, kar pa Trubar iz neznanih razlogov ni upošteval in je v svojih spisih kritiziral predkon- cilski cerkveni nauk. Trubarjevi očitki so se nanašali predvsem na poenostavljeno verovanje preprostega slovenskega katoličana. Trubar Svetega pisma ni prevajal toliko iz literarne, jezikovne ali kulturne vneme, temveč z namenom, da bi med Slovenci širil novo vero. Po zaslugi akademika prof. dr. Jožeta Krašovca je bilo leta 2007 v mednarodni zbirki Biblia Slavica ponatisnjenih šest Trubarjevih prevodov svetopisemskih besedil, ki so bili do sedaj raziskovalcem praktično nedostopni. Faksimilna izdaja teh del tako omogoča novo možnost proučevanja najstarejših slovenskih bibličnih prevodov. Gonilni sili Trubarjevega dela sta bili globoka vera v Boga in lju- bezen do Slovencev. Resnico o sebi in o Bogu, ki jo je iskreno iskal, je želel posredovati vernikom. Kot prvi slovenski reformator je neu- kim ljudem želel s preprosto pisano besedo približati resnico o pra- vi krščanski veri. Predavatelji so potrdili domnevo, da je prva slovenska knjiga (1550) nastala izključno iz verskih nagibov in pastoralnih potreb. Trubar se je bolj kot samostojen teološki mislec izkazal predvsem v pridigarski vlogi in kot pisec knjig, kjer je od svojih učiteljev povze- mal in na ljudem razumljiv način približal protestantski nauk. Da bi njegov nauk dosegel čim širši krog ljudi, se je posluževal tiska. Vatikanska knjižnica hrani edini znani izvod Trubarjeve Cerkovne ordninge, ki jo je našel dr. Jožko Markuža. Semeniška knjižnica v Bogoslovni_vestnik_3_2008.indd 452 17.1.2009 9:53:52 453 Ljubljani med drugim hrani Trubarjev Ta celi psalter Davidov (1566), njegov prevod Lutrove Hišne postile z nemškim izvirnikom (1595) ter glagolske Artikule (1562). Slovenske protestantske knjige so na voljo tudi v knjižnicah v Regensburgu in Münchnu (Bayerische Sta- atsbibliothek), pa tudi po drugih knjižnicah po svetu, vendar zaradi nepoznavanja slovenske zgodovine, jezika in teološke vsebine osta- jajo neevidentirane. Simpozij je na podlagi virov ponovno ovrednotil vlogo ljubljan- skega škofa Tomaža Hrena in njegov odnos do protestantizma. Škof Hren, ki v javnosti še danes velja za velikega nasprotnika protestan- tizma in požigalca protestantskih knjig, je papeža prosil za dovoljenje, da bi katoličani smeli uporabljati Dalmatinovo Biblijo. Predavanja bodo na voljo v zborniku, ki ga bo v letu 2009 izdala založba Mohorjeva družba. Andrej Saje Poročila Bogoslovni_vestnik_3_2008.indd 453 17.1.2009 9:53:52