ANTON SKALA: Šolski list I,, II. in IH. stopnja. Stev. 1., uredlla L. CerneJ, Andr. Rapč in Pavel Fler.. Ko so minevale letos božične pcčitnice, |e izšel »Šolski list«. Razveselili smo se ga vsi, tako učitelji kot otroci in goiovo tudi starš», da bodo že enkrat ngih IJubljenci tudi s knjigo in ne le z zvezki hodili v Jolo. Križ je bil doslej, ker kdor ni hotei »porabljati prejSnjih šoskih krejig, si j^ ^am mofat pomagati. Zdaj pa stno s« oddahnili vsi. »Solski list« leži pred iiami kar stopnievaje: prva, druga in tretja stopnja. Nam }e olajšano nripravlianid, poučevanje, otrokpin ,pa razumevanje. in učenjc. %zt po vrsti sem si jra ogledal, razRrnil sem vsa tri kazala. da ml vanipo8ied odpro. Prva stonnja ni razdeljena; dfug zi drugim, brez presledka se Vrstl 66 bcriln'h sestavkov Ker }e pri vsakem sestavku tudi ime sestavljaica, mi priča la stopnja o izvanredni plodovitostt L Cerncia: 31 do 66. Poglcdam, kdo je to stopnio uredii; takoj se ini je razjasnilo in razumel scin težak položai urcdnika. Z listom se jc bik> treba podvtzati, snovi je primanjkovalo in urodnik si je sani poniaeal. kakor je obivaj tudi pri m^ogilt druRih listih. DruRa stopnja je razdeljena na šest delov. ki jih je urednik tiho zaznamova! z rimskimi žtevilkaml od !. do VI. V xxc~ tnnjosti pa nosi ta stopnja napisc: Prvi del itd. — Tttdi tretja stopnja jtc razdeIjena na Sest delov. Ti deli so na pbtnicah imenovani: I. Etični del, II. Higijena. !I1. Prirodopls, IV. Prirodoslovjc. V. Zeinljepis, VI. Zgodovina. V jiotraniosti pa tudi ta stopnja nosi !e napise: Prvi de! itd. Ta način predelavanja snovi je gotovo še prehoden. Iz teh prvih številk pc>-namem namreč. da ie ni določeno, katera imena bodo nosiH posauiezrij deli v novih šolskih kmjigah. Urednika II. in III. stopnje sta imela več sotrudnikov, o tem pričajo imena pod sestavkl, ki iiH jc v II. stopnji 90. v III. pa 65. Sestavkl v vseh treh stopnjah so z malo izjcmo plod učiteljstva. Od neučiteljev sem naštel Otona Zupančiča v I. stopnji enkrat, v II. stopnji šestkrat, v III stopnji -tirikrat. med tem 5estkrat kot ugankarja. Poleg imenovanega sem našel po enkrat ali dvakrat: Orag. Ketteia, Simona Jenka. Shrio-na Oregorčiča, Ivana Cankarja, A. Medveda, Fr. Lcvstika. A. Aškerca. J. Stritarja, L. Pcsjakovo. J. Jurčlča pa sen» posluša!. fcako pripoveduje v II. stopjjji o »TrKatvi«. Dolcnjcu, v III. stopnjl pa vi•nogradnemu Siovencu. Za nioje otroke bi zadostovalo kar je v III. stopnji. Kako zač-cnjajo te stopn}c? Prva .•ucrmla z lepini naukotn: Boga ne pozabi«, ta nauk Je kakor tu.ica v prsih iti če pregreha (o hičico zadu_i tedaj so ?;>', dnevi, kot temnč noči!* Se Jepie začm: druga stopnja: ^Cuj, mladina. svete moie:a - nMolitev za slovatiskj rod« K' P-'5 prcmaSo j:;orcča in tako čudno modrc h zveni: da dvomha. ie k> bo kdo molil. Na 6. strani te stopttje je boUii začetek. Tretja štopnja začne dobro. Kai obravnavajo posamezine stopnjlc? Prva stopnja vse vprck, 'najrafta pa se drži domačih f-ivali. Kljub tcmu. ča ic mnogo. ni mnogo; vendar pa s tem lahko dosežemo, da se ofroci rtatičc dobro čitati. pripovedovati iri dobe po>fm o prostem splsju. Druga stopnja Je srečnejša. Jc boljSe Čtivo in več izblre. Ce naptSem boljšc čtivo, mislim. da so sestavki naravno pripovedovani, in ni na njih opazitl. da so nalašč otrokom prikrojeni. — Treba pa bo za 2. štev. te stopviie ^brati živahnejše sestavke iz prirodopisa in prlrodoslovia. Tretja stop»ja |e brvi dvofna na{boijša. Tz stopnja posvcta H. del higijcnj. To ic nov del, ki ga v dosedanjih bcrilih it: čitankah niseni našel. Ootovo bo ta del v naslednjih številkah obsežnejšl. Šolskf sdravniki bo<Jo Sudj radi kal prispevali. V ;em do!i? jc rudi ^Balada o sv. Martinu-; niojc mnenje Jc. da bi to batedo luhko obscsral etični del. Zeml}episni in zeorfc-vin^ki del ic v prvi .tevilki II. in III. stopni* §e nekako splošen. Za sedas' k bikj to potrebno, ^otovo pa nas bo ta i!d v Drihodnfih številkah podrobneje st;?.nan]a! z nažo -oZio domovmo ter nam pripovedoval o sončni GortSki. o tožnl Istrj in lcpi Vipavski dolini. Vsc tri stopnje končajo z nLepo nafe domovino« in sNarodno hinno-. Ko sem i>rčgle&a) vse tri stopnje, se m\ je zazdclo, da k preliod s L na II. stopnjo občutnejši. ko *¦ II. na HFi^Ali je potretHio. da'sc prchod z cnc stoptiie na dntgo občuti? Moje tnnenje ie, da čiro bo!) sega oblažir tem lale ie 'otrolcom. V- Ifl. stopnji sem čitat »Spomin na Pre§erna«. Tega sem se zclo razvcsefil, kajti prepričan scm, da nain bodo naslednje štavUke, a ne saroo III. stopnje, prine&Ie še več sličnih spominov. ki bodo seznanjali naše otroke z duševnimi voditelji naše^a naroda. Kakor sem že prej omenil, je naiveč sestavkov v »-olskein listu« duševno delo učiteljstva. Z veseljem je pozdmvi n i:.el, da učitelii sami sestavl:a;o i" r-"' sujeio »Šolski list«. vendar pa dobri stvari tie bo škodovalo. ;če se v bndoče oni dn-rnači nridelek. ki ]e že zastarH. aH r>r>>več moralizuje in poučuje, odstrani In se izbere boljšesa pri naših pesnikih ir. pisateljih. . Pot oa. ki jo je nastooil »SolsVi Ust^. je prava in te poti sc veselimo vsi.