J
\ !
r>,
:
L
v___
!

J t
■t-Š
! I
//
r—ix'
/\

VA i.
/
: ..........
)/
Ù
		v'rpi	aq i	=!
		U jt j		
		!1	I i	
		U -,—	-	L		

rw
V.„M_
/..tth ....I.H..
( j U i........r
i
v

ru
U
v.
r.7
\
....\
r
\ ! 1
V /
/
/
/
[T
U
/
>
<
i
1 \
l_.j j

2
Sredi velikih mest in "brnečih strojev se nam nehote porodi vračanje ; Ali nismo morda kljub toliki znanosti postali sužnji napredka, ali morda kljub velikemu prizadevanju za vsakršno svobodnost ne postajamo sani žrtve suženjstva? In odgovor...? Zakaj si ga ne bi ustvarili ravno v tem mesecu, ko nas zvonovi vabijo, da ob šmarni enem branju počastimo Marijo, našo duhovno mater. Ob njeni duhovni lepoti si bomo gotovo o-tresli temne slutnje, ki nam jo "podarja današnji svet. Pri njej bomo črpali moč, da nas ne bodo zasenčili oblaki muhavosti, nejevolje, zavisti in jeze.	Ob
njej bomo začutili, da je naše življenje podobno cvetoči vrtnici, ki je kljub svoji lepoti trnjeva. Pri Mariji smo vsi enaki, vsi smo njeni otroci, za vse skrbi s svojo materinsko roko in nas vodi v večni pristan miru.
Vsi ljudje tekajo za ča3orn . Gospod, ki biva izven časa, se nam smehlja, ko vidi, kako se
borimo z njim. Vsakomur je dodeljen tisti ćas, ki mu je potreben, da naredi tisto, kar On želi.
Ali smo tudi mi tekli za časom, ali morda celo zaostajali, presodimo sami zase, saj bomo kmalu napravili končno račune, ki man bodo predstavili dejansko stanje časa, ki smo ga imeli na razpolago.
Ob zadnji, letos kar osmi številki, želi vsem vesele in prijetne počitnice
uredništvo
K A M ?
Zadnji žarki zahajajočega sonca, so padali po utrgani marjetici, ki jo je držal v rokah in ji pulil lističe; da, ne, da, ne,... li, ne, bi, ne,... Veter se je poigraval z lističi, ki so igrivo padali na tla. Še zadnji žarki so se razlili po travi, kot bi sonce poskočilo, preden ga preraste grič. Zadnji listič jo ps.del, niti vetrič sc ni hotel poigrati z njim, ker je bil on pokazal - no. Zakaj - no? Saj sploh ni mislil na nič določenega. Videl jc bodočnost, lepe slike so se nizale kot v filmu...
-"Da, dra,ga, srečna bova, bos videla! Kako lopo bo, ko bova oba pritrdila, rekla bova da, večni in nepremagljivi da. Mnogi so bili nesrečni, midva no bova, saj me ljubiš!?" Nič besed, samo tesno se jo stisnila k njemu...
—"Sedaj ste za večno maziljeni za najvišje služabnike! Vas je svet, vase je vse, vse je odvisno od vas, ali boste osrečili ljudi ali ne! Vi ste naša nada, nase upanje! Vi boste vodili duše..."
Ni razumel, kaj je govoril slavnostni govornik, samo strmel je in se vesolil sreče, ki je sijala iz materinih oci in ponosa, ki je odseval iz očetovega, obraza. Vsi so ga glodali, on pa je bil s,amo srečen. Le bežno je slišal; "Novomašnik bod' pozdravljen...!"
-"Tata, tata!" sta mu pritekla otroka, na.proti, ko jc prišel iz službe, srečna, da. ga spet vidita. Zona. se jo stisnila, k njemu in ga vesela objela. Sreča jc živela na. njunem domu. Vedno je bilo talco lepo, ko je prišel domov.Bili so skupaj, niso se ljubili - živeli so ljubezen ...
—"Gospod, gospod, so kaj nora povejte!" Učiti otroke in jim razkrivati veliko ljubezen - kakšno veselje! Lepo je biti med temi mladimi srci. Trico zaverovano in ljubeče ga gledajo, ko jim govori, nič ne vedo o čem, samo pijejo mu besede z ustnic On pa je srečen, pojo in moli...
Povesil je glavo in sc spraševal, zakaj talca praznina v njem? Zakaj se ne more odločiti? Kam? Vse vidi tako lepo, rožna„to, samo vesolje sc mu smehlja v sanjala prihodnosti. On pa bi rad vse, ne more se odločiti za eno, noče biti prikrajšan za drugo. Počasi stopa proti vasi. Tako lepe so sanje, se dan jo st pa tako leruto prazna. Zakaj življenje ne more d n.ti vsega, čemu samo eno? Hoče oboje, a sc obojega - boji.
Ivan Lov.
Z A K A J ?
Oči so rdeče,
zakaj?
Usta hropejo,
zakaj?
Prsi so piha.joče,
vcnda.r zakaj?
Biseri po licu,
jagodo po grlu,
rezilo po prstih se spušča;
z a t o !
Asso
PRIJATELJICA
Ze dlje časa sera jo opazoval. Ni bila posebno lepa. Presenečala me je njena mirnost, skorajda odmaknjenost od nas drugih. Večkrat sem jo pozdravil ali ogovoril, .vsakokrat mi je odgovorila, lice pa ji je spreletel rahel smehljaj. V soli ni bila najboljša učenka, imela je navaden,neupadljiv uspeh.
■ i
Nisem bil presenečen, ko nas je razredničarka presedla
..	' . **■/•
in je dobila mesto poleg mene. Sedla je k meni, se nasmehnila in rekla; ‘'Sedaj so bova pa skupaj prebijala." Nasmehnil som se, nevedoč kaj bi ji odgovoril. Vesel sem bil, da bo odslej sedela poleg mene. Tudi sama se mi je zdela nekoliko boljše volje.
Pri pouku sva. si, kadar je bilo spraševanje, pomagala na vse načine. Tudi šolsko naloge sva pisala v kooperaciji bila je kar dober matematik. Iz šole sva hodila nekaj časa, si ogledovala izlozbe in sc menila o drobnih šolskih stvareh., Postarla sva res dobra prijatelja.
Ko smo dobili nazaj angleško šolsko, sem jo povabil v slaščičarno, da proslaviva najino dobro uspelo "kooperacijo". Sproščeno sva sc pogovarjala, ko me je nenadoma vprašala;
"Ti si zaljubljen?"
"Ne lomi ga, saj veš, da som v semenišču. Vate pa tudi veš, da ni3em. Pa ti?"
"Ja, vate bi lahko bila, pa je lepše, če še naprej ostaneva prijatelja, kot doslej."
"Zakaj si bila nekaj časa tako odmaknjena, vase zaprta?
Pa ne da si bila zaljubljena?"
"To je dolga zgodba, ki je ne bom nikoli pozabila. Prizadene pa me tudi ne vec. Res sem bila zaljubljena. Zdelo
se mi je, da sem v devetih nebesih. Vedno sva hodila skupaj. Pogovarjala sva se o najini sreči, o najini prihodnosti, kaj in kako bo, ko se bova poročila. Ko ni bil pri meni, mi je bilo dolgčas in mislila sem samo na snidenje. To je trajalo kak mesec. Ko ga nekaj dni nisem videla, sem mislila, da je kje na izletu ali da studira. Končno sem ga le srečala, a mi je na kratko povedal, naj ga pustim pri miru. Obstala som kot kip in se šele čez nekaj časa zavedla. Bila sem obupana. Prepričana som bila, da zame ni več prihodnosti. Sklonila sem, da bom skočila v reko. Hitro sem sla po ulicah proti mostu. Dohitela, sem starejšo nuno, ki se je trudila z velikim kovčkom. Ne vem zakaj, toda pomagala sem ji, čeprav som prej včasih mislila, da kaj takega ne bi zmogla.
Na postaji se mi jo starka zahvalila in se talco prijazno nasmehnila, da mo jo popolnoma zmedla. Nekaj sem ji rekla, sama ne vem več kaj, in hitro odšla. Pred očmi mi je plaval njen tako ohrabrujoč nasmeh. Spraševala sem se, od kod njej to. Celo življenje se je trudila samo za druge, sama pa nima nič od tega, razen starosti in onemoglosti. Nisem in nisem mogla razumeti deklet, ki sc za to odločijo. Vse to mo je tako prevzelo, da sem pozabila, zakaj sem sploh šla na most. Ko som bila skoraj skoz, sem se spomnila,, toda neka,j mi jo govorilo, naj stvar premislim in so no prenaglim.
Čez nekaj dni som šla v stolnico, do, bi si jo ogledala, ker smo mora.li za nalogo opisati gotski slog. Ravno pridiga je bila. Poslušala som, lccr nisem vedela, kaj bi počela. Duhovnik je govoril o ljubezni - neki čudni, meni neznani, kar me je zanimalo. Po maši sem odšla domov, ne da bi si ogledala cerkev. Premišljevala sem besedo, ki sem jih slišala. Od tedaj večkrat hodim k maši. Razumom tudi nasmešek stare nuno. Mislim, da ne morem več doživeti takega razo-
čaranja, kot sem ga. Sedaj verjamem v življenje. Hočem živeti in se zgrozim na misli ob samomor. Zopet sem zaljubljena, tokrat v življenje, v tako, ki se veseli drugih, ki hoče posredovati življenje!”
Nekega dne mi je po pouku rekla:
"Ti, ves kaj sem mislila, da bi tudi sama postala nuna," Začudeno sem jo pogledal:
"Ja, lepo bi bilo... potem pa greva skupaj v misijone!” "Cisto zares mislim. Oprosti, da te ne morem povabiti na sladoled. Mudi se mi. Živijo!"
Drugega dne jo ni bilo v šolo. Od sošolke, ki je bila njena soseda, sem zvedel, da je v bolnišnici - v kritičnem stanju. Ko je prečkala cesto, jo je neki vinjen voznik podrl. .Sklenil sem, da jo bom obiskal. Kupil sem šopek roz in šel. Calcalo me je hudo presenečenje - umrla je!
Hotela je živeti, ljubiti, toda ni smela - enkrat je želela umreti !
Ivan Lov.
trenutek
Bučanje morja,
ples burje z valovi, trden objem - stisk in že ga ni več; le pena je še -plavajoča
med zlizanimi čermi.
Vendar nekaj je ostalo od te lepote,
česar mi ne more odvzeti nihče,
saj mi je to dano kot dar ljubezni.
Asso
U P
Pogled je uprt daleč stran. Željno se mi odpirajo oči.
Vendar imam nado, da bom dosegel sonce še več,
imam nado, da bom dosegel
Roki se stegujeta
po nečem* kar je daleč,
' hi* PV;*
m
RlUw
■
A
največ, ka.r zmorem;
A 'A

A
“W
še bom vztrajal,
še bom stegoval roki!
A s s
10
PET DINARSKI KOVANEC
Blodil je po labirintu ulic z neenakomernim, opotekajočim se korakom. Na uličnih vogalih je postajal in "iskal1*. Zagle dal sem ga, ko je sol po dolgi prečni ulici. Z rokama je . mlahavo mahal in hodil, kot hodi otrok, ki je pravkar shodil Na njegovi desni so se vrstile izložbe za izložbo in v njih paša za lačne oči..Na to se ni nič več oziral. Zmotil ga je kdaj in kdaj le dekliški obraz, ki ga je zvedavo pogledal.
Na levi pa jo hrumel promet - brezštevilna četa premikajoče se pločevine in za čudo - tudi na njej jo "iskal". Na pločni leu- se je zadeval ob ljudi. Tu pa tam jo letela tudi psovka na njegov račun; "Tako mlad, pa pijan!"
Mimoidoči, ki so se nagibali k jeseni življenja, so ga ocenjevali enostransko, njihovi pogledi niso razumeli njegovih oči, ki so iskale. Mladi so v njem videli "skrokanega" iz včerajšnjega "hausbala". Vsa njegova pojava, od vdrtih ličnic, obdanih z zmršenimi lasmi, visokega čela do nemirnih oči, pa jo dalo slutiti samo eno - "iskanje".
Na hoji se mu jo poznalo, da že dolgo hodi, morda več dni in "išče". Toda kljub večdnevnemu neuspehu sc mu je na obrazu brala, odločnost - da. bo našel, kar išče!
V množici, ki jo hodila mimo njega, je iskal nekoga, ki bi mu potrdil, da jo tisto, kar išče, edina pot k življenju. Toda množica je, zaprta sama vase, hodila mimo, kupovala, z denarjem, katerega pečat je nosila, tudi na licih!
In potem so je zgodilo!
Prišel je mimo mene!
Pa tudi jaz som imel v očeh pot dinarska kovanca in... 0, Bog! Prepozno sem v njem spoznal Nazarečana! Videl som ga v hrbet, kako je zopet blodil in iskal pomoči, da bi našel srni sel življenja.	Miran
11

X
Y
Z
Spraševal je, kako, p:: mu nihče ni odgovoril. Potem mu jo kompjutor pokazal, kaj bo postal.
In vidci jo sobo, skupek atomov, bil jo nič, kor jo bil procentualno razdeljen po celom svetu.
Ni pa vedel, da...
Ko jo zvedel, do. mora ljubiti - ni znal, ni mislil na svojo bodočo procentualno razdeljenost, ampak jo
živel in - ljubil... zato je moro.l izginiti v večni nesmisel.
Ivan Lov.
12
Moje. mladost
Vsi ljudje so prepričani, da je mladost najlepša.
Takrat, ko sem bil mlad, sem marsikaj naredil in "ušpičil". 'Sedaj sem star, pa ne morem nič več.	:
To marsikdo' pove. Tudi mladi pravi jo s Ve selimo se in uživajmo, dokler je se ča.s, kadar bomo stari, ne bomo mogli nič. Marsikdo tudi pravi: Lepo je živeti. Meni pa se zdi, da. to ne drži, ne prvo ne drugo.
Čeprav sem začel aktivno živeti v svetu zelo pozno, ga dobro poznam. Za.čel sem premlevati zunanji in svoj notranji svet. Toliko časa že oba pregledujem in spoznavam, pa nisem še prišel do konca. Tu drži stavek, ki pravi: Duši ne najdeš meja, četudi prehodiš vsa njena pota., talco globok je njen logos.
Začel sem premišljevati o smislu življenja in o drugih važnih vprašanjih. Imam močno vero in le ta me rešuje, da vzdržim.
Spoznal sem, da sem drugačen od ostalih ljudi. Razlikujem so v mišljenju, v izražanju in v obnašanju. No znam pravilno občevati z ljudmi, talco ne z mladimi sovrstniki in ne z starejšimi. Doslej še nisem srečal mladega človeka, lei bi ne imel svoje ’klape" in bil z njo zadovoljen. Večina ima tudi svoje prija.tcljc ali "ljubezni"'. Toda jaz sem že po naravi močno asocialen tip, zato sem so tudi izogibal družbe. Tudi sedaj le nerad hodim v družbo, raje som sam, vendarle pa živim v njej in sc moram s tem sprijazniti. 3 svojim vedenjem in govorjenjem se nisem mogel vključiti v neko klapo. Navadno v družbi molčim, le poredkoma se razgovorim. 3 svojim vodenjem vzbujam občutke, kot da nočem družbe, a to jo le prehodno. Moral bi imeti prijatelja, lei bi mo "držal" pri družbi in bi. mo spodbujal, naj kakšno.povem. V debato sc tudi redko spuščam. In tu sem sc dotaknil drugega problema. Skoraj vsak-
do imo. prijatelja. Jaz pa ga močno pogrešam, pogrešam zato, ker bi ga potreboval, da bi skupno reševala probleme, vspod-bujala drug drugega k dolu, zakaj sam od sobe težko kaj delam. Nisem aktiven in moral bi imeti nekoga, ki bi me moral ''držatipri dolu. Močno mo jo pretreslo, da še nisem no v tem za-vodu, ne kje drugje našel prijatelja. Toda iskal ga bom in ga moram najti, drugače bom podlegel v bojih, ki jih ima vsak mlad človek.
Proti stavim: lepo je biti mlad, pa jaz postavljam druga tezo: Življenje jo boj! Oba stavka sta vzeta iz ljudskega govorjenja - modrosti. Da, življenje je boj in zato vsa.j zame ni lepo. Kakšen boj, neskončen boj proti sovra.štvu, egoizmu, zlobi, naporu., proti hinavstvu, lo.ži, prevaram, proti lažnim moralnim načelom in še in še. Je ta boj lep? Zame nikakor ni, če je drugim, ne vem. To je realno življenje, saj ga srečaš na vsakem koraku, vsak dan. Kristus nam naroča, na.j sejemo ljubezen, žanjemo pa podeseterjeno ljubezen. Vendar v življenju žanjemo sovraštvo. In vse to izhaja. - od človeka. Gorje mu, kdor seje sovraštvo!
Da, mladost ni lepa, boji so, boji odločitve, ali boš soje.l dòbro ali slabo, ljubezen ali sovra.stvo. Sedaj sc odločiš, kaj boš delal v svojem življenju. In scda.j močno čutim pomanjkanje prijs.telja.
Som mnenja, da nikakor nisem sposoben, da so bojujem. Opažam, da so noji sovrstniki boljši od mene, pa naj si bo pri telesnem delu, ali v šoli, pri igri, ali pri molitvi. Nikakor ne morem doseči norme. Sen podpovprečen. Kako no.j torej grem v življenje, kjer bodo boji? Padel bom. Zopet mi manjka prijatelj, da bi mi pomagal. Za.radi tega sem duhovno utesnjen in sc čutim manjvrednega. Vse to mi povzroča hudo notranjo bojo, tako da som postal pesimisti	ENEAS
KIP
Na velikem kupu marmelade je stal doprsni kip -vedno bolj sc je pogrezal v marmelado, ker je bil lačen, marmelada pa je sladka.
Okoli so bili ljudje, ki so žrli marmelado -končno jo stal samo doprsni kip.
Začudeno jih jo vprašal zakaj?
Z lačnimi očmi so mu odgovorili -
iz ljubezni do bližnjega in so njega polizali.
Ivan Lov.
PODOBA
Nade stoletje slovi kot stoletje atomske bombe, slovi kot kozmično stoletje, slovi po svoji naglici. Popolnoma so jo uveljavila parola; Nimam časa!
Zato ni čudno, če so veliko ljudi rodi in umrje, ne da bi poznali sebe, kaj selo ljudi, jih imajo celo morda za svoje prijatelje, in so manj drugo ljudi, ki jih srečujejo samo v bežnih trenutkih; v avtobusu, trgovini .,.
Tudi jaz sc bojim svoje podobe. Bežim prod njo. Bojim se
15 -
realnosti.
Danes pa. sem sc ustavil in zgulil občutek za čas. Ustavil som so namreč prod svojo podobo, zbral pogum in se zagledal vanjo. Prvo trenutke nisem nicesa.r videl, ka.jti po-
t
.doba, ki je bila. v temi, jo bila tudi sama temna, črna. Počasi sem se navadil teme in zagledal sem zgrbljenega starca, zavitega v črne in'umazano cunjo. Glodal sem ga, a ga nisem spoznal. Nekaj mi jo reklo, naj snamem z njega cunje.
Pričel sem trgati cujo s skrivenčenega, telesa. Lotil sem so pokrivala, ki ni bilo nič drugega, kot ponos. Tedaj som opazil, da ima masko, ki som mu jo z velikim trudom snel z obraza. Potom sem začel vlačiti z njega raztrgano in povaljano suknjo, da. o drugih cuj.ija.h niti ne govorim. Vse so bile revne in vsak bi jih zavrgel. Ta sta.rec pa si jih je oblačil eno za drugo, bil je pravo strašilo. Ko pa som slekel s !,sta.rca;i vso cunje, jo pred mano zasijal mladenič v vsej svoji lepoti, ki ni bila naravna, ampak nadzomska.
Vrnil sem se v realnost in začel razmišljati, kaj pomeni starec in kaj mladenič. Pomislil som na svoje življenje, na svojo važnost, na svojo razuzdanost, na rivo j pohlep po slavi in uveljavljenju, na svojo brezbrižnost do Boga. Takrat sem spoznal, da som tisti raztrgani starec jaz, poln napak in slabosti. Podoba nadzemskoga mladeniča pa je ideal oziroma skupina idealov, ki bi jih moral doseči.
Toda iti za ideali pomeni, da bi moral opustiti vso svojo razvade, vse svoje brezsmiselno življenje in poskušati stopiti na pravo pot. Lažje pa jo ležati v miru, Čeprav vos umazan in raztrgan. In zakaj bi so trudil, ko jih jo toliko oh meni, ki so mi enaki?
Talco sem videl danes svojo podobo in zato bežim pred njo.
16 -
Sedaj pa son začel promišljati, ali bi ne bilo boljo, co bi Biokel tiste cunjo.
Da, talco bom storil. No bom 'vec ležal v tisti gnojnici, no bon več živel v tistem varljivem miru. Dvignil se bom in začel živeti za svojd ideale in Oče mi bo prišel naproti.
Albert
M E D I T A C I J A
Tako lopo jo bilo, ko som izginjal v
večnost,	Samo še nekaj trenutkov
in smejal bi se vasi žalosti.
Vem !
Hočete,
da bi vam rekel - hvala, ker ste mi,
kot pravite vi,
rešili življenje,
N o!
Strahopetci !
Želel sem vso izvodetij ljubooumnoži!
Meni niste pustili, da bi izginil
ter sc - bojite!
a n
V r i g k - k r i k
Trije so bili. Tiho so se vzpenjali po grušču, le tu in tam je komu spodrsnilo ali se je zaslišal glas padajočega kamenja.
"Pazi!” je zavpil Jože, ki je bil na čelu. Druga dva sta se že vrgla na tla, ko je mimo priletel velik kamen. Tiho sta vstala, nato so se spogledali in se prisiljeno nasmejali. Dekletu, ki je bilo v sredi, je bilo ima Dojana, za njo pa je šel Darko. Vsi trije so bili dobri planinci in se niso bali nobene stene ali nobenega previsa, vendar jim je bilo kjub temu grenko pri srcu, ko so komaj ušli nevarnosti. V tihem premišljevanju so prišli pod steno. Na tla so zmetali vrvi in vzeli iz nahrbtnikov vsak nekaj hrene.
"Najprej bomo pojedli moje," je dejala Dojena, ko je razlagala konzerve, meso in kruh po prtiču.
"Menda ne bosta pustila, da bom jaz nosila do vrha poln nahrbtnik. Le spravita svoje nazaj!" Razrezala je kruh in meso. Ponudila je vsakemu tudi požire slivovke, da s ne bi prehladila. Ko so se oddahnili in okrepčali, je Darko rekel Jožetu:
"Razloži vso opremo, da bomo videli, kaj bomo potrebovali!" Jože je zloeil iz nahrbtnika kline, karabine, slinge, kladivo in drugo opremo, lutto so si pripeli za pas vsak nekaj klinov in karabinov, slinge pa jo vzel Darko, ki je vedno prvi plezal naprej. Darko se je hitro navezal, vzel nahrbtnik in se zagnal v steno. Sprva se jè hitro vspenjal in ni uporabljal klinov. Najprej je plezal naravnost, nato je krenil malo na desno, da se je izognil krušljivemu previsu. Povzpel se je še za nekaj metrov in temi zabil klin, kajti
bil je pod gladko steno.
"Varujem!/' je zavpil, ko je pripel karabin in se navezal. Hitro je bila pri njem Bojana in za njo še Jože.
"Darko, daj mi slinge; to rundo bom plezal jaz naprej," je rekel Jože Darku in si že obešal šlingc okrog vratu.
"Zakaj no bi šla jaz teh nekaj metrov naprej?" je vprašala Bojana, ko je Jože že zo.čol plezati. Obrnil se je in ji de jal;
"Tebe je škoda, da bi se ponesrečila v gorah, se bojim zate."
"Tebe pa ni ?" je odvrnila in se zagledala v goro.
"Tudi jaz se bojim zate," je skoraj zašepetala in iz oči ji je pritekla solza. Jože je bil njen fant. Hitro so je obrisala, da, Darko ne bi videl, da joče. Toda opazil jo je in jo potole.žil:
"Nič sc ne boj, vajen je tega. Nič se mu ne bo zgodilo!"
Ko sta. poglcde.la v steno je bil že visoko na.d njima. Bojano je hitro minil strali, ko jo videla., s kakšno gotovostjo pleza.. Ko je zaklical: "Va.rujem!" je sonce izza grebena obsijalo vrh gore. Bil je lep sončen dan,brez oblačka, le vrh gore je obda.ja.la. rahla megla. Ko je priplezala do Jožeta, sc je sonce prika.za.lo tudi njima in ju obsijalo z rumeno rdečo svetlobo. Nista so sc dobro razgledala naokrog, že je bil pri njiju Darko. Ker so imeli dovolj časa., so potegnili iz nalirbtnikov sendviče in sc okrepčali. Ni še minilo pol ure, ko je sonce žc pripekalo z vso močjo. Darko je vstal in rekel ves nasmejani
"Če no bomo talco j odšli, bodo imeli danes krokarji kar v steni pečenko." liitro se jo navezal, si obesil za pas opremo in dejal:
"Srečno, ko bom prišel na vrli, bom zavriskal!" Najprej je plezal po kaminu in dvajset metrov pod vrhom je po ozki raz-poki prečkal po šlingah gladko skalo in prišel do previsa.
Tik pod previsom je nastavil klin, da bi ga zabil. Toda klin se je izmuznil in namesto po klinu,je udaril po vrvi . Prestrašil se je izpustil kladivo in sc prijel za skalo, ki se jo odkrušila.
Jožo in Bojana sta že nestrpno čakala vriska, toda namesto tega. sta slišala grozen krik. Nad dolino so letali krokarji in tulili svojo smrtno pesem. V steni pa se je slišal jok;
"Kriva sen jaz, ker sem se preveč bala zate in je hotel on namesto tebe priplezati na, vrh prvi! Jaz sem kriva! Jaz
V	\ Pranky
sem kriva!"

n
h
K l\ « '
i ' \
K '\
/7 7
' i
\ \ \ f\ i
YA
'V- % ;
i \ '
j	f
/ / /■
V- • •.
' !■ \ \v ’ \\
VA^-v i
\
I t\ K.
% \ W
/

20
VSTANI!
Smo v letu Gospodovem 1973* Ura jo natanko 5 in 59 minut. Popolna tema; samo pri Marijinem kipu gori lue. Neslišni ko-'roki se približajo n .apravi in roka se pripro.vi - ura je natanko 5, 59 minut in 59 sekund. Še kratek hip - nato rahel pritisk roke in po celi stavbi zadoni najbolj osovražena melodija. Dr,dr, drrr. Noga neslišno daje takt. Drr, dr, drr in še dr, drr.
"Daj, nehaj že enkrat," se začuje iz neke postelje. Toda. še kar naprej zvoni dr, drr, drrr. Obupani in tožeči stoki se slišijo iz vseh spalnic. Neka roka previdno odgrne odejo, za kratek hip vztrepeta in ponovno zr.spi.
Na pol divje bitje z razmršeno grivo in bliskajočimi se očmi se vrti okoli svoje osi in išče copo.te, ki jih je včeraj zvečer sosed skril v nočno omarico. Zazeha, kot bi hotel požreti vola., in se bos zažene v umivalnico. Naslednji so s panters&im skokom vrže iz postelje. Mraz mu presili ja vse ude, zato pade nazaj. Z roko sožo na omarico, pograbi srajco in si jo natika na noge. Šele ko sro.jci popokajo vsi šivi, vidi, da sc je zmotil. Se nekaj glav pogleda iz pod odeje, žalostno so pretegnejo, plani jo po brisače in so v diru odpravijo proti umivalnici. Na vratih ga skoraj podrejo. Koga? Njega vendar! Hiter pogled v spalnico, jezen poblisk med očali, (nesrečnež še spi) nato odide in pusti vrata odprta. Zato piha.
In ker piha, sc človek lahko še prehla.di. Potem pride vročina, iz vročino, pljučnica in potom človek umre in nihče noče biti kriv njegove smrti.
Ura je že 10 minut čez 6. Vsi nesrečneži so žo pokonci, le eden še spi spanje pravičnega. Počasi se prikaže na dan
21 -
prst love nogo; temu sledi desno uho. Oho jo sc počasi umakne. Je pač mrzlo. Nekaj dolgih hipov in odejo, se premakne, dolg vzdih in skoči pokonci. Pozdravi ga kro.tek o.plavz vseh priso-
tnih. Pont je namreč postavil rekord. Vstal jo natanko 13 minut in 16 sekund čez 6. Morate vedeti, da sc je v prejšnjih časih zo.čcl prebujali selo 15 minut čez 6. Previdno so obln.-či. Drugi so že vsi nared. Nato spet dr, drr, drrr.
“Oh, ta Coti, danes pa zvoni pol minute prehitro, drugače po. zamuja, po dve minuti. No. toga se človek res ne more zanesti ! :' Sledi tek čez oviro naravnost v kapelo.
ICo.pertinec
f
*
'f
i
I ■
I
i


n
ì {
i //
//
/
/I
/
i a
/k
" i
v
22
VODORAVNO: 1. Sebičnost, samo 1 jubnost. 8. hudodelstvo, zločin. 15. tresenje. 17. vozim se na ladji, jadram /latinsko/. 18. i-gralec Nk Olimpije. 19. redovnica. 21. Ropret Nande, 22 Nogometni klub. 23. moško .ime, 24. vstaja, nasilen državni prevrat. 27. Mesto na Bavarskem, znano predvsem po gotski katedrali z najvišjim zvonikom na svetu /161 m/. 28. mož, ki so ga
Judje najeli, da je pomagal Jezusu križ nositi. 29. Močno vezivo, s katerim je mišica pritrjena na kost. 31. Mednarodna Olimpijska Zveza. 32. Izvršni Svet. 33. Mesto v jz Bolgariji /ob Donavi/. 35. Vabilo, povabilo/srb-hrv. v4. skl./ 39. bebec, tepec. 42. Gora v srednji Indiji. 43. It. nikalnica.
44. It. trdilnica. 45. polotok na V SZ /brez prve črke/. 48. posoda za umivanje. 50. Tone Slodnjak. 51. palec, cola. 52. grška črka. 53. Prvi del naslova španske popevke, ki je na Evro-viziji 73 zasedla drugo mesto. 54. največje slovensko potniško letališče. 56. n*vic. 59. radij. 6o. fran. mesto znano po samostanu! benediktincev. 62. os» zaimek. 63. priprava za merjenje časa. 65. veda. 66. Amaterski Športni klub. 68. igralec ljubljanskega nogometnega prvoligaša. 69. rim. cesar. 70. cvi-lež. 71. vzhodnjaška igra podobna šahu.
1AVPIČN0 : 1. razvoj.2. pristaš cesarja v boju s papežem. 3. junak pri Gončarovu. 4. Perzija.5. Združenje Atletskih Klubov.
6. kratica za"na primer"/lat./. 7. ras tre 1jcvalec. 8. top.
9. veznik. 10. prof. soc. na SVŠ. 11. kraj na meji med Avstrijsko Štajersko in Koroško /EIBISWALD/. 12. nikalnica. 13. sorodnik po očetovi strani. 14. glavni del opreme lokostrelca.
16. izdelovalec draguljev. 20. velikonočni vzklik veselja.
24. vrsta filma. 25. srbsko ime /brez prve črke/. 26. ime češkoslovaškega skakalen. 28, dobesedna navedba besed iz kakega spisa 30. umetnik, cirkuški igralec. 34. vokalno instrumentalni ansambel manjših bratov. 36. raz ličica,varianta. 37. CDA. 38. nerodoviten. 40. prebivalec grške pokrajine Doride. 41. konica.
46. dišava. 47. Češka Narodna Norma. 49. žila dovodnica. 52.puding,ki ga izdeluje Kolinska. 54. najbližji moški sorodnik.
55. trener HK Olimpije. 56. kratica za "ne vem imena"/lat./.
57. vladajoči sloj stare indijanske drž. na ozemlju današnjega Peruja /4.skl./. 58. geora. lik. 61. ultra kratki valovi. 63. starodavno mesto na Kaldojakom/Abrahamova domovina/. 64. če.
65. Neilson Terry. 67. Šmit Jože. 68. selen !
vO
- 24
NAGRADE ' !
1.	Cutarica - uporabna za vso vrsto alkoholnih pijač in umetniško oblocona v usnje.
Žrebanje bo v potek 1." juni ja. Rešitve oddajte do četrtka v nabiralnik ;,Iskòr,! ali pošljite na naslov uredništva.
Isker ne uničujte, amp rie prepišite • rešitve (zadostujejo vodoravne)5vendar jih nujno opremite s kuponom,brez katerega tudi pravilna rešitev ne vel ja.Vsak lahko pošlje več rešitev, kolikor kuponov pač ima.
2.	Kn j igea - Ivo Zorman nV sedemna jstonv'.
3.	Žerjav - umetniško izrezljan lesen kipec, neznanega
slovenskega umetnika.
VELIKO SREČE VAM ZELI
UREDNIŠTVO !
S TD MENIŠ KA KNJIŽNICA
V VIPAVI
ISKRE s glasilo semenisenikov v Vipavi LETO V.
.ŠTEVILKA 8	23. maj 1973
NASLOV UREDNIŠTVA;
Vipava 149 , 65271 Vipava
UREJUJEJO ;Miran Mozetič, Marijan Jezernik, Zvone Ulcoj, Franc Lisjak, Jurij Paljk ODGOVORNI UREDNIK; Janez Zupet VINJETE;Jože Tori MATRICE ; Tone Brcan RAZMNOŽENO; v 110 izvodih TISKA; Gregor & com.
ISKRE
Inv št.
19088
Šolsko glasilo
KNJIŽNICA Leto V,
000000“l 90886'
f
CT
5
f
I
Semenišče Vipava
1
9088
*
I
i
B
1