Velika smodnišnica zletela v zrak. V bljžini Dunajskega Novega mesta se nahajav vasi "VVollersdorl najveeja avstrijska državna tvornica smodnika in drugih razstreljivnih snovi, Tukaj sg izdela najveft patron za avstrijsko MojaŠtvo. Z&poslenih je v tej smodnišnici ok'rog 200 vojakov in delavcev, 7 inženirjiev in 20 vojaških uradnikov, Tvarino za razstreljiva in smodnik ter paitrone prevažajo s posebnimi samodrcit Nesreča. V petek, dne 7. junija dopoldne nekako ob 549. uri se je v oddelku 48 vnel smodnik. N a. d 90,000 k g smodnika se je razpočilo s straSnira pokom, p oig ni a; 1 q v s o is m o d n i S [n li, ic o v. zralk z liudmi vred!.. Kako se je zgodila nesreča ? Delavci in vojaki so v jutru, dne 7. iunija, nalagali večje množine smodnika na tovorni samodrc. Kar naenkrat je Švignil iz samodrča mal plainen, v tistem trenotku se ]e že tudi razpočil smodnik na samodrcu in z bliskovito naglico je nato z 1 o t o 1 u v s a v e 1 i k a smodnišnica v z r a k. Učinek. razpoka je bil grozen., Nad 50 kilometrov dalee na okoli se je slišal strahoviti pok. Celo na Duna.j in do ogrske meje je donel straSni glas eksplozije, Ljudje so mislili, da je nastal potres ter so bežali iz stanovanj. Velikanski obl.ak črnega dima se je valil iz kraja nesrece proti nebu. Zrtte nesreče. Vsi v bližini kraja neisroge se naliajajoci ljudje so ali ubiti ali pa težko ranjeni, Mrtvih ie 10 vojakov in delavcev, težko iri laliko f a n j e n i h pa, je okrog 200 oseb. Nekatere nesregneže je r a z t r g a- 10 na drobne kosce, Posamezni deli trupel so bili raztreseni po vsej okolici, Nekalerim težko ranjenim so potrgane roke, polomljene noge, oči in ušesa pošfcodbvana. Od ubitega nadoficiala Adamicka so našli samo prst z zakonskim prsta,nom; za njegovo Vdovo iri 6otrok bo skrbela vojaška uprava. Mrtvi so: nadolicial Adamicka, prostovoljec Hofmann, vodnika avtomobitov Breuer in Bora, delavci 'Metzger, Fruhwirth, Schimanek, Feimann, Garferr in Eger. Skoraj čudežns reSitev. Podčastnik "VVeidinger od dunajskega pešpolda ,,Dajcmajster" je ob usodnem casu sedel z dodeljenlraa stražnikoma na klopici pred stražnioo zraven smodnišnice, Infanteris»t Hutterer je nenadoma zapazil pri smodnišnici, da se. dviga blizu nje rumen plamen proti nebiu ZakricaJ je na ves glas: ,,Bežite, bežite!" Vsi trije so bežali, kolikor so jim pripušcale mofei, Ko so napravili kakih 15 koraflcov, se je razpofiila sinodnišnica, Huterer se je v tem trenotkiu vrgel na tla. Na njega je padla velika plast zemlje, ki ga je pokrila in obvarovala, da ni bil od padajoeega kamenja in tramovja ubit. Hutterer je omedlel pod zemeljsko plastjo, a je, ko je prišel k zavesti, sg. rešil 6ez nekaj Sasa iz neprijetnega položaja, Podčastnik Weidinger in nje2';v tovariS sta bežala dalje, a sta bila težko poškodovana, Weidingerju je odtrgalo z desnega stegna vse meso, V okolici nesreče je ležalo več kosov cloveških' trupel, Vojake, ki so imeli v bli^i.ni nesreče vaje, je pometalo raz konje, Nekega vojaka je neslo n.ad 100 metrov daleč po zraku in ga treščilo ob tla* Lahko ranjenih je v okolici zelo mnogo ljudi, Poškodbs in fekoda. Po razpoku Je bil zraSni pritisk tako silen, da so v oktoiici nesreče veft kot 20 kilometrov dalefe popokale na hišah skoro vse šipe. Mesto nekdanje smodnišnice so same razvaline. Tramovje in kamenje leži razmetano po ofcširnem polju v okolici, Ko se je izvršila razstrelba, se je zazibala zemlja, ljudje so beža- 11 iz Mš, mislefi, da je nastal hud potres, V Dunaiskem Novem mestu ]e mnogo hiš tako razpokanih, da se niti ne more v njih stanovati, Otroci v ljud'skih Solah so se tako prestrašili, da jih je troje vsled strahu umrlo. V bližini mesta ima vojajSka uprava mnogo priprav in shramb za zrakbplove; te reci so popolnoma poSkodovane, Da je bil zracni pritisk res silen, izpričuje dejstvo, da so v nekem bližnjem gozdiftu izruvana iz zemlje s koreninami vred velika drevesa. Druga drevesa so skoraj eno ui\) naokoli skoraj popolnoma ožgana in brez listja, Lepa žitna polja v bližnji okolici nesreBe so zasuta s kamenjera. Solo§no se ceni ŠkMa do lYt milijona kron* Drnge podrobnosti. Na lice mesta se je takoj odposlalo vojaštvo, da izvede rešilna dela. Težko ranjene so vlačili izpod razvalin, jihi obvezovali in spravili v bolnišnice* Tudi 4 dulnovniki so bili takoj po dogodku na prostoru nesrece in delili tolažbo ponesreeencem in umirajoeim; pomagali so tudi pri rešilnili delilu Nekaiteri ponesre8enci so grozno razmesarjeni. Enemu je odtrgalo nos, drugemu čeljust, uSesa, roko ali nogo, zopet drugi imajo polomljena rebra itd!, Prestolonaslednik, Fr. Ferdinand se je popoldne usodnega dne podal na kraj nesreee in je natančno poizvedoval- o poteku iste ter je tolažil ranjence. V W611ersdorf je došel tudi vojni minister Auffenberg in drugi dostojanstveniki. Cesarjn so morali natanSno poroSati o nesrečnem dogodku. Pripoveduje se, da je bil v veliki nevarnosti tudi brzovlak, ki je ob casu, ko je zletela smodnišnica v zrak, vozil v bližinL Pritisk zraka je potrl 'šipe na oknih, ve6 potnikov je bilo radi tega ranjenih, nastal ]e velik strah med p<otniki, k"er se je bilo bati, da se bo brzovlak prekucnil, Vlakovodja je bil prisil]en, u- staviti vlak, Se ena eesreča. V nedeljo, dne &. junija opolnogi se je y smodnišnici Št, 4 v bližini Wollersdorla zopet vnelo in razletelo 100 kg smodnika, a ranjen ni bil nihCe,. Porocalo se je, da je prišel neposredno pred eksplozijo k vojaški straži nek elovek z vojaško eepico, ki je, ko ga je straža pozvala, povedal določeno geslo, na kar ga je straža pustila na,prej, ITa Blovek je liodil okrog  smodnišnioe in nekaj časa nato je zletela ista v zrak. Zasledovali so ga, pa ga niso mogli dobiti, Sumi se, da je položila ta oseba tle6o vrvico ali razstrelivno kroglo in da je tudi izvr^il prvo eksplozijo. Ugibajo, da je bil ta človek' najbrže Spijon ali anarhist, nekateri celo trdijo, da je bil kaK italijanski častnik. NovejSa poroeila pa trclijo, da so vesti o tem človeku, ki je baje položil ogenj, peresnifine. Sre&a v tej grozni nesreSi je, da so iz smodmšnice št. 48, kjer se je zgodUa v petek eksplozija, Šele nekaj dni poprej spravili ves dinamit. Ge bi bil ostal dinamit v poslopju, bi bilai največja nevarnost, da bi celo Dunajsko Novo mesto zletelo v zrak'. In pri eksploziji. ki se je zgodila v nedeljo ob YA. uri popolnofii, je bila sreča, da se je vnel samo smodnik v malem magacinu. Ce bi se bila razletela cela smodnišjiica št. 4, v kateri je do 200.000 kg Crnega smodnika, bi bile tudi sosednje smodniSnice, ki jih je 26 in ki vsebujejo veliko bomb, gle v zrak, in bi se bila razrušila tudi kasarna. Umevno, da bi bili tudi kra]i v bližini popolnoma razdeiani.