STKV.—NUMBER 163, "jLagleški tHItflM pflfflintfl po ihrt proletarlat M noge. London, 18. jul.—Ben TUlet t, drevaki poelenoc v parlamentu, ja včeraj na »boru traua-■ portuih,jklevcev dejal, da slo-glssna dlplomscijs sgpat deluje i aa labruh vojna v ttvropl 41 Na robu noue vojna smo,* > je rekel MCVo jo hačemo preprečiti. moramo rešiti Nemčijo in rešiti tudi Francijo. Kdlno voj-aa ali groiaja a vojuo polen e Franeose ia Poruhrja. Delavci ae moraj« aave Turki so popolnoma zadovoljni s pogodbo. Čim je bila objavljene vest, da bo mir podplssn pod dobrimi pogoji, je tskoj poakottla vrednost turškega pijealra, ki je bšJ pred vojno vreden SO centov. Man Franclseo, Cel. - (Keder. Press.) — Baski eariltl, ostanki Ko|šakovc bele armad« v HlMriji, katerih je SI, so ss izkrcali aa suho, toda ispitšfenl le niso a Angel 14ende. Hegunci še niso bili preiskani kakor sshtevs nsselniškl sakon, peč pa imajo detektivi v službi jnotilnaj* departmeaU precej opravka s njimi Načelni* štk urad je bil bej« obveššoa, da j* med earieti nekej boljševikov, ki eo ao potuhnili Medtem pe je trgoveke zborni-ca v Man Kranelaai ImUvIU vse svoje čilo, da najde earbtom "pri-menic" slult>«. Ruske protisovjel sks organizacije v Ameriki so tudi na delu, da Izposlujejo kolčekov-eem neoviran vstop v Združen« države. 9TBSLA UBILA SVAitT UV VI f mM DVBTV. • Ohicego, m. — Strele je v čredo »bila v krajih, kjer js divjalo nenrje od Merjrlande pe do Tesasa, enajst ljudi Meteorole-gi ae vedo, keko bi pojeenlli to težke živi jen jeko eolnine. Mtrela jo med najred^ejšimi smrtnim varokl Leal je strela ubiU eamo tri oecbe I »med S mlljoaov preb valeč v v flkslk«m msstu. Kcv Tork. N. V. — (Kedereted Prem.) — Vo. A MLEKO SE PRODAJA PO NEZNOSNO VISOKI CZNL — MM SLIKI IZ NASBLtlN. klenjlf mo, lin. o Ura idoeku, Ps. Tiu Mji dno 4. po dolgem r a zmot i dobili čorter, n* kako i Ottgr, W. V*.. — Delovne eoee vnzii naeelblni pri čele aefibati nekeaa na »Ubi«., nasveta rojaka Antona Ali je prevelika vročina, da je javnega notgfJaM Mfi I M 11 boj ■ premog nepotreben ali kaj j vzrok zeetojnf Glavni varok bo seveda, da imajo premogovne drnlbe svoje muhe v glavi kot ii-vino v morem kraju. Živina, ko je napaseaa, tudi dobi v glavo ni*. Novo druitvo ia evoje muhe in tako je z tukajšnji- 4 Slovansko izobraževalno dru-mi preobjedonimi kapitalisti. Ne štvo v Braddoeku, Pa." Takoj jo »JnlškegO odbora burgha, ki Je bil navtoč Sili, do ustanovimo nove s novim Imenom, s čemur < h 63 navzočih članov Kvort mleka stans v Chicagu dvsnajst contov, ako gre konzument bara po nJega. Kvort mleka, dostavljene** na dom, efcane štirinajgt centov. V čikaiki okolici dostavijo kvort mleka zi trinl^ centov na dom^ Cena Je tudi kljub temu visoka, ako ae primerja e ceno, ki jo prejme farmar za mleko. In kaj mislite, da navajajo, da zagovarjajo te visoke cene. Pomanjkanje delavcev na farmah in visoke mezde! Včsai so se izgovarjali na krmo. Rekli so, da je pri-delek krme slab in za to so morali prodajalci mleka po-dražiti ta za ljudsko prehrano izredno važen produfa. Govorili so tako, kakor da oni rede krave in pošiljajo mleko v mesto. Zdaj govore tudi tako kot producenti, ampak le njih argumenti so malo drugačni Citali so najbrž, da Je gospod Gary rekel, da ne more uvesti osemurnega delavnika, ker primanjkujejo delavci. Mislili so, ako gospod« Garyju lahko "pomanjkanje de-lavcev" služi za izgovor, zakaj bi ae mi na poelužili enakega argumenta. Podraževalci mleka se pač zanesejo, da ne pojde nihče povpraševat po farmah, ako res delavci primanjkujejo. Zavedajo se, da ljudska večina ne ve, da so poljski stroji tako izboljšani, da en farmar danee obdela več aveta, kot so ga pred deset leti obdelali trije farmarji. Tam, kjer obdelujejo svet s traktorji, pa en lepo, ker je dobilo potrebno močo. Koruza bo veliko lepša, kot je bila lani, ko je trpela zaradi suše. Obdelanega je veliko več sveta saj v čikaiki okolici, kot ga Je biip lani, podraževalci mleka pa prihajajo i izgovorom, da primanjkujejo delavci. Kdo je pa vendar obdelal polje? \\i ee je mogoče samo obdelalot t V vojnem času «o obetaii, da cena mleku pade po vojni. Minilor Je pet let, ko so prenehali pokati topovi in puške, kvort mleka ee pa prodaja še po štirinajst centov, ako se dostavi na dom. V Chicagu imajo seveda odbor, katerega naloga je, da se bojuje proti oderuškim cenam. Ta odbor je toliko storil, da so odprli 175 postaj, na katerih prodajajo kvort mleka po 12 eentot, ako pridejo ponj na postajo konzu-mentje. V boju proti oderuštvu z mlekom bi veliko več za leglo, ako bi ta odbor natančno povedal, koliko prejme farmar zi mleko, koliko mora dati od te vsote za prevažanje mleka v mesto. Po kateri eeni plačajo kompaJiije mleko, ki pa razvažajo po mestu. Kako velik je saslužek delavcev, ki jih imajo te kompanije najete, da rasvaŽajo mleko. Dognati bi bilo treba, kako velik je dobiček, ki ga imajo kompanije od distribucije mleka. Kadar bi bili U in vsi drugi fakti, Id se nanašajo na mleko, objavljeni — in sicer parkrat objavljeni — bi ljudstvo prav zanesljivo prišlo do spoznanja, da je treba po-občiniti distribucijo mleka. Dokler bodo privatne družbe razvažale mleko in ga prodajale po cenah, Id jih same določijo, bodo te cene visoke. Mleko se bo scenilo, ako občina prevzame distribucijo mleka v interesu konzumentov. To ne velja le za Chicago, ampak vsako mesto bi moralo poobčiniti diotri bucijo mleka. Poobčinjenje distribucije mleka je ie veliko važneje, kot poobčinjenje cestnih železnic. Mleko je izredno važen živež sa ljudsko prihranitev, njegova važnost je izredna za otroke in bolnike. Podražitev mleka pa pomeni, da dojenčki in bolniki dobe manj mleka, kot bi • ga morali dobiti v interesu njih zdravja. To so važni vtroki, da prične ljudstvo v mefctflfc V svojem lastnem interesu n propagando za poobčinjenje distribuciji« mleka, ako ee nieo v mestu ustanovile aad^ge far« marjev in delavcev sa ras|>ečavanje mleka. Kako vplivajo mlekarske zadruge, qbetoječe is farmarjev in delavcev, na cene, se Je pokazalo .v Minneapolisu. Uspehi, kf oo se doeegli tam. priporočajo ustanovitev takih zadn« ali pa poobčinjenje razpečevanja mleka. koč kočejo imeti obrat, da bi ee Človek pri dela ker ubil, drogi* poni«'. v fm Druitvo "Slovenski rožmarin" *. 888 v Štor Ofe/ju Je priredilo veselico dne 4. julija V prid dni Itveni blagajni. Povabilo je iz Chieage sa govornika rojaka Oharleea Pogorelea, ki ja napravil dober vtis oo poeluiaiee. dre mu nojiepio zahvalo aa njegov govor, ki biJbUo dobro, da bi go olilal Za dober uspeh veeeliee ae je sahvaliti slovenskim lenam, kot Bosi SelOk, Oertrnde Primoži- , Mazy Pelan In vsem flanicam društva "Slovenski rožmarin." Igrala je godba no pihala. Is nad sto milj oddaljenega CanonObur-gs so prišli nsli rojaki, ČUni B N. P. J. v nole zelene griie( ki jfaa po domače pravimo greibni) In eden ee je krasil, da ia nikjer no svetu ni videl toliko kič kakor v nsli naselbini samo 00 eamski SŽJ i^i incino^ ižO^J^ bi* ti za kuhorioo. ŽenaU spol bo či-sto isgufcfl veljavo v noil nesel-bini. ^^Ižti bi l)ilO| dž l^i m t JftttMiv®* ta» pri vaškem rojaku oglsiili PoiS^v^^to^djSaJ - U- — Ker Je tako malokdaj čitoti kak dopis tt Brad-doeko, akoravno js preeej veliko Število Slovonoor v Braddoeku in okolici, misttmi do ari Slovenci ne boste samstlli, oko malo opišem naše rsamere v našem edinem in najboljšem delavskem dnevniku "Prosvsti". bil tudi izvoljen odbor in ee jo vršilo vpisovanje šlanov. Nato ja bflo tudi sklenjeno, d# isročimo zadevo za doUvo Čsrterja v roke mr. A. Zboinfcs. On je tudi lat nova previja sa novo a katerimi smo sodovo! mu zahvaljujemo kakor tudi govemu prijatelja mr ki sU nam v tokO kratkem preakrbelo čortef. Nimamo v rokah, toda čaHer je ter se nadojsmo, da ga v šem Čoau dobimo v roke. D§ ze imeli Ubran prostor, kamor ga položimo, ; foavnotako ja fjjbilo da bodo sa fesi dom isdsne ce po 128, katerih bo vsak čar lokko vzel, kolikor bo hotel. Od posojenega denarja, je Sklenjeno, da bo dom plnčevol po pet odstotkov. Tudi jo sklenjeno, do bodo vsako leto delničarjem Is-plečevone obresti, oko bo toko delničar koteL Kdor hoče dobro-voljno šakad, ja tadl dobro. • Do sedaj Jo podpisanih 65 del-ničarjev. 0 Odbor izrčdno eeio. katero 00 bo ama omasv mvvva w we ar^ dne li delnic in tako bomo lahko pkča-li vsaj #15,000 do $16,000. Zalim Morej, da bi ae Slovenci varjali, Jco pridejo ns vale domove. Vee ia nabran, ima blagajnik na dook National banki na društve-IBimc želim tudi, da tisti, ki so Je vpisali no nabiralne pole, is-fi svojo in njih voljo, ko -Jih Ingtoa ob aedmih zvečOT v dvorani as SIS Wash- oz. vabljeni vsi ilnnl "Napredni Slovanel" kakor od druitvo • ter val oetoli rojaki, k nobenemu pod T7: si. ro pot m noj bo med vamljn v kratkem od ni dom. imeli HI ®"m" lastni narodni Omeniti moram še, de bi _ .. . . „ , njena stavna atom ue or ^ naVtdn0 uh[ KtliJ tmMf^ U grdo| j^tlgnej tem nekateri vcamejo od 4 do 8 Potok popoldne. Vrems Nsjbolji čaa ša velik, Vrač pride. Pri mbi I ndravnik sedi IHravlje^l j Dr. Vrač vus« torbe atAlenico , ■ Kaiimir ter pripravi V odbor Izobraževalnega društva so biti lovoljeni: Frank 1 ee, predsednik, Jasob podpredacdniM- Frank Ponikvsr, taj^ Frank bsjy blagajnik in »n- ■ . Želin* našim lik uspeh in da jim venci in Hrni jih bodo* denje v soboto zvečer Uje. tTdelettm ae voi. s. I te«; JS kot oU, g, | iAr> kaj je vsi businemt I Mhnltt Hodajam maše, ° vodo, i ^^^^^^Hpe, kruci! ^^^^^HRmostke.l pklirjo> lote, fare, lire in da Eeportkrt AU vam dobro] to boeinemf npHM^pybooej dobron drugače bi delal kaj drugega. Bmmrtert AETmatc kaj pri • faa Kaiimir: Prav nobenega, in X>M jih je, v asoMosl sebi sem aojbelji ter) Ali imate kaj so Mifo kerl os motite, če UIM&okU P^iml ndsijo 985 Talbot Avo. Ohlcago» m — Br. Peter Bornih, nameščene« v tf. uradu 8. N. P. J. ia bivH pomošni urednik "Broeveto", je IS. t. m. 'od-pcpbvsl v staro domovino/ kjer ss bo mudil toliko časa, da uredi očetovo sapolčino, nakar se vrne v Chicago. Pred kratkem jo nom-reč umrl njegov oče v Stari teki srečno pot In povratak. • is rasnBi dopisov, vendar pa je v okolici Braddodka selo malo ljudi bres dela. Delo lahko dobi, kdor hoče in Je odrov, samo mest do eo mole, toko če človek koč« kaj prihraniti, mora skOraj prfe ztrsdsti. Očetom, ki imajo velike drušine, bolezni in kake druge nesreče, je le posebno teiko. Vreme imamo povoljno. Velike vročine le ni bilo. Vrtove* krat pomoči dei, do so ljudje so-dovoljni, ker jim ni treba s vode solivati. D asi imajo melokj« o-pravkk, ao prohibieijoniati preeej hudi, vendar pa imamo sa Brsd-dock božo dobre ftrainike, ki nam povoljno pustijo nsie delovanje.,' Državni konštablalrji napravi jejo več tešav. Dne 3. julija jih je pridrvelo kar 08 kot bi pa4 dll is neba. Kot se vse organizi-. ►rs, tako s^ se ps tudi ti, suhi, oziroma lajni ljudje. Raspostavlli so po dva in dva na osnačsne prostore. ds isvršijo svojo delo ob pol treh popoldne, sa kar so se bili aprovorili lo pred enim tednosL Ko je nastopil določani Čas, so kar etoplU vsak na svoj določeni prostor In tako se jim je požre? čilo prijeti 48 kršileev po salunih, trgovinah in zasebnih hišah. Ssmo trije so bili obsojeni na globo $100 do $150, drugi se bodo morali zagovarjati pred .višjim sodi-ŠČem v PHtaburghu, Pa., in vsaki je pod vsrščlno $1000. Pobrali «o jim, kar ao dobili opojnega. 8roča je. da med prijetimi ni nobenega Slovenca, torej smo Slovenei Is vaeeno lahko ponoenl na svoje dobro ime, da spoštujemo salone. » Na društvenih poljih t odi *» bro napredujemo. V okolici ima mo štiri podporna droštva, pripadajoče k različnim jednotam. Najbolj izmed vseh napreduje društvo "Napredni Slovenci", št. 300 SNPJ., kajU pri vsaki seji narsšča na članstvu in tako tudi ns društveni blagajni. Prvo nedeljo v tam mesecu smo imeli šestmesečni račun, ki nom je iztezal, ds ima društveaa blagajna jlJ otd \2 Slovenei v Braddoeku Ia okoliel šelljo imeti svoj lastni slovenski narodni d osa, kar je res nekaj najbolj potrebnega v mestu aa nas Slovence, ao našo mladel, da bi Ševaia v našem listnem domn t da- društvu iz okolice Brad doeks; rovnotako ate vabljeni bratje Hrvati, ki ate tudi Ia katsii delničarji, d seboj svojo oorojoko katerih veliko pripa društvu "Napredni Slovencf'. 0- večjo1 korist ^ovenskemiMBarodu v Braddoeku in okolki. Poeebno pa oto" fVablfip delničarji, ki ate ae že podpisali na nabiralne pole, ker ekrajni čaa je, da ukrenemo,fCIeoov! članov S* N. In JŠfemM^v Proeliife'1 kaj bomo kupili in lds, ker Is^-ter jo tu, prostoraAam ga ~ pa ^ŠaSR^. /1' lt\ i I je, da bi ne bUo treba plače viti najemnine radi naših eej Ia Ni je imel boljšo prili ko do-učenja, lahko naredi bolj- te socUliste Ia avojem listu! jž*' tSp^B^jB^^^B^^Mtta tO QlC krat jpNI * nega šel bo!'0 Sojar v ^iMoailtt K. 8. je srn ujezilo, In anklel takoj odmufam V obmem Vse eocla ^ I : Ali ste to otorUit < t Da — odmufal sen v Chieago, ampak apreobrnil še ni-sem niti enega socialista, no brei-voreg. roanšeo povem danes prvič. Pravzaprav jih je dam. I ■^JSi ioi li .kak dragi je imel boljšo šolo, pa naj ea so to zahvali avo jim roditeljem, ker to je njih zaaloga, naj ae ne baha: jfz sem učen, oni pa nI. ■ Poeebno lanako leto je sukal talente proti meni teir mi očital v neki ^ružbi poln kalifoniijakega navdušenja v zabavo sebi, vpijoč: Ti hodiš po* ferovžih, jaz pa ne. Pri tem pa je pozabil, da eva bi la no isti poti ckapaj v šupniiču. TrfOV^; pač rad pride k turške mu papežu kot k slovenskemu župniku aH Jtomurkoli. To je trgovina. A vsaj svoje trgovine ne oglašam po dopkth, kot ai on n^ previja reklamč. Zadnje pa Tone še pesniško h*-mimijc: Cikalanl me niza ugnali in on me tudi ne bo.. 8aj ae poznamo. Ne bi bil zsparil onih začetnih "klobas" v listu, če bi sne Tone ne bil na to opozoril. Pisal mi jc, v kateri števUki je ona reklama Ib kaj je bilo Dolgi dopie se jc sukal okoli kraškega osla ... 6d-govoril sem mu, da ne bom delal nikomur reklame in daAsm prijatelj a vsakčmur, dokler,en kočo. Tnka sem imel sekrbtnege prijete Ijs. ki sem ga spoštoval, doklor ga nisem apoznal, da rad osle brije a onim., ki ee mu puati. Bodi mu, povedano, da naprsvi oelarv jo tudi tinti, ki se naftje. 6e govedo zna. kdaj mn je dovolj Naj mi bo oproščeao, da o tem kar ni moja navada. fs|vib| am je, o o tem povem, da k jem etvar, pa naj oni piše kar k* še. Naj me cika kot pesnik Sli pisatelj. kakor hoče in kar koče, kolikor koče in dokler kočo, kjerkoli koče. - Sbuja ■ socialisti tako vzorno vodijo nsjve-čjo slovensko organizacijo, Slo-vensko narodno podporho jedno-^^ogMICs, orgoitisoeija a 45 000 člani-pod vodstvom sociaU-Hov in bresverccv 1 Mi patri pa nimamo niči Zato sem se ssklel, da razbijam to jednoto, razbijem na vsak načlA, Ali pade jednote, zli padem jaz. To resnico sem fuelati n»- sastonj, postiti n la j ati o meni. fte predobro se jim godi, mrhemt Pater Knoble har h« je nekaj puntal, szto p« J®' j moral pobrati pete. Benorter: Ali je rlo, ds vi pišete proteste nekaterim ilssen 8. N. P. z naročilom, ds jik pošljejo, uretlništvu 'SProsvetc Kaiimir: Ye*l Dosegel sem oe-kaj členov potom spovedhiee ia jik popčil. koko in ko j. Ampek stvarSfe ni obnesla. Pncakeval aem, do pojde najmanj sto protestov, pa sU bila odposUns ie dva - kakor sem Uvedel pa ipijouih. i Kako boste odgove-rili na tO intervju, ko pridete «e-pet k eebit 1 .1 Kaiimir i Toko kakor vedoo rn arjaiO. Isrezal bom intenrja " Preevete", zasukal nskate.v beacdč In samenjal ime Kalim.r« imenom Mulsk. -Tako Je najlepš«* „ frančiškansko, jesofttako. Cemu H ai belil glave b pisal kaj ave*» ga?!vKcr govorim sdaj r®» moram povedati, da aem ki šivi od dela drogih, od ukrade- Reporter. Thafe aH Dr. Vreč: Well. niU ekepola-min izvrstna isnajdbet ^^^ Rcportcr, Imenitna tmuJdOs. JUvel akepolam.nl K. 1» * f: H; ndmd, j >ov. repibllk.«^ •fiUciie ^ Urvslkc* j« selo alarmirale vied- ^UdŽT^e hrveške lwnublikenake kmsčke stranke, Je prosil SiNji • političnim bojkoti, tko vlede uvede represivne gkrepe P*ott Urvetom. 1 IjJijo e ailHH^^M^Mj ^ndl^Tukejlnjl nedeljski ..,Hs. r er"je objsvil Členek svojega poro«mick v Jugoslaviji, ka; rf prerokuje rassul Jugoslavi-y poročevalec pile, da Jugoslaviji razpada valed notranjih homa-|tjj in posledice bodo zelo nevarne L eelo rahlo aUvbo evropakega viru. Edino federacija moro le rrfiti Jugoslavijo. (''laukar najprej piše o sgodo-vlni utemeljenja kraljevstva Srbov, Hrvatov in Sloveneev leU 1918. Takrat je nov« drŽava ob-Ijabovsla, d« bo "eden najtrdnaj* «ih komponentov povojna Kvro-j*". Ko so Srbi podpisali dogovor ujedinjenj« v Zagrebu s Hrvati In Slovenci, ao obljubili lokslss avtonomijo s parlamenti. ■'Bil je dogoVor," se nadaljuje članek, "ki je slonel n« priznanju kulturnih In političnih razlik med Srbi, katerih matottS aa je zvesans « Turčijo, in Hrvati Ur Slovenei, ko so vato jeni — Če-prav proti svoj! volji'—? ioll Avatro-Ogrsks. Ali t« dogovor ni bil nlkder isveden. Balgradaka vlada je odpravil« pokrajinsko administracije in vsilil« Hrvatom is Slovencem ustsvo, n« podlagi kstere je Jugoelavija postal« prs vi srbski imperij.1' Poročevsleo prs vi dalje, da je telo težko dobiti ssneeljiv* vesti Is balkanskih držav, ki ao "talrf izolirane drug« pred drugo kakor otoki v Paeifičnem morju". Nestanovitni srce kraaotiee, ki jo je zapeljalo, da ae je aeetala namesto s snubcem . u tekmecem, ja najbrž dalo povod umoru dvajsetletnega Franka Huma, čigar mrtvo trup-"1 lo na neki farmi blizu Roekdalu, fcerlt John O. Walker je aatr dil, da ima dokaze, ki ao ga napotili k takemu mnenj«. Po njegovi Is j« vi mu je anano ime tietega snubača In osumi je nega morilca. ' % .1 Dekle v tem slučaju je, kakor smo le poročali v tem Uetu, M gareta Hagerman. hči bogatega kmeta* šigar kmetija je tam, kjer je bilo pod kupom aena najdeno M ur novo truplo. "Dekle Hagerman je bil« dogovorjena a tem mladoem. da pojde venkaj s njim v soboto ponOŠl,'! Je dejal šerif. "Izvedeli smo, da se je drisla dane besede. Ali ko Stk s njenim spremljevalcem srečala Murnu, U jo bil snan obema, je pustils prvega fanta na cedilu tdV zal ju bila MurnlC ■ ' • "Kasneje je bilo videti tistd noč snubševega Jbrata na časti blizu usodnega kupa sena, kjer je bilo truplo najdeno. "Ta zaljubljenec js posnel Murna prav dobro. Bila ata prijatelja. Ali pogreba ae pa le ni vdelellM* • •. * Med tistimi, ki so bili ns zašli-Isnju v sredo, sta bila tudi brata Joeip in John F«jnlk. T ALAIAMI DBIPJBJO »A ODFEA vOapTNlftKICUk »AJBMANJA, Razne vestL B&7AK JI VBLZK KSZSTJAK, PA BLA1 nUMSTVlOTK. Chioago, HI. - "Čeprav ae mora dandanea okleniti liberal-nejiih nazorov, če hoče obdrlati mlade ljudi v svojem okrilju", .ie rokel profesor Edw«rd 8oper, ko se je razgovarjal o obsodbah, naperjenih proti njemu, ker ja iz-podbijal bedast« nauke W. »T. Brrani. "Ti fanatični skrajneži sestav-ljajo nevarno manjšino ter po- izkulajo vsiliti svoje atSrokopitne nazore Jiberalnejšl večini," je na-dsljevat VS tem, da se tist« manjlina oklepa Bryanovih nau-kov, pe katerih je zatrjeno, da nam ne preeetaja drbgega, kakor izbere med biblijo ali teorijo evo-Wije. razširja nevernost In od-padništvo med mlajšimi cerkve-'"mi Jlanl, kar utegne povareMtl *er>ko revolto. Ta oketremizem je posebno o-" n nmjugu, kjer je bil, kakor čltel, pravkar odpuščen neki profeaor s tennemiške univ„ ker ' /nanjcval teorijo ovolueije. 'r" J* eden primer radikslirem isko/vaaih fundamentalistov." "Nekateri ismed vss se čudi-jO, zakaj naj govori ta ali oni profesor na metodietovakem ta boru," je dejal. "Zelo rad bi vl-I ljudje uvideli, kako malo aa rasllkujejo profeeorji od •Inigih ljudi. f "Nekaj najboljših reči, ki jih listno v metodIzmu. je lešlo s u i'verze. Mnogi izmed nas na uni-delujejo take vnete ae ste-1 Hzem kakor vi dragi. Ge M M-1' "niverse izgubljena ss serkev, 1 bils U iaguks ^eesdemestlji-« " (Zelo hočejo eerkvenjekl I-»■•ti avoje prste v vsaki šoUki tadevi. — Ot ur.) !>uhov«t Vruiiem 8weneen je t IIlHbSotj? Montgomerjr, Ak. — Dognanja glade bsrharskih razmer po flo-ridskih jetnllklh barakah ao Is-svele v Alabaml velik odpor pro ti najemanju jetnikov, tn t« sa dev« bo eden najvašnejšik in morde najkapleteuejiih predme tov ne sesedenfc alabamSke po-atavodaje, ki ae je v torek asUa ns poletno sborovsnje. . Alebsmski prebivale! so ss ss-4šali s vso vnemo ssnimsti u raz mere v tej drlavl. Več skupin sa-hteve sedaj, de more bit! eadanji najemninski sistem odpravljen čeprav gs je legialatura ne svojem januarskem saaedanju po- Ooverner Brandon ae )e Izrekel sa okatoječl sistem ter dejal, da ni govora o kaki izpremeiri^tlpM kler ne najde legialatura kakih drugih virov ss cdrie vanje jetnikov. f ifr :* Nasprotniki najemninskega :d-Otesfeft ŠMa, da vladajo |Se(t jetniki i zelo neadrsve razmere, nedelji ds postopsjo pristojno ob-lasti nečloveško s jetniki, In de so resmers v moralnem miru na-eevnoet grosne v jetniških bara-ksh. • r i, v» wt MNM ■ 1 DUHOVIN, KI JS POLJUHU. PORO0NIKOVO ZINO 11 JB ODPOVEDAL SLUŽBI »Boston, 11. jtiija. - Duhoven Ooorge L. Paise, ki ga je v pon-drljek ' ' * l>| flMlllfcliiffl McLaren Hague, ker je poljubil njegovo Ženo, je podel svojo re-siguaeijo kot ekeekutlvni tajnik oerkvene fetleraeijs na aeji rev-nateljakog« odbor«. Poročnik llague je naanauil, da ne bo naperil proti duhovnu nikakšnega sodnega postopanja t« da smatra zadevo zk reŠfno stvar. Duhoven je trdil, de je poljubil poročnikovo Ženo b očetovske in prijeteljeke ljubesnl. Ali kakor j. razvidno ia zgornjega poročile, se zdi, da je tleti poljub po vsročil malo veš altnoetl, kakor jih pa ««pr«vljo očetovski. I ^ Močni j sadeči v fcruhrju. - Kovt isgrsdi v Berlin«. ' V; Kaseu, ofbpirsna Nemčija, 11. juL r-£ Nemški naoionaliati v Po-ruhrju ao začeli poanemati taktiko ameriških kuklukaov. Skupi-ne moških, aavitlh v bele rjuhe, ae pojavljajo ponoči na konjih obl> skujejo rojake, ki se pokoravajo Francozom: Jeadecl oddajo pism(^ v katerem je grožnja težkih posledic, če takoj ne odrečejo vsako pokoiitino Franeozom. Berlb, 12. jul. - £lvelni izgredi v Potadamu se ' nadaljujejo. Mnogi trgovel Se se upajo veš od plretl svojih prodajalni«, Neki trgovee je raaobeall ameriiko ae-stavo in povedal izgrednikom, d« on prodaja konzerve is Chkaga in zato knjatr« avojo lt«cuno as sme^ riški teritorij, katerega ae morajo čuvstl. in druga aveta platna so ««di jak<> povrtua. Naj bo kakor hoče. ko je alsvna bark« obsedela na suhem, ao je' Dodo prijavil Npttu fllv in zdrav. Od tistega čeaa kar »mrgoli Sgodb in zgodbic o Dodotu Ivo je Kopernik re*taail avojo kelljooentrično (eorijo, jo lv.do s vet o jezno protest i raptel d« ie Kop aveta. Ko so mu dokaeeteli, da jc IJa okrogla, je DoAo dejal, da je to lal. Pokaaal jo na kup kaH menja n« Simonovim hlevom, rekoč: "To kamenje bi padlo a sve ta, «o bi ae zemlj« obrnila. Ker pa nikamor ne pade, je to dokaz, da zemlj«;stoji na miru." jH Ko je Dodo sagledal prvi vlak, fe rekel, da ga vsi »a ln>Žu nejo v dir. Vide«, da vlak teče, je zopet dejsl, da ga vsi vragi ne tmtavijo« late mnenje jo- imH sfoplanu. Nsjprvo ae je zaklel, da t« reč ne bo nikoli letela i ko pa je nm Pariz ,1S. jul. — Pariški listi ao naznanili, d« so vss vesti ia Ita-lije cenzurirane in Muasolinijev« vlade je všsrsj zakljuiUla, ds ome-ji svobodo tlaka. Vsi Usti, ki pišejo sovražno o fašiatovski vladi, 1 : Dodo. — vr. Neki učenjak je eplsal#v nUem delavskem listu atarodavnega ptl-^ hi Js lit f ' teli- Časih dobil Ime Dodo. Jliradi imena ns pllom toga, pač pe zaradi ptiše aamega. To vam je bil velikanski ptič, resnično večji kakor krava. Kar je bilo ne Dodotu izredno enojnega, so oči in prasne lobanja. Oči je imet na zadnji strani glave, tako de je gledat naasJ, kadar je kobeeal naprej. In presna lobanja hm, Če ptil gloda nazaj, kadar gre naprei tedaj je vsekgkor rasumljivo, dl je li/bu verajesa va^a, kar pravi v »m Jenninge Bryan. On js »"k kristjan, pe jeko slak • nik. Prit ns j te Brysnu. ksr je Kil dobtsge. - ^' ■Mnogi ljedje ekeojsjo dukev-lieka ia Neir Torl m« eelo ss moliti K^^lteHjenaki eerfcvL "Te pa ni pesv. To je } Morda na verjaasoss P i« Poadiek Ali vem ps. ds ' Her Šle vek ta velik mblee. '•pelae Js Ifted osSke, le as ^ tffBs vsssL Bodimo 4e-M|** I tBVSKA OU PEA^lOO SA* SNUBITI. OMaago, 111. - Ali je keklen vzrok, sekaj bi naj dekle ne smelo zasnubiti? "Ne," je1 rekel eodni* ^oslp B. David, ki jc razsodil začetkonr toge tedne takole i .V j¥ "Ženske Ima pravieo dobHI moža, pa Peprav mora ona zasnubiti njn« Moderne ideja, da ae mora najprej moški približaj žen-skl ter jo zssnubitf, se mi ne fed! prevllns." Ns podlsgl tega mnenja j« odklonil In sa vrnil Josipe so.!..*ke.< ge. ki ss je oprsvlčevsl redi blgs-mijske sli dvoženske poroke tis podlagi, čel, Aa ga je mre. Ana Urson zasnubila, a on pa je nI mogel u vrnit i kljub dejstvu, da je le imel eno leno. "Če si ne morete Izmisliti kej boljšega, morate biti obsojen," je dejal eodnik. "Pet let ješe, floduski." • j Mre. Ana Lareon je pouiala So dnskege same en den, je dejel Hodu*kijev odvetnik. nje prazna. Jas pa sem ae globoko zamislil. Kdaj In kako je Ml Dodo f tako šu^^iorisr netvarj. ut Posetil sem nslo knijevuo kiijižnico In se Kloboko sskopsl Nisem POBD PKBDNJACI ▼ POIZ KUtMBM aUMTAIVV. I M^iF predsed. 1 jI poro Tsvk, V* T. — Ob k r.eu glasovanja mrd kitate poroča revije ColllerV de je oddalo 2M.MS oeeb svoj gles ss poiskliano glasovanje Od tn| Ulssov jih je dobU POrd MMi, ^ Voedleks ia Mew Torke. Izks- f predsednik Berding pa le • . »n o 758. Fordovih glasov je ss IMU val kakor ps onih fta MeAdoojs, o keteram gre glas, da ima mad dom ok rs ti največ upanje na de-nominacijo "Henrjf je postal silen »taitelj v a-| j*,tti ki, pe le bo kemlft* det sa predeadnike, eli s pomlnja Colller s. . j>el v knjige, se motil. Zdsj, ko je s&čno konec mojih študij, ml je Vse jasno. Ker ps nisem skop kot ao drugI In norem, da bi Jez sam vse vedel, vem jtukej rezodenem, kaj aem dognal. V ' • v Dovlo je bil ustvarjen Seat i dan, to ^e v aohoto.iii sicer tvečer. Ta-krat jo dobri Bog le neredll vse živali, kar si jik je mogel izmisliti. Naenkrat asu pride na mleel, da bi ustfsril še nftksj, kar ne bo p» dobno nobenemu njegovemu prej Šnjemu stvoru. Hakl ne delo! Bog (»ograbi grabijo ie*svJeč« skupaj vas oefanke materijšla? iz atsrega je zntesil druge skuku joče, plezeče In letele stvari. Ia teh ostankom jo napravil D^lota. Ko je prišel do gteve*mu js amanjkalo meteri-jele. Lobanja je bila tam, ali b|le prasne. Kh, pe nej bo presna, ei je msLMIl modri Bog, bo saj raz hu Ker js naredil I^edo^s po leetno ^Mik«' gobeu podoben kljon—da ko razlika—je moral umakniti ofi e pote; d« jih se Iz gubi, j| pripopsl oči —ea ^adnjo stran gia) 6 Tadej ja istnllla p*ta ura. Beg )e bil dob^r usijeki de-Isves, ia »o ni moral deteti Ur les. l^lie js>»grehil asi maleo In odknril domov, poaaUrlJ (H.polnome ne Dodotovr oči. T«ko pe je sgodHo, de je Dede ostal s prašno glave bi s nsssj gledajoči-mi očmi. Prišel js isaslUt |Atop. t'U>eri Noe bi Ml ekero zamudU barko, lake aa ja mučil, de % »pravil Dodole ne vame. HI v barko n kM- Ha v zrak 4e vzkliknil: "Zdaj ps tklini! Ts reč uc pride nikdar več 11» Zadnjo čase se Dodo peša demonstrscijsml o nflzpremdnje* noati kozmosa. Pravi, da vse, kar je, je vedno bilo tako in vedno bo. to mu razlagajo, da ni vse tako, kot je bilo pred ato, tisoč, stot)so* leti, se sklicuje na molgane Williama Jennlngsa Bryana kot Itonkretnl dokai, da nI abeolutae nobene izpremettbe ne svetu. Gospod IJryan ime rad Dodota ia Dodo oboleva Bryana. % #Vi To jo vae ,kar vem morem povedati o Dodotu. Kar pe vem Ia lsstns izkulnja, ds je v vsekam mestu in vsaki vaai najmanj eden Dodo, vem svetujem, da ga pa-iššete.in ae nagledate Čudnega ptiča, ki ima prašno lobsnjo In oči, ki glsdsjo nazaj. Imena In na-slovi nlao pottebnlTKadar srečate človeka, ki pravi i "Tako je ved no bilo In tako bo vedno" — gs fcpato pred eeboj. To jo Dodo. papelu, kralju, prijateljaklh drža- Prosto po Adamu Coaldiggerju. vah in o padanju valute, bod« _ vatavljanl. Razpust dvitpodružnic il0rjwe,f. p u Fažizem je začel presedati tudi 1 a daj oči 1 | feivlt voditelji blvle Nerodno delavske organizacije v Tint« in pa narodni dijaki is se-sedsnega ozemlja. 1. V so^'1 o<\ 10. na 11. febrsar-Ja t 1. je vdrla dobra organlsirs-ns dražba v tiskarno sv. Clrils v Mariboru. IIAnlka so ustrskovs-li z revolverji ter mu grozili • kmrtjo, ako bi si le upal klicati na pomoč. Nsfo ao vdrli v tiskar no s velikimi kladivi in rasblli tipkarske stroje. 3. Drugi napad So nsprsviti v Slov, Bistrici, kamor ao ae pripeljali s avtomobili. Oboroženi ao bili s granatami, revolverji, noll I« bajoneti. V Slovenski Bistrici So si proti prepovedi oblasti uets-novi 11 podružnico. Pri tej ustanovitvi ao mariborski Orjunei skupno s t a moč njim i divjali po mestu. sa prctepell m mMC je bUo pri tej priliki vel oeeb tejko, neksj ps isbko ranjenih > .1. Tretji napad ao Isvrštii aa-hrbtno. Dr. Uekman je nsmreš napad«d poslauoa Frane 2ebote v mariborski meetnl posvetovalni-slei. «0, poalenee je hotel mirno oditi ne svoj proetor kot občinski svetovalni,' e dr. Reismeti ge je napadel dejeneko lz*a hrbte In nain^;penleašave hitrost je preprečile. ds ae dr. Relsmen si mo-H edejetvoveti, ker je neasere-vel. 4. četrti napad so IzvrtiJi na glavnega urednika "Htrele" ia "ftlov. - UarUk, statik POHOTNI ODSEK 407 W te«' iraflbsjm OSREDNJk OKROtJKi VHMOONO OKROtJti CAPADNO OKROŽJE i BOLNIŠKI ODSEK ^ Nadurni odbor; o!; wSiu«sttit^&R iif^isult! ^drušltvani odbori >VNI ZDRAVNIKI De.F. I. Keva, SSSS St.CUU XvM CUvslead.0. v UMOVN POZOR I-•• vrti lakot« i |7., VsVrss »V A*e» CMaegOf ML tke zadkvk bolniške podpore se NASLOVEi MeMke taj> m,t,o s. n. p. j; sss7.s0 s», lewsdsm Avsh cusaso, iu. DENARNE POHUATVE IN iTVAELad m USaJotj. Isv^efeUefa F* li ftlMIl Tšjilllft Si Hi Pi MtM' Avt,, CMlIII. lile ►vi Blataiattive s, N.Fj., NITIIj*U«skU Ava.. ClKaiS. »L tikiHUk JikSft ■■■!>■>■ Ia m al Inil^klkM -.A—^^I ^ISUI, * w pniI'-*- f™**yia yjr> yfwmmt« •• zaiiih, presamlsls« asssoeasas ®seeea, hree aasss^i ^e sgees|% ^HT^^lCt^it^IpIli^fUM Ie * assleei Val laaltl m SmsI *-'-' .-n- ^rtitlM Ia aalsk vsa ktr Is v eesas e a-aaSaai aeSaeas, asj as reSUja ss saalevi ^^rresvete ^^ss. -se L. LaveMa Av«., Chlsage, lil. ......5stjs kovici c j06dsuvul nedollne otrošl ulici. Otaosl io ss igrali pred hI io, ko pridrvljo Orjunol In jlk se* "»ciljajo neusmiljeno pretepati. Orjunei vdarejo nato v stsnovs nje ter ssčneju prstepsvstl vse, kar jim je pritlo pod roko. Pretepa vali so nedolžne otroke, lana ter starčke tako tasipmiljeeo, da so ti prosili, sej jih vendsr pustijo žlvotl. Ljubljanski 'Slovane*,' kl pri* občuje ta apomine pravi nedelja t "Takih alučajev bi lahko ne* šteli le mnoge, eko bi bilo netre* bo. Svojo organiaaeijo ao ai i delili us aedem odaekovi kulturni, politični Itd. od nek kot prvi se je nej bolj llkoval". Kulturni odaak, kateri bi moral biti na prvem mestu, se aploh ni udajstvoval, ampak obstoji samo na papirja. Vse polteno misleča javnoat ae akeUskJ, Akcijski bolj "od- Ja Vsa po*t1 zgražala nad temi groaodSj* stvi Orjune. Bahtevalo ae je h večkrat, naj ae krivd takih početij strogo kaznujejo, ' Mirna tsr dobro misleča javnoat je bila zadnje dni tako ogorčena, da bi bila poeegla po samoobrambi, če bi bila molčiš oblast. Niti enege polteno mislečega človeka ni. ka* teri bi ne odobraval odločnega nastopa Oblasti. Odločno pa ss-h te varno le nadalje t 1. Da se vsi kriva! takoj dqo* jo v preiskovalne sapore tfr kaznujejo a vso stfogoatjo. 2, Da oblast vae Orjusaka organizacije takoj raspustl. Take ar-genlseelje, katere svoj progrsm iiilejatrujejo a krienjem miru In pravnega rede, nlmsjo prostore v javnosti. Ako bo oblast tem ashtevam ugodila, bo zopet ssvlSdsl mir med nami. ksteregs si letimo Is eelegs srca." "Mirna ter dobro misleče jsv-torej je blls ogorčena in bi segls po asmoobrambl,Osko bi vlsda ne blls rsspuatlls obeh podružnic "Orj«ue". Kaj pa nej napravi šele proleUriat proti fe* šlstovski goleani. kl mn ogroža dae sa ilnsm Žlvljesje In obstanek ti fm ' - - Kot izvrstno idr«vilo zt prebavo in grenko — jemljite Sev*r*90 Balzol Prioorelen se I l ' JA/' Cena SO la al kipi i Pf rPonovilah pri Litiji In so ga propredili v šolo. Mlniatratvo E svete je dovolile osnovati v ta j uniji nižjo realno gimnazijo tu pa pripravnico, 'M gadofcie*tuje ljudako šolo. Vaa ja lipo, toda atrool slovenskega proletare« nimajo Internatov. Kdo be pa sa te skrbel, kajti šiato gotovo je, 4a aa drlevne blagajns sanja ne polni, la manj ps isprsanjuja, j > 5(KX) Vranirlovih vojakov js sapti* stilo Jugoslavijo. Usje so odlll na •Ido v Slišati'ps jo tn- di, Os a velikim aanitsenjem ss* slsdnjejo dogodka ss Bolgsr-Nkem. Sumljive so rsana zaupno v ranilo rake ^onfereues. »V, ^ ,'Betina pri vojakih. Parlament rszpravljs novi vojslkl sakou. Neki poslanec je pri tej priliki/ zahteval, nej aa *rejme v novi rs-kos določba, ds.bi bilo pTetepsuje , vojsko/ v armadi jtrepovedano. Bsdikali is demokrati ao t« predlog odklonili. Zato bodo vojeki lahko Is dslje prejemali " listine". lagorje. — K nam v Bagoijs ja prišli nskaj ruskih vrsnglov. cev, DobJIf so pri rudniku lene lahko delala se psč ksterl ns bo preveč prfojmc "Orjsso" so tsdi usisnovill, sevada pri nas v Bagorju ne OMe nlčessr manjks-ti (manjka aamo dolaveem ns-metl i. Ko es ja vršila orvosujnk ilia proslaVs, nem mislil, d« bodo IsaaofiaB^kivii komunisti a' sve-Jim vpitjem pregneii i«a vrang- lovca in OrjunaŠe Is Pa sem aa i pas, kaj Se, vrenglovee v svo, orgsnlsseljo sprejomdia H so vsi atapsj, rdeM„ beli I« Šini boljše viki, cele fodljs. , , sy j avojo jveds mMm SLUŽBO ISOI ~ >7f: ] —— • Slulbo bi rede dobile Slovaška srednje -Isioo, ImmIUI pri sle-venski ali hrvatski družini v Chl-esgs. Sposobna u vas tfssssls hišna dela. Bs pojasnila vprslsju pri uprsvništvs Tr^vsU', 2MT S. Uwndale A ve., Chlesgo, IU. je obrnil besedo drugam. 8 po Mfi» mc je to nekako jezilo, to da polagoma sem se navadila ta Ji na to in govorila ž njim samo O. tem, kar se tile mene ter asMtt/a-la to sa nekaj po vsem naravne ge. Kar mi tndi od kraja ni ugaja 10, pozneje pa mi postalo popolnem prijetno, bila je njegova sa- l»ej m- Njeno življenje. Povest - Zplsalg Zofka »veder-Demetroviš. >■ Mi 4 , j* (Dsljs.) Nasprotno, še nevapis bi jims lahko po-stala lastna dobrota in bratovaka ljubezen, če bi jo Roman ssaledH, Roman ,kl ni štedtt še lastnih otrok, ki ni prisaaašal lastni krvi... Vae, vss js Žrtvoval svoji lahkomiselnosti ,kl ni imels alej-. AU dsnss al hetels misliti Aa njega . .. Bs-mo ns meter je hotelo misliti.. . Brez nje jo po-kopsvsjo ,.. Bile jI J» dobra mati... Kakor kri-stsl čista je bila njena mlsdo.t, brez madeža, bras aenee. Lepo in Hito Je bilo listo življenje doma; nobenih psovk ni slišala, nič slsbega al videla «1-kdar. Neke.possbno, vzorno življenje eta živela oče in mati. H čudom pa je sposftala pozneje, da je malo sreče v družinah,}1; malokjo ljubesen in mir. Visoko sta se ssi* dvigijila oče in mati VBjo-ni duši v svetlo, občudovanja rlredbo izjemo. Njo-no nesrečo je hladil ponoe, da je hči vtornega o-šota ln vzorne smler«,'ujeno trpeče srce je tola* žila nada, sladka uteha, da bodo otroSi, njeni otro-ei, potomci njeno rodbine. Zato je toliko ljubila Rajka, ker je bU obraz podoben dedu, njenemu **** - vee, kar sam botsls videti Hi sli-isti. v '' Prišel ie vdrugič, prišel ttttjjč in nevoljs, Imajoča svoj vir ti pri; čudnem razgovoru ,ld sva gs imela, je povsem minula in ss tUdI nikdsr več ni povrnila. Čre%leto jo dvs- trikrat prihajal k nam ln privadila sam so nanj tako, da ko dolgo ni prišel, očitala sem to v duhu, češ, da napak ravna, ko me zspuščs. Občeval j^ s meno kot s mladim, dragim tovsrUem, Iz? prašcval. me, evetoval ml' vzpodbujal, s časih tudi krotil in miril me. Toda navzlic temu, da se je neprestano, trudil ravnati z menoj kskor slseM /ensko, 11 i ^rlH' ^ ' sem že bila kakor koli o "A jaz eosi vam hotela salgrs-jgonetna malomarnost na ti novo sonsto", rekla sem. .•♦Drugikrat", rtffe j I ost i blf-dao, kakor ae mi je zdelo. "Z Bogom!" Fi;r ! v . ' Sedaj ae mi je ie bolj dozdevalo, da aem gs rszšslila in bilo mi je toga žal K Katro eve ga še opremili k izhodišču in poatali na dvo-ru, gledaje na eehto, po katere j jO odhajff • , l-r . : • KO je še vtihnil topot konjskih kopit / vrnem se v hlsdnik in vnovič gledam na vrt; r ro«nej megli, ki eo jo polni%4očnl glaso-13, slišala in videla aem še dolgo JULIJ \ miki vzrok, hrana tleotikra |,er je OD- Naš Izmed naše fteiako ds |H>*»rečn ara;! ^llitMlj da jemlje iz >!iko. kolikor potr. bujfjf Drugo ■meče. Tako je v zdravem telesu, vijela; pa ker aem ga mogla m) & tevoda ne izrabljamo preveč posameznih delov tega stroja. Ka-hitro pa ga vpu /. *:no preveč-se zgodi tiato, kakor z živa-omaga. Telo ne more potom voš izlm at^ kar ni saaj in rupi začno nastajaj v njem. No Tni varati sem*to tudi stori-kako veeela aem bile, ko sem prišU na to misel! Ona, bran .uroka ui.unij. * akrb glede onrar v tem - preminila^ Cutl- Te' P* H I $ sem, da naj sem imela lase na kvlško, ali nizdČII poečaane, da me t da sem mu bila vedno po godu taksna, kakoržna sem. Zdi ae mi, da ko bi bil proti Hvojej navadi, kot kateri drugi, le enkrat rekel, da aem zala, bi me a tem ne bil razveselil. Zato pa mi je bilo vendar blago in jaano v duši, ko me je enkrat po nekej begedi pozorno pogledal in rekel z glasom, skdro šaljivim: nekaj tiči v vas .., VI ste l*or hit K tem Sfn, gr< lomi to \am moram re- nito dekle 'jz & (Dalje prikodajič.) »tirno samo v hrani, ampak prav ;bno v pijači. Glede alkohol-mh pijač je pootavim, resnica, da t Mo lož je izhaja bre/ njih kot pa Zmernost bi nazadnje še šla, aaspek tega mi ne poznamo, vsej velika večina li?. Ofe Človek uživa večjo množino klkohola, mu pfi«?c seveda v kri iu povzroča dovolj da. In ne aamo nn njem, ampak na otrokib, kar je švalabšc. Odo ae idioti,,bol havi in pokvnr tipi otroci, duševno zaostali. Iuv': j :1i vseka naselbina — kar ozrite Se nnokoip/ ^nako škodljivo je, iio jemljemo zdravila, Id imaje strupe. Htrup je strup iq če ko- t- . Jokala je sa materjo ln te misli so kakor Čudovito sveta molitev vstajala U njene d*še. Tak jo bil njen pogrobgl obred to popoldne. Lepo je pokopala svojo mater, četudi je bila daleč od U-stega krajk, kjer so jo polagell v grob. Zbrana »n potolažena jo odprta zvečer sobo in šle gledat, kaj delata otroka s Leno. ♦ Ns vrtu so sedeli vsi trije, od ondod ss je vi-delo dol po bregu v dolino. Ns desni strani js lože) Trst, belopiaen kup palač, nasut ob morju In po hribu gor v praleMno alko.* Spodaj je dihalo modro morjo, kakor avlla bleščeče in čarobno, llarke, bele ptlee, so plsvsle po njem, črni parni ki so hiteli od Inke do luke is v dolgih črnih llaah jo vetojel dim za njimi Lena je dršala oba otroka v narošju. . / ^r "Kaj pa delate t" je iprašala Tilda. "Lena nama je vse popoldne pripovedovala pravljice o stari materi. 1 jo rekla Mimlee. 'Tek-Ane lepe pravljice . . . Htaro mater eo dane« pokopali, kal ne! ... A mene ne bo niš atrah pon<> ČL Lena povedala, da aa bili lepi in dobri Zdaj nam ša v nebesih igraške kupujejo, Miklavž nam jih prinese pozimi.. . Naša stara mati ae bili fina gospa, nosili so dolge, dolgo obleke la črne * vile. s laae so imeli la srebra, — ia tkanega srebra. je rekla Lena. Vsi ljudje so se jim edkrivaU, kadar .ao IU pe atestu, če hova pridna, pridejo včaaih v eanjah k nama In povedali nama bodo nekaj neisrašeno lepega In pobešaU naju bodot lepe belo roke lasa jo. kakar žamet sa mehke. Zdaj, ko ao umrli, nas lahko obiščejo, aU samo po-noči, kadar »pima. Vee ai bodo ogledali, prati Le na. 1N> vrtu bodo hodili, tukaj aa kleplei bodo eedel., potem pojdejo v hiše. NajpraJ pojdejo h i 5 • y ' » i; * ' < t»y . t* * . . vje na, . •fj^-' Nikdar mi ni niti a pogledom, niti z besedo govoril o tem, da sem "lepa", marveč postajal za-mračen in nasmihal ae, ko so mu pred aunoj pravili, da sem ssls in Čeatokrat se jo rsdovsj, da js našel na meni kakošno hibieo, da me ž njo draži. Novolegaa tebleka ia frizura, s katerimi me ja Katra o slavnostnih dnevih nakitil.i, vzbujevala je v njem Is posmeh, ki^e žslostil dobro Kstro in tudi meni bil iz početka dokaj čuden. Kstrs je bila prepričana, da aem mu povšeči ter nI mogla pojmi n, zakaj ni mogel trpeti, da so,S*1' iem in dičinf£Toj rož nastMT ns misof ..." Tilds je poslušsls to otroško govori#, ki jf jo bila v Čudovito, nešno tolažbo, "Lena je jako dobra, rada jo morata imeti," je rekla, sels k njhns ns klop in se zagledala v daljavo. V.vrvC^, ' J - $ . -i Tak je tok Življenja, da vso umira. To je spoznanje ; in če tudi je bridko, ukloniti U moramo večitan zskonom prirods. Mati je umfls stara, njeno življenje se je isteklo do krfja kakor ura. Naj počiva v miru! Otroka eta ml umrla kakor evet nežna, kakor angela nedolžna. In tudi tO sem morili u preboleti, k "Pojdimo nabirat rože," je rekla, "obišČs-mo Klioo in lltrks." "IJ ♦ ' j Hiteli ko, mrak je že psdsl. Alt> vaško pokopališče še gi bilo saprto, ko so prišli in okitili draga grobovs. --------:----a-«. Tilfliu oče, stari Ribič, ji jo pisa} 4abTS| preselil k njej, še hoče; če ne, pojde k sinu, njenemu brata, ki je profesor v mestu. Tilds js od-pisala, da bi rada živela z njim ,a da je vseeno bolje, čo pojde k bratu. Pri njej ja tesno, čaSa nima amogo, dolgčas mu bo. Ni navajen na morsko podnebje, morda bi mu škodovalo. Vedela je, bi ji rad pomagal a svojo penzljo, zato ds bi žel k njej. Z odprtimi rokami bi ga bila spreL da je mogla. A vest ji nI dala. Ko .bi se Roman sopet vrnil Iu počenjal, kakor je bila njegova navadi, kako« bi prenašal to staree-oče! Sroe ji je zastalo v prsih, ako jo pomlalila na možno«t, da bi videl oče njenega moža pijanega. Zdelo ee ji jo, da je to najhujše, kar bi mogla doživeti. Da m aramuje za moža pred očetom ... In da ae staree-oče grabi aa svoje bele laae in kolne dan. ko je Izročil hčer takemu človeka ... Ne. nikdar! Pisala ja bratu, da nikakor, pod nobenim pogtjcm ne mora eprejeti očeta v svoj dom. da tu nI asftj ' sto udobnosti ,kl jo potrebuj« našla. Oče ji jo poSUl. kar je oatolo obleke in, perila po njeni materi tndi nekaj pohištva ln nekako stetskov. ki jih je priiiedils mati v dolgih le-tih pri goapodlnjatvu. ♦ Vem. da je bUo sa te namenjeno." jI je piaal oče, "ssio vzemi In posaU, kskor veš. ltrats ne potrebuj*1l.*H^^HH Kskor od Iloga poslana m jI je zdela ts skromna svota. Poplačala je nekaj matih, najhujših dolgov, plačala hišni davek in I*ni mesečno plačo. ki jo je bils dolžss že nad pol lefeHHM A popolni popolnosti ne vsem imamo vsi ljudje eno bole zen in ta je, da kaj radi prepusti mo delo komu drugemu. Nekate ri so uprejo in skušajo živeti na račun drugih. Drugi preveč ze-oatajajo, tretji zopet prevečf hite ffnogi se upirajo in pravijo, ds bi morgfc biti dragsče na svetu« Enako jo v človeškem teles. Velika mogočna seataviaa je to ia le bi vtek del opfavljal svr dels, Id mu js odkazaao od narave, bi bilo vae dobro. A pride kak del V ffmL Id jo omagat kakor revež na eesli DrugI se zopet po Ikoduje, tretji zaostaja z delom, četrti ae zanaša na umetno pomoč In vsako neaoglaSJe v človeškem telesu pemenjs bolesdh. i Ker je telft celota; v kateri ime vsak dol uvaja opravilo, si Tiihko mislimo, da trpi vss stroj, šs je kaj u aere-du. * Predvsem imaiho vse telo s ve-ssno s številnimi žilami in žilic* mi, po ksterih sc pretaka življon-ski tol — uaša^kri. Povsod pri-hrayo in odnafa vse, ksr js nesdravegs sli pokvarjenega v telesu. Vse telo je prepojeno od krvi, od laa na glavi m nohtov na In nogah do .tlate čudovite snovi, ki ji> pravimo možgani In vsem delom' prinaša dnevdo s vri jo hrano. Čc Človek aamo površno progleda vse žile in žilice, mu ns-lote pride na misel, kako je mogoče, da gre po tako drobnih žiU-cah kri do *eeh 4elov, in no da bi se zspri U sli oni doto?! Če bi bilo vae v redu v tem človeškem stroju, bi ras žlo vse glsdko. Jt boš pri krVnih dotokih in odtokih ■ večkrat pripeti, ds pridejo ovire in kri ne more redno dalje. Ka kor hitro prihaja več krvi v en del, začno trpeti drugi, ker je do bivajo premalo. Bolezen jo tu. Ta-ko boa Aivsfc večkrat glav«, ker zahtevajte, nai>«m tto receptov,'navodila, treba Živeti, česa so ogi boste veliko nakboljšem. V življenju je ss vae bolezni ene vcUka zdravilo: kpremeni navade^ Spremeni' življenja^ 8 tam odpre-vzroke obolenja in ozdravil Enako nem prineso strupe v h ražlična brane/ kf niso dobre lie v pravem rsgmsiji Človek fivstt. po. velikem principu i pij, da boš zdrav in krepak, e jej zato, ker je dobro, ns pij. I ti diši.. Telo kaj hitro razva, i n zahtevalo bo vsslt ;d#n več. H^k * ^ ^[Mpodsr usti wboj ti imaš pamet in voljo in sam premisli, kaj je dobro In kaj slabo aa te. PTeveč alkohola, preve# ki-slin, preveč aladkarij, preveč zdra-VU — vae jo enako slabo. Telo ima to alsbo navado, da ne sprejme vsse samo, ker je debrega," ampak tndi to* ker'je alabo. (le- pe la lahke zgodi da n^l m reano Zbolimo. Torej: | MP^tjat tako lahka, dJ ^HHp težka in ti oslabi M HHBtbmije MMPflRpmajhna,! MMMMIiiii i PomJ kpajs avifrae tedi škodi, ul glejte rasdiao, ki morajo iiu ■^^»■■jtorejih. Klali M\lfi be^iNMdrže pokonci. HmnjH^HM vedno M iplaea. Metmraš atoriti boli aa miiiMh, kakor da grejl solnee, na apvshod kadar ti )t HMHnMpl«oeode in vJ družbo, pe pojdi ven. Če niaij ga dimve prost, ai gotovo v| ImMfcajk teti, dal H—jL^ Tudi ■ gorkota ali mraz škodiu Itnlsfai ss morejp tudi pod3 vati — ue po navadi bolezni] MHMW pogoji.■ ■H^HfiMasejih | na obraau in po telesu, pravi morejo tudi MaiišatiM neke bolezni, če saaledujete mene rodbine, boste dostikr M^d%tta#ija ljudje pod« m toaki sa,SMddmi bolej Irečaunaa je,de se kri vsi as psč ma js melnpsti M marsikatere Si ki bi nastale, čs bi m {judje BBB^Hlfti^da jif). ob grl pOsMeral m i 1 i .iiyn*H tovo ste že sami izkusili večkr*% da všm je poetaio nanagloma vr^ če in.Me ae potil^. Kaj bi bil vsrokf Telo jo imelo nekaj alabe ga v^imbi in narava ni mogle Spraviti drugače VOa nego na t| način. Pot aam diši neprijetno in nam poVe, da je nekaj Slabegs v triteu}, *,Če nfegatar dovolj dobre nerave, ki bi spravila gnilobo nt te način is tdesa, obolimo lehkb nevarno. Slsbosti so lshko tudi ekafaegt sraka /01 radi pomanjkanja svetlobe, gorkote ali hladf. Da jo čiat zrak nadvse' potreben, to;Ve daaes Is vskk člotek. Da bi tudi vedno akrbeli za ičsti srak, td je seveda nekaj drugega. Ns josen začnemo jipirati okna ln vrata: prva posledica je, da se ne počutimo dobro, dobimo kak pre-hlad sH trganje. Človek ovek JBsto do- prihaja tia (ffeveč krvi Drugi trpi ni drugem meštu radi toka ker dobiva tja premalo krvi. Odkod pa dobivamo krU hraUc. Zdrava, dobra,, pravilna hrana daje adravo, dobro in moč-"f kri. Slabe hrana pa daje sla-Jbe. Tako je povmod v nerrfVl^Treba se je samo oznfti naokrog, in prepričali se bosta kssslti. da je ta nšravon zakon, ki vitja u vee. Maba zemlja ne mora roditi dru- SEDjIJ JE (AS Početkom i. julija prične se nova #dobs sa obre-t o vanje vlog. Pri tej priliki "hočemo vso vloge, kstero prejmemo do 10. julija, Obrestovati *e s 1. juli- zlStJ Vporabite ta priUko in vložite Vaše prihranke pri naa, kjer so varni in vsm nosijo 4% na leta . A " vT ' v —-- FRANK SAKSER STATE BANK aa ConhMdt k,N«v^Te^a-T. Glavno m jadranske SSm $ 1 t Id po| Roman ni plast uičeaar. Všeaih je poslal br-/••javno nekaj denarja. aH večkrat ao le isti te-•leb prišli računi In tožbe aa razne delgove. H jih je delal aa njeno lase. Najbrž jo pravi! tam na T i relekeai, da je ujegeva žene bogata posest nlea ka-lt hA (Dalje prihodnjič.) 5S COLUMBIA GRAMOFONE od $30.00 — $250.00. VKLIKA IMflflA PLOŠČ V VSEH IH - BtmpMd. Mnlk* dobit. fM Vkfcr N.Tintek, S31 Gtmt. St, CooMMfh, t*> EMIL BANKIR 133 Secead Ava^ New York CUy raava 1 »a e*g ali brv* atoveasm VtM pUVe febtt« ešl ••M . ^ x , IVAN PAJK, 14 Mete it, EMICRACUA IZ KRAJA JE ZOPET ODPRTA DO JUNUA MESECA 1M4 6426 OSEB SME /RITI V AMERIKO. Ako nameravate veše fteoo. otroka ali eoradeike 4*M sso., r'k»te takoj ssen ln jas vam vredha ras ^m EMIL KISS, BANKIR