Pofetnlna plačana v gotovin! IzhnJR vsak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5*50 Din, za inozemstvo lODin Račun pri poStnem čekovnem zavodu 10.666. Cena 1.50 Din Redakclja In nprara: Colje, Strossmaycrjeva ulica St. 1 pritličje, desno. Telefon interurban Stev. 65. Rokopisl se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 10. Celje, petek 6. marca 1936. Leto XVIII. Atentat na predsednika vlade | Streli v Narodni skupščini — Predsednik vlade dr. Stoja- dinovic nepoškodovan 1 Beograd, 6, marca Ob izrednem zanimanju javnosti se je danes dopoldne nadaljevalo zase- danje Narodne skupščine, ker je bila na dnevnem redu razprava o prora- čunu zunanjega ministrstva. Skupščinski predsednik Čirič je ob 10*50 otvoril sejo in podelil po izvr- šenih forrnalnostih besedo predsedniku vlade in zunanjemu ministru dr. Milanu Stojadinoviču. Sredi njegovega govora se je pojavil poslanec Damjan Arnau- tovič, ki je bil vinjen, v novinarski loži in pričel govornika motiti z med- klici. Predsednik Čirič je pozval poslanca k redu in mu dejal, naj se vrne v dvorano, kjer je njegovo mesto in kjer se bo po ekspozeju lahko prijavil k besedi. Poslanec Ar- nautovič se je nato vrnil v dvorano. Postavil se je v bližino govorniške tribune in zopet motil predsednika vlade z medklici. Predsednik Čirič je ponovno pozval poslanca k redu in mu končno zagrozil, da ga bo izklju- čil od seje. To je poslanca Arnautoviča tako razkačilo, da je izvlekel iz žepa samo- kres tipa Parabellum in pomeril na predsednika vlade, ki pa se je naglo sklonil in s tern ušel smrti. Poslanec Arnautovič je oddal tri strele in krogle so švignile nad glavo predsednika vlade. Poslanci so takoj navalili na Arnau- tovica, ki se je divje branil in pri tern i z udarcem s samokresom močno po- škodoval posl. Stojana Dimitrijeviča po glavi. Skupščinska straža je prijela atentatoria in ga odvedla. Predsednik Čirič je ob 1125 prekinil sejo. Vest o atentatu je izzvala ogromno senzacijo. Novi proraeun mesta Celja Mesini svet je odobril novi proračun, povišanje doklad in uvedbo novih davščin ter znižal place mestnim uslužbencem Ccljski mestni svet je iinel v petek zvečer redno sejo. Župan jc po otvo- ritvi seje porocal o izvršenih skle- pih zadnje seje in odgovarjal na in- terpelacije. Odbor, ki je sklepal o prodaji občinskih poslopij in zem- ljišč, je sklenil, da se prodajo občin- ska hiša na Bregu ter par cole na Spodnjem Lamovžu, pod okoliškim pokopališčem in na Kvaternikovem posestvu. Vrednost nepremičnin me- stne občine je znašala precl združit- vijo 22,333.993.21 Din, vrednostj ne- premičnin mešCanskega oskrboval- nega sklada 5,325.340 Din, vrednost nepremičnin okoliške občine pa 1,388.570 Din. V tajni seji je mestni svet znižal prejemke mestnih uslužbencev v istem smislu kakor so bili ziiižani prejemki državnih uslužbencev. Glede občimskega proračuna za le- to 193G/37. je župan omenil, da se bo 20-odstotna občinska doklada za re- gulacijo Savinje razdclila tako, da s-e bo 15 odstotkov porabilo za regu- lacijo Savinje, ostalih 5 odstotkov pa za regulacijo pritokov. Banska upra- va je vstavila za drugo etapo regu- lacije Savinje v svoj proračun 1,200.000 Din, mestna občina celjska 390.000 Din, sr-eski cestni odbor pa 300.000 Din. Da so bo zagotovila no- prekinjcna in čim hitrejša izvedba ce- lotne regulacije Savinje, bo treba najeti dolgorocno posojilo. V prora- eunu je na novo uvedena 5% dokla- da za brczposclne. Od 400 v Celju prijavljenih brezposelnih jih je se- daj 226 zaposlenih pri javnih delih mestne občine. Obcmski proračun za leto 1936/37., o katerem je porocal finančni refe- rent, j-o v glavnih postavkah nasled- nji: V rednem proracunu je predvi- denih 14,709.952 Din izdatkov in rav- no toliko dobodkov. Osebni izdatki izdatki znašajo 2,839.313 Din in so z redukcijo plač znižani za 165.280 Din, materialni izdatki 5,929.692 Din, ma- terial ni izdatki mestnih podjetij in ustanov pa 5,940.946 Din. Redni do- hodki (50% obCinska doklada, 5% doklada za brezposelne, 3% gasilska doklada, občiiiske takse, trošarine, dohodek občinske imovine in razni drugi tlohodki) znašajo 7,914.252 Di-n, dohodki mestnih podjetij in nslaiiov pa 6,795.750 Din. Izredni proracun jo naslednji: sklad za regulacijo mesta Celja 26.000 Din izdatkov in ravno toliko dhodkov, sklad za regulacijo Savinjo in pritokov 749.600 Din izdatkov in ravno toliko dohodkov (20% dokla- da za regulacijo Savinje in prito- kov), nakup nepremičnin odn. zida- va in nabava premičnin 485.000 Din izdatkov in ravno toliko dohodkov. Med mestnimi podjetji izkazujo elek- trarna in plinarna y «lovem proraču- nu 53.062 Din prebitka, mestna klav- nica 64.057.50 Dim prebitka, mestni vodovod 20.410 Din prebitka, pogreb- ni zavod 33.100 Din prebitka, m-estno avLobusno podjetjc 1.144 Din pri- manjkljaja in meščanski oskrboval- ni sklad 87.600 Din primanjkljaja. Mestni svet je zvišal občinske do- kladc, uvedel namesto cestarine uvoznino, ki je zelo vi-o*&. silno po- višal kanalsko pristojbino, na novo uvedel davek na prenočišča tcr \% takse ex1 kupnih pogodb pri neprfc- mičninah i«i na 20<-odstotno doklado na dopolnilno prenosno takso. Ku- luk je odpravljen tudi v mestu. Ce- na električnega toka za razsvetljavo se zniža za 20 par. V proracunu so predvideni sledoči dohodki: 50% občinska doklada na drž. direktne davke, 5% doklada za brezpo&elne, 3% gasilska doklada, skupno 2,173.840 Din (lani 2 milijona 364.319.12 Din). Takse 1,338.700 Din (lani 757.100 Din), med temi gostašči- na 5% od uradno ugotovljene na- jemnine brez 25% odbitka zn vzdr- ževanje poslopja (letos 540.000 Din, lani v mestu 400.000 Din, v okolici ni bilo gostaščime), kanalska pristoj- bina 3% od uradno ugotovljenc na- jemnino brez 25% odbitka za vzdr- ževanje poslopja (letos 324.000 Din, lani v mestu 120.000 Din, v okolici ni bilo te pristojbine), davščina na prenočiSCa 10% od bruto donosa (le- tos 60.000 Din, lani ni bilo te davšči- ne), davščina na vozila (letos 90.000 Din, lani v okolici 8.000 Din, v me- stu ni bilo te davSCine), 1 %' taksa na kupne pogodbe in 20% doklada na dopolnilno prenoscio takso (l-etos 10O.0O0 Din, lani ni bilo teh davSCin). Trošarine so prodvideno v novem proračunu z 1,691.831.50 Din, v lan- skem proračunu so znašale 1,277.300 Din. Trošarina na vino znaša 1.50 Din (letos 930.000 Din, lani 762.500 Din), na vinski most 0.50 Din, na sadjevec 0.25 Din, na pivo 1 Din od litra. Uvoznina, ki se naj uvede na čevlje, obleke, razna živila in pošt- ne pakete, znaša v novem proraču- nu 420.631.50 Din, dočim je znašala cestarina lani v mestu samo 20.000 Din. Med dohodki je vnešen znesek 300.000 Din kot državni prispevek za ¦vzclrževanje mestne policije. Ta zne- sek je zelo problematičen. Taksa na kupne pogodbe in doklada na dopol- nilno prenosno takso sta protizako- niti. Tendenca prejšnjega mestnega sveta je bila, da se davščine ne zvi- šujejo; kljub temu so bili ob koncu proi'acunskega leta izkazani znatni prebitki. S tern, da se občinske do- klade zvišajo v mestu od 68 na 78%, bo morala bivša mestna občina pla- Cati okrog 600.000 Di«i veL. Z gostaš- čino, ki bo uvedena tudi v bivši oko- liški občini, se bo najmanj v 6-krat- nem iznosu kril izpadek pri občin- skih dokladah, čc bi te ne bile zvi- šane za 10%. S kanalsko pristojbino, ki se naj pobira od bruto donosa, bodo hišni posestniki zelo hudo pri- zadeti. Öe je hišni posestnik plačeval doslej n. pr. 231 Din, bo moral po no- vem platati 2.400 Din, torej več kot desetkrat toliko kakor doslej. Dru- štvo hišnih posestnikov ni doslej ni- česar ukrenilo, da bi se preprečila uvedba te visoke kanalsko pristojbi- ne. Davščina na prenočišča je bila pred leti v interesu tujskega prome- tct. ukinjena, sedaj pa jo mestni svet zopet uvaja. Ker bodo morali gostil- ničarji plačevati poleg občinsko do- klade in «laj'emninskega vinarja še davščino na prenočišča, bodo torej trikrat obdavčeni, ka.r je krivično. Z uvoznino bodo najbolj prizadeti si- romašni sloji. Novi proračun torej pomeni novo, težko in v sedanjih razmerah neute- meljeno- obremenitev prebivalstva, ki jo finančno ministrstvo vsako le- to odloCno prepoveduje. Iz neizčrpanih postavk ,proračuna bivšo okoliške občine se je v zad- njem času porabilo 56.300 Din za za- poslitev brezposelnih pri javnih de- lih, sedaj se bo porabil še ostanek v znesku 35".OOO Din. Referent social- «iega odbora je omenil, da primanj- kujc denarja za pomožno akcijo in da je n-evarnost, da bo morala mest- na občina v kratkem odpustiti brez- poselne, ki jih zaposluje pri javnih delih. Politični pregled p Proračunska razprava v Narodni skupščini. V Narodni skupščini s-o je v ponedeljek začela podrobna razprava o novem državnem prora- čunu. Poslanci opozicijskih klubov razen seljačkega kluba se ne udele- žujejo sej kupščine, zato pa tudi vladni poslanci niso prisotni polno- številno. V ponedeljek so vladni po- slanci sprejeli proračun vrhovne dr- žavne uprave, invalidnin in pokoj- fliin ter proračun državnih dolgov, v torek pa proračuna ministi'stev pravde in prosvete. Nato je bilo za- sedanje prekinjeno do petka. p Dr. Krofia — češkoslovaški zu- nanji minister. Predsednik češkoslo- vaške republike dr. Beneš je z last- noročnim pismom razrešil ministr- skega predsednika dr. Hodžo vodstva zunanjega ministrstva ter imenoval za zunanjega ministra opolnomoče- nega ministra dr. Kamila Krofto. Češkoslovaški listi so zelo ugodno sprejeli imenovanje dr. Krofte za zu- nanjega ministra in poudarjajo, da je celih 10 let sodeloval z dr. Bene- šem v zunanjem ministrstvu. p Italijanska zmaga v Abesiniji. Italijanska vojska je na severni sronti porazila armadi rasa Käse in rasa Sejumaa. Že pred tem sta bili poraženi armadi rasa Mulugete in rasa Deste, tako da je Italijanom prosta pot v notranjost Abesinije. Italijani sedaj nadaljujejo prodira- nje proti Desiju. Tudi na južni fron- ti se abesinske čete umikajo. Po močnem italijanskem zračnem ob- streljevanju so abesinske čete pod poveljstvom dedžasa Smereda zapu- stile svoje postojanke ob reki Ge- stru. Izgleda, da je abesinski poraz tolikšen, da je nadaljarji resnejši od- por Abesinije nemogoč. Domače vesti d Trgovska Samopomoč v Maribo- ruf registrovana pomožna blagajna, katere delokrog obsega področje biv- še Spodnjo Štajerske, je imola v ne- deljo 1. t. m. ob 10. dopoldne v dvo- rani hotela Novi svet v Mariboru soj deveti redni občni zbor, katere- ga se je udeležilo okrog 40 članov in je potekel v najlepšem sporazumlje- nju. Navzoč je bil tudi vladni komi- sar g. dr. Ivan Senekovič Obširna in stvarna poročila o poslovanju v mi- nulem letu sta podala predsednik g. Vilko Weixl in tajnik g. Fi-anjo Žni- darčič. Na posmrtninah je izplaCala bJagajna v pretekl-em letu 190.475 di- narjev, v vsej dobi svojega obstoja pa že 838.825 Din svojeem umrlih članov. V tej eminentno važni ter najskrbnejše in vestno upravljani socialni institueiji je organiziranih dosedaj prilično 1.100 članov v dveh kategorijah ter so storjeni sklepi, da se njih število poveča do desetletni- ce kolikor najvišje mogoče. Člani morejo postati le trgovci, obrtniki, gostilničarji in industrijei. Bilanca izkazuje blag«jniškega imetja 227.684 Din 77 par, ki je naloženo v denar- nih zavodih ter krito z inventarjem in terjatvami. Ta ugledna trgovska institucija šteje med najbolj solidne in ugledne ter je zavarovanje pri njej za primer smrti najcenejše, vsled česnr pridobiva stalno novih Clanov. Celoletaio plačevanje n-e sta- ne niti 250 Din, ker ni drugih plačil kakor ob smrti kakega Clana 25 Din in nič drugega. Ta Samopomoč ima svojega zaupnika tudi v Celju v ose- bi odbornika g. Fran jo Jošta, Razla- gova ulica St. 8, ki daje vsak čas in rade volje vsa potrebna pojasnila, in pri katerem se dobijo tudi vse tisko- vine, pravila itd. Blagajno vodi uspošno ves Cas obstanka kot pred- sednik g. Vilko Weixl, podpredsed- nik je g. Karl Jančič. Ostali odbor- niki so iz vsega področja, za Celje pa, kakor zgoraj navedeno, trgovec g. Fran jo Jošt. d 13.170 radijskih naročnikov je bilo konec 1. 1935. v Sloveniji, konec 1. 1934. pa jih je bilo 10.420. Sedaj je vsak 89. Slovenec radijski naročnik ali povpreono vsaka 20. družina. d »Jugoslovenski turista«. Izšla je dvoj«na 1.—2. Stevilka te lepo me- sečne revije za. propagando turizma, sporta, kopališc, zdravilišč in leto- višč Jugoslavije, ki jo urejujeta gg. prof. Fran jo Violič na Sušaku in no- vinar Vladimir Regally v Ljubljani. SRECKE drzavÄie razredne loterije ARFIN IN DRITsl zagreb • IVE.I1\ 111 l/I\Ull Gaj va 8 - Ilica 15 Zrebaiife: 7. in S. aprila t. 1. Stran 2. »Nova Doba« 6. III. 193G. Stev. 10. Nova številka, ki jo kr-asi mnogo iz- redno uspelih slik, ima naslednjo za- nimivo in pestro vsebino: Saradnja primorskih Saveza za unapredenje turizma. Vladimir Regally: Opojna noč v zasneženih planinah. Dr. Fran Mišič: Pohorje, raj belog sporta. Franco Bervar: Kamnik, mesto zim- ske romantike. Janko Jazbec: Novi putevi na&eg turizma. Boris Riliter- šič: Bohinj pozinii. V. Sekulovic: Sa- nacija hotel ijerstva. Zdravko Zore: Zimski sport u Kranjskoj Gori. Vla- dimir Regally: Prošlogodišnja turi- stička sozona u Slovesiiji. Na smuči- ma iz Mislinjske do!ine na Pohorje. Milorad J. Milosevic: Sraučarstvo snažnim zamahom osvaja naš jug. Josip SreCko Vrigrrnnin: Promet stranaca na Hrvatskom Primorju i u Gorskoni Kotoru 1935. godine. Raz- ne vijesti. TJprava »Jugoslovenskega turista« je v Ljubljani, Knafljeva 5, in na Sušaku, Strossmayerjeva (5. d Dunajska vremenska napoved za soboto 7. t. m.: Oblačno, hladnej- še, v mnogih krajih padavine, nad 500 m morske višine sneg. V nedeljo ciajbrž boljge vreme. Celje in okolica c Razdelitev podpor v novem mest- tteni proračunu. V proračunu mestno občine celjske za 1. 1936/37 so pred- videne podpore, ki jili bodo, če bo finaiicno ministrstvo odobrilo te iz- datke, prejela sledeča društva in ustanove: Rdeči križ 2.000 Din, Pro- tituberkulozna liga 5.000 Din, Udru- Ženje vojnih invalidov 1.500 Din, Di- jaška kuhinja 2.000 Din, Druätvo za revne učence državne realne gimna- zije 2.500 Din, Krajevna zaščita dece in mladinc 3.000 Din, Kolo jugoslo- venskih »ester 1.000 Din, dnevno deč- je zavetišče 28.000 Din, salezijanci v Gaberju za dnevno zavetišče za za- puščcno deco 15.000 Din, Šolska ku- hinja kraljice Marije 1.000 Din, Dm- ötvo za revne otroko v Gaberju 6.000 Din, Vkicencijeva konferenca 8.000 Din, j a viva bolnica za božičnico 500 Din, poliklkiika za sole bivse okoliške obeine 5.000 Din, repatri- iranci 5.000 Din, Poselska zveza 500 Din, dijaška kuhinja državnih meš- čanskih šol 1.500 Djn, dijaška kuhinja šolskih sester 1.500 Din, Gospejino društvo 1.000 Din, Družba sv. Cirila in Metoda 1.000' Din, Ljudsko vse- j učilišče 1.000 Din, Celjsko pevsko društvo 1.000 Din, Pevsko društvo »Oljka« 1.000 Din, pevsko društvo »Celjski Zvon« 1.000 Din, Sokolsko društvo Celje v gotovini 2.000 Din in za amortizacijo dolga 5.000 Din, Dra- niatsko društvo 2.500 Din, Prosvetno druätvo 3.000 Din, glcdališka druži- na Prosvet/uega društva 2.000 Din, ijudska knjižnica Prosvetnega dru- štva 4.000 Dm, mestna ljudska knjiž- nica 10.000 Diai, Muzcjsko društvo 5.000 Din, Glasbena Matica 5.000 Din, Jadranska straža 1.0O0 Din, SK Ce- lje 5.000 Din za amortizacijo dolgti za ograjo na Glaaziji, SK Jugoslav]ja 5.000 Din, SK Olimp 2.000 Din, Olcp- ževalno društvo 57.000 Din, fresko slika v Marijini cerkvi 10.000 Din, kapucinski samostan 1.000 Din, ku- ratorij Vajcnskega donm v Celju 5.000 Din, krajevni gospodarski od- bor v Levcu 2.000 Din, zavod za sle- po deco v Kočevju 300 Din, zavod slepih v Ljubljani 300 Din, DruStvo jugoslovenskih obrtnikov 1.500 Din, Slovensko obrtno društvo 1.500 Din (obema za izobraievanje vajencev), r-azna kulturna društva in za dobro- delne namene pa 5.000 Din. — Raz- delitev in viäina podpor j-e prav čud- na, če pomislimo, da je predvidenih n. pr. za celjske selezija«ice, ki jib. sploh še ni v Golju, 15.000 Din, za Prosvetno društvo ter za njegovo gledališko družino in ljudsko knjiž- nico 9.000 Din in za Vincencijevo konferenco 8.000 Din, docim je do- iočenili za drž. krajevno zaščito dece in mJadine 3.000 Din, za Dramatsko društvo 2.000 Diti, za Ljudsko .vse- učilišee 1,000 Din in za Kolo jugo- sloveiiftkih sester 1.000 Dki. SlllCflO nad 800 vzorcev na zalogi. Odeje in perilo iz lastne tovarne nudi po zelo zmernih cenah FRANC DOBOVIČNIK, CELJE c Zveza legionarjev Jugoslavije ; ustanovljena. V nedeljo dopoldno je bila v hotelu »Evropi« v Cclju kon- ferenca vseh organizacij, katerih čla- ni so S'O v prevratnih dneh borili za svobodo severnih krajev Jugoslavije. Na konserenci je bilo soglasno skle- njeno, d-a se združijo Legija koroških borcev, Zveza Maistrovih borcev in zagrebško Združenjc borcev dobro- voljcev za svobodo severnih krajev Jugoslavije v novo Zvezo legionarjev Jugoslavije, katere program naj bo sestavljen v duhu sodobnih potreb organiziranega članstva. Vsaka orga- nizacija bo delegirala v novo zvezo Stiri Clane kot cksekutivo, ki bo skli- cala ob koncu marca konferenco na Zidanern mostu, kjer bodo tudi odo- brena nova pravila zveze. S sestan- ka so bile poslane vdanostni brzo- javki Nj. Vcl. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in po- zdravna ministru za vojsko in mor- narico. Spr-ejeta je bila resolucija o ustanovitvi nove zveze iz treh so- rodaih organizacij; k tcj zvezi j'ö vab- ljona tudi zveza vojnih dobrovoljcev kralj-evine Jugoslavije. Posebna reso- lucija, v kateri zahtevajo borci, ki so se ob prevratu prostovoljno javili v dobrovoljske odrede za obrambo ogroženih mej mlade Jugoslavije, da se jim prizna pravica dobrovoljstva, je bila poslana vladi. Naposled je bi- la sprejeta tudi spomenica, ki se na- naša na usodo naših rojakov v slo- venskem Korotanu. Dne 7. in 8. aprila t. 1. se bo vršilo I. žrcbanjenovega32. kola drž. r. loterije, ki tudi tokrat vsebuje za da- našnje razmere vprav ogrom- noštev.dobitkovvskupnemznesku 64 MILIjONOV IN 320.000 DINARJEV Ob tej priliki opozarjamo naše cenj. či- tatelje na prilogo znane glavne ko- lekture drž. razr. loterije A. Rein in drug, Zagreb, Gajeva ulica 8 in llica 15, ki je priložen celi naši danaänji nakladi. Dolgoletno vzorno in nadvsc korcktno in solidno delo te ko- lekture je tako zna- no vsej naši javno- sti, da jo lahko tudi mi s svoje strani priporoCimo našim čitateljem. c Združenje trjjovcev za mesto Ce- lje je imelo v Cetrtek zvečer v Na- rodnem domu redno letno skupšči- no ob lepi udelcžbi članstva. Skup- ščino je namesto predsodnika gosp. Stermeckega vodil podpredsednik g. Fazarinc. SkupSCine sta se udele- žila tudi predsednik Zbornice za TOI g. Jelačin in zbornični tajnik g. dr. Pless. Po zanimivih poročilih pod- predsedssiika g. Fazarinca in tajnika g. Blažona ter govoru g. JelaCina je občni zbor obravnaval samostojnc predloge uprave in članov. Zaradi pomanjkanja ]>rostora boino objavili obširnejše poročilo o skupŠCini pri- hodnjič. c Akcija za postavitcv spomenika kraljo Aleksandru I. v Celju. V »Slo- vencu« z dne 1. t. m. vprašuje nekdo iz občinstva, koliko se je do sedaj «labralo za spom-enik blagopokojne- mu kralju Aleksandru I. v Celju. Zdi se mu Cudno, da se odbor za po- stavitev spomenika v tern pogledu niC ne gane, da bi občinstvo vsaj ve- delo, na kaki točki se zadeva trenot- no nahaja. Na to vprašanje nam od- bor poroča, da nabiralno delo še ni dovršeno. V Casopisju se itak od ča- sa do casa objavljajo prispevki in imena darovalcev. Ni res, da se v tern oziru odbor ne gane, nasprotno, v preteklih mesecih je bilo razposlanih n«broj pisem in prošenj; tudi sedaj s« to d«lo še nadaljuje. Obžalovati je le, da odziv ni tak, kakor bi mo- ral biti. Mnogo jih je, ki niso dali še ničcsar, niti za spomnik, niti za kak drug namem v spomin na blagopo- kojnega kralja. V prvi vrsti treba je zbirati potreben sklad. Še nedavno je na občnem zboru Protituberkuloz- ne lige predsednik odbora točno po~ ročal o stv-ari in dostavil, da se bo, čim bo smatral odbor nabiralno ak- cijo vsaj začasno za končano, skli- cala seja. Oseba, ki se zavzema, za zavetisce jetičnim bolnikom v Celju in je stavila vprašanje, bi se ž© biia morala zanimati za ta občni zbor. Ako s« ga jo udeležila, je pa o stvari itak dovolj poučona. c Narodne man j sine so danes ve- ievažno evropsko vprašanje, iz ka- terega se utegnejo izcimiti dogodki dalekosežnega in morda celo usodnc- ga pomena ravno za nas Jugoslove- ne. Zato bodi nam ena prvih dolž- nosti, da se za to vprašanje prav in- tenzivrio zanimamo, da ga premiš- ljujemo in Studiramo ter da se resno pripravljamo na vse, kar nam seda- nje zamotane in napoto razmere moi*- da žc v bližnji bodočnosti lahko pri- nesejo. Zato se je celjska podružni- ca Branibora čutila dolzno, da, po- nudi priliko našim Celjanom, da se točno poučijo o tern perečem vpra- šanju, ki nas tako v živo zadeva. V to svrho prircdi v ponedeljek 9. t. m. ob 20. predavanje »O sodobnih po- gledih na položaj narodnih manjšiu« na ljudskem vseučilišču v risalnici celjske meščajnske sole. Predaval pa bo specialist v takih stvareh, znani g. dr. Br. Vrčon iz Ljubljane. Pod- pisani odbor zato prosi in vljudno vabi, naj se gotovo udeležijo tega nujno potrebnega predavanja vso celjsko gospe in vsi gospodje urad- niških, vzgojitelj skill* odvetniških, trgovskih, obrtniških in ostalih slo- jev. Posebno pa ne sme inanjkati naša mladina, da spozna pravočasno to vprašanje ter da bo že zdaj realno gledala nanj t-er se nanj tudi pri- pravljala. Prav posebno pa vabimo tudi vse primorske in koroške eini- grante ter vse prosinio, da bi osebno prav pridno agitirali za «največjo deležbo, kajti prcpričani smo, da nam bo temeljiti gosp. predavateij povedal marsikaj, kar je za naš na- rod in našo bodočnost življenjskega pomena! — Odbor podr. Branibora. c Važno predavanje o prodajni unietnosti. Trgovsko društvo v Celju priredi v torek 10. t. m. ob 20.30 v veliki dvorani Obrtn-ega doma zani- mivo predavanje o prodajni umet- nosti. Teina predava>nja bo v polni meri ustrezala vsem zahtevani da- naSnjega časa in bo v prvi vrsti vse- bovala pravilno občevanje trgovskih nameščencev s strankami in vedenje •v trgovini in izven trgovine. Preda- val bo g. Stane Mcgušar iz Ljublja- ne. Predavanje je za današnje case •aktualno in zelo potrebno, vsled Ce- sar se pričakuje polnoštevilna ude- 1-ežba tako trgovcev, kakor tudi tr- govskih nameščencev. Vstopnino ni. c Joslp Loj — 70-letnik. V sredo je praznoval upokojeni višji poštni kon- trolor g. Josip Loj v Celju svojo 70- l-etnico. Rodil s-e je v Mokronogu. Nj'cgov oče je bil tarn sodni uradnik. Na prigovarjanje učitelja se je odlo- Cil in poslal Jožeta v novomeško gimiiazijo, katero je dovršil jubilamt leta 188-4. Po maturi se jo zaradi sla- bih gmotnih razmer odlocil za seme- nišče, kjer pa ni dolgo ostal, nakar se je posvetil poštni službi. Zaradi svojih zmožnosti je bil nameščen v osebnem oddelku pri poStni direk- ciji v Trstu, kjer je ostal do svoje upokojitve. Zaradi kremenitega zna- čaja in lojalnosti ga tudi takratni režim ni odstavil z njegovoga polo- žaja, čeprav je bil zaveden Slovenec in odločen naprednjak. V Trstu se je udcjstvoval v vseh slovenskih narod- nih društvih in v takratnih hudih fasih je mnogo storil v korist slo- venskega uradništva. Po upokojitvi sc je preselil z ženo v Šmartno ob Paki v Savinjski dolini. Po smrti svoje soproge se je naselil v Mokro- nogu pri sorodnikih, toda car Savinj- skih Alp in lepota Celja sta ga leta 1932. privabila nazaj in si je izbral prijeten kotiček pri svoji vnukinji ge. Slavki Koroščevi, soprogi davč- nega uradnika v Cclju, kjer zdrav in krepak uživa zasluženi pokoj. Uglednemu slavljencu želirno še mno- go zdravih in srečnih let. (' Zborovanje kmetijskih strokov- njakov. Ljubljanska sekcija zdriižo- nja jugoslovenskih kmetijskih stro- kovnjakov bo imela svoj lekii občni zbor v nedeljo 5. -aprila ob 10. dopol- dne v C-elju, v gostilni pri »Zoleirein travniku«. Poleg notranjih društve- nih zadev bodo na občnem zboru ob~ ravnavana tudi splošno važna sta- novska in strokovna vprašanja in so predvideni med drugim ti-le referati: Iz sadjarstva; o današnjein položaju kmetijskih strokovnjakov v javnih službah; o tržnem nadzorstvu in ure- ditvi domačih trgov; o sodelovanju občin pri povzdigi kmetijstva; o zdravilnih zeliščih in njih pomenu za dravsko banovino. — Občni zbor bo gotovo ena najlepših manifesta- cij stanovske misli in organizatorne sile združenja; zato bodi polnoštevil- na udeležba zlasti rednega Clanstva dolžnost vseh oz. vsakogar! Za do- sego železniške ugodnosti naj se Članstvo posluži nedeljskih povrat- aiih kart, ki se ob prihodu v Celje ne smejo oddati. c Planinski sejm, ki bo 7. t. m. v vseh gorniih prostorih Narodn-ega doma v Celju, ima na sporedu poleg več godb letos spot znani kabaret »Hudi prask«, ki bo sejmsko razpo- loženje gotovo poživil. Vršila s-e bo tudi volitev »Miss Okrešelj«. Za naj- brhkejše planinke je doloCenih ve5 lepih daril: prvo in drugo priznanjc je 6- in 3-dnevno bivanj-e s popolno oskrbo v planinskih domovih v Lo- garski dolini, all pa na Okrešlju, a tudi ostala darila so znatne vred- nosti. — Ker j© to zadnja zabavna prireditev letošnje zimske sezone v Celju, zato vsi iskreno vabljeni: Pla- ninski »Dobrodošli!« c »Hudi prask« zopet v Celju, Prejeli smo siedete sporočilo: »D e- r e k c j a liudga praska na Ukrešje na S t e tretk den u s u š c. Im dam viedet daj sm se lib kar vrnul s turnicje pu Francij Cel viete kie jo Sto: lih u sried Pariza! Mam čist nou pugrom kje kumi an mihn drgačnij k tist u Homolulu na Ketajskm. EjŽš ka use znam! Raj- tam daj vm bo kar usiem sapa uha- jala! — S kuzam pa liec kar kej na morm dovta k s b'cstje ž lih zl na cajt pa b bl le kar an mihn pst čel b gredoč pumetvale k s pa šte vaše cieste tkiste zmulene k Perkuve al pa Matkove gojne. Al ga bom u su- botvečer žgal. Kar prprajte s zadost velko mevtre. Raj tarn na nau ke caj- ta vnkej host! Pa nasvidejne pa du- raa puzdrajte! — Drehtar p-a usi drug rounateli.« — Iz poročila ni sicer točno razvidno, da je ansambl gosto- val medtem že celo po Japonskem, Kitajskem, Indiji, Abesiniji ter eiaj- brž tudi onkraj Antlantika; vendar tega med vrsticami le ni težko su- miti. Poročilo tudi ne objavlja pro- grama, ki ga nanierava osobje absol- virati v Celju. Jasno pa je na prvi pogled, da pripravlja vesela presene- čenja in obeta prekositi vsa pričako- vanja. Dragim gostom na prijaznih tleh našega Velecelja prisrčna dobro- došlica! Semena sueža polno kaljtya vrtna In pollska umetna gnojila nudi veletrgov!r;a semen Ivan Ravnikar ^ Celje c Na članskem sestankn JNS za Celje in okolico jo v sredo zvečer podal predsednik g. dr. Kalan zani- lnivo ])oročilo o položaju v Narodni skupščini in o strankinih organiza- cijskih vprašanjih. Nato je biväi dol- goletni mestni finančni referent g. dr. Vrečko poročal o proračunu me- s-tne občine celjske za leto 1930/37 t-er stvarno, tchtno in prepričevalno kritiziral proraCun, predvsem znat- no povišanje davščin, ki predstav- ljajo težko obremenitev prebival- valstva. Slcdila je živahna debata, v kateri sc je tudi v tern važnem vpra- šanju pokazala solidarnost članstva. c Iz gimnazijske shižbe. Prosvetni minister je inienoval Franca Capu- dra za suplenta na drž. realni gim- naziji v Celju. c Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj sestanek v so- boto 7. t. m. v Št. Juriju ob juž. žel. v gostilni Adama Kincla. Odhod iz Celja z vlakom ob 1G. c Sredpostni sejem. V soboto 21. t. m. bo v Celju živinski in ki-amar- ski &ejem. Štev. 10. »Nova Doba« 6. III. 193G. Stran 3. c Trboveljski slavček v Celju. Slo- viti mladinski zbor Trboveljski slav- ček iz Trbovelj, ki ga vodi učitelj g. Avgust Šuligoj, bo priredil v ne- deljo 15. t. m. ob 10. koncert v dvo- rani Ljudske posojilnicc in izvajal isti spored naših pcsmi, ki jih bo pel v aprilu na mednarodnem glas- benem kongresu v Pragi. Kot solist- ka bo nastopila mala Rezika Korit- j nikova, ki jo bo na klavirju sprem- ljal dirigent ljubljanske opere gosp. dr. Danilo Švara. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni K. Goričar- ja vdovo. Ob 10.30 dopoldne bo v isti dvorani matineja za mladino. c Cveto Švigelj je predvajal due 3. t. m. na ljudskem vseučilišču v nabito polni dvorani Narodnoga do- ma svoje sijajne fotografske posnet- ke in filme iz naših Alp. V dolgi vr- sti prelepih slik, ki predstavljajo vi- išek sodobne fotografske tehnikc, a so obenem vsaka zase* doživljaj res- ničnega umetnika, nas je povedel iz prijazne sobice v Ljubljani na Go- renjsko v obmoCje naših Alp ter nara razkazal njih polctno in zimsko kra- soto. Sledila sta še dva smučarska lilma ter film »Lov na planinskega orla«. Gosp. Švigelj je brez dvoma velik talent, ki ne obvladuje samo fotografske tehnike do najmanjše po- tankosti, temveč unre dati vsaki sli- ki tudi pečat svoje umetniške oseb- «osti. Občinstvo je simpatičncga predavatelja nagradilo z živahnim ploskanjem. Želimo ga o priliki zo- pet videti pri nas. c Filmsko predavanje o zimski olimpijadi. Smutarski klub Celje priredi v sredo 11. t. m. ob 20. v dvo- rani hotela Skoberne kulturno film- sko predavanje o IV. zimski olim- pijadi v Garmisch-Partenkirclmn. Prav posrečeni lastni posnetki nu- dijo vpogled v vse prireditve na tej olimpijadi. Prijatelji sporta in oia- rave, pridite! c Tujski promet, nmrljivost in brezposelnost V februarju so obis- kali Celje 903 tujci (7G3 Jugoslove- nov in 140 inozcmcev) nasproti 944 v tetošnjem januarju in 768 v lan- skem februarju. V preteklein mese- cu je umrlo v Celju 37 oseb in sicer 10 v mestu in 27 v bolnici. Pri borzi dela je bilo 29. februarja v evidenci 781 brczposelnih (710 moškili in 71 ž-ensk) nasproti G82 (617 moškim in 65 ženskam) dne 20. februarja. Šte- •vilo brezposelnih se je povcčalo pred- vsem zaradi ustavitve obrata v Woschnaggovi tovami v Šoštanju, kjer je bilo odpuščenih okrog 300 delavcev. c Starokatoliška služba božja bo v nedeljo 8. t. m. ob 10. v mali dvo- rani Narodnega domaa. Cerkvena občina slovemske starokatoliške cer- kve v Celju vabi svoje vernike k udeležbi. c štiri mesece star človeški plod so našli v torek v Koprivnici v Novi vasi. Matere, ki je vrgla plod v po- tok, še niso izsledili. c Uboj pri Ponikvi. Pred kratkim smo poročali, da je posestnikov sin Jože Lampret iz Loške vasi pri Po- liikvi v nedoljo 16. februarja napa- del 29-letnega posestnikovega sina Jakoba Slatinška a Slatiue pri Po- nikvi in rau z udarcem z motiko raz- bil lobanjo, tako da so izstopili mož- gani. Slatinška so prepeljali v celj- sko bolnico, kjer je po dolgem trp- ljenju v sredo 4. t. m. podlegel po- škodbam. c Tragičua smrt otroka. V sr-edo se je 1-1 etna rudarjeva hčerka Ani- ca Dornikova iz Bukovice pri Laš- kem igrala doma % bcncinom, ki se je nenadno vciel in zažal otroku oble- ko. Deklica je dobila težke opeklin© po vsem telesu. Prepeljali so jo v celjsko bolnico, kjer je v petek zju- traj podlcgla poškodbain. c Jadranska straža — kraievni od- bor Celje ima svoj redni letni obßni zbor v ponedeljek dne 16. marca t. 1. ob 20. v mali dvorani Narodnega do- ma. DiTevni red je običajen. Odbor vabi Članstvo in prijatelje društva, da se udeležijo zbora y polnem šte- vilu. c Jadranska straža v Celju obveš- ča vse lastnike srečk ,TS, da sc nalia- ja edina lista izžrebanih številk, ka- tero smo prejeli od Oblastnega od- Vra§amamüffJßjsidopmdaH.., Nikar i>e več ne muči. Delaj tako kakor delajo druge mamico, ki se tudi takrat, Ikadar perejo, ukvarjajo s svojimi otroci — vzemi za pran;ö Schichtov Radionl Saj pere Schichtov Radion perüo brcz vsake- ga trudal In kako preprosto je tot raztcpi najprej Radion v mrzli vodi in ko raztopina sperilom zavre,kuhajl5 minut. Nato izperi peri- lo najprej v topii, potem pa v mrzli vcdi - in peri- lo bo beio kakor sneg. |Ä^||||^ij|3flS|' pere^ vse bora v Beogradu, pri blagajniku Mestne hranilnice gosp. C. Sadarju. Opozarjamo, da je rok za prijavo odn. dvig dobitka 31. marc. t. 1. c Število bolnikov v celjski bolni- ci znaša sedaj okroglo 350, to je mno- iiad normalo. Kirurgicni oddelek je napolnjen. c Sobno strcljanje. Strelska druži- na v Celju obvešča svoje članstvo, da bo sobno streljanje v Celjskem domu razcn ob petkib zvečer tudi ob nedeljah in praznikili oil 9. dopoldno dalje. c Gradnja električnega daljnovoda od Celja do Rogatca. Kranjskc dezei- ne elektrarne nameravajo elektrifi- cirati kraje med Gcljem in Rogatcem in bodo zgradile 30 km dolg daljno- vod z napetostjo 20.000 voltov od Ljub-efine pri Celju do Rogatca s traftisformatorskimi postajami na Grobelnem, v Šmarju pri Jelšah, na Mestinju, v Rogaški Slatini, pri Sv. Križu, v Rogatcu in Straži. Komisij- ski ogled in obravnava bo v Öetrtel^ 12. t. m. s sestankom komisije ob 8. /jutraj pri kolodvorvi v Celju. c Celjski šahovski klub pri red i na željo mnogih svojili članov teorctske tečaje. Za Clane je pouk brezplačen. Predavanja o šahovski. umetnosti bo- do vsako sredo ob 20. v klubovi sobi hotela »Rvrope«. c Dobava kamna loraljenca. V sre- do 18. t. m. bo v prostorih tehnične- ga razdelka sreskega aačelstva v Celju javna ustna licitacija za doba- vo 400 in3 kamna lomljenca za vsoto 36.000 Din z«, zavarovanje desnega obrežja Savinje v Grižah. Pogoji so na vpogled pri tehničnem razdclku sreskega načelstva v Celju. c Družabni veCer CPD, ki bo — v počastitev vseh Jožic in Jožkov — dne 18. t. m. v mali dvorani in v vseh gostilniških prostorih Celjskega doma, obeta postati ena najzabnv- nejših prii-editev tekoče sezone. Se- veda se bo začel večcr z nastopom pevskega zbora, ki pa tudi pozneje ne bo molßal. Tgrali bost-a dve god- bi. Ostale sodelavoo najavimo v pri- hodnji številki. Bufet bo gotovo za- ložen. Da pa so točijo v Celjskem do- mu izborna vina, ve itak vsak Ce- ljan. Torej ne pozabite: 18. t. m. vsi v Celjski dorn! c Celjskemu pevskemu društvu je naklonil narodni posilanec g. Ivan Prckoršek 1.000 Din in se s tem uvr- stil med njegove ustanovne Clane. Piemen it-emu prijatelju in dobrotni- ku bodi najlepša hvala! — Odbor CPD. c SK Celju je poklonil narodni po- slauec g. Ivan Prekoršek 500 Din. Od- bor SK Celja izreka g. poslancu is- kreno zahvalo za velikodušni dar. c Nesreča motociklista. V petek okrog 23. jo 29-1 etni posestnik Ivan Kunst z Zg. Ložmice pri Ž-alcu zavo- zil na cesti na Bregu pri Polzeli z motornim kolosom v drevo ter s*e močno poškodoval po glavi, prsih in levi roki. Ptcpeljali so ga v celjsko bolnico. c Napadi se v zadnjem Času zelo množijo. N'ö mine skoro dan, da ne bi celjska bolnica sprejela kake žrt- tve iiapada. V Cetrtek sta bila zopet izvršena dva napada. Ob 17. je neki Jošt v Kasazah z nožem zabodcl 26- let-nega dninarja Andreja Cilenška iz Griž, ob 21. pa je neznan moški na- pad'sl 56-lßtnega prevžitkarja Andre- ja Kračuna iz Crcšnjic v njegovern stanovanju in mu z udarcem z mo- tiko zlomil levo roko. c žetev smrti. V sredo je umrla v Z'avodni 42-letoia zasebnica Marija Mlinaričeva, v cetrtek pa v Zagradu 69-letni posestnik Valentin Vede. V eoljski bomnici so umrli: v nedeljo •43-1-etna posestnikova žena Jožefa Golobova iz TopolŠice, v poned-eljek 35-letna kuharica Roza Koštivniko- va iz Trbovelj, v cetrtek 32-letna dni- ?iarjeva žena Helena Tovornikova iz Sei pri Sv. Lenartu nad Laškim, v petek pa 50-letni najemnik Gašpar Lipičnik iz Brezovice pri Vojniku. N. p. v m.! c Olepševaluo in tujskoprometno društvo v Celju se najvljudneje za- hvaljuje vsem cenj. damam in go- spodom, ki so s svojim sodclovanjcm pripomogli k lep-emu uspehu dru- Stvene prireditve, ki je bila na pust- ni torek v Celjskem domu. Enaka za- hvala yelja številnim obiskovalcem in vsem onim, ki so prispevali k gmotnem uspehu mažkarade m si ätejemo v posebno dolžnost, da pri tej priliki posebno omenimo tvrdke: A. Westen d. d., tvornica »Metka«, Pacchiaffo & Knez, »Aur&a«, Lečnik A., Mislej & Kramer, Hofbauer A., Schimmel & Co., Weren J., Bat'a, Zangger F., Jagodič J., Stiger G., Sladkor Union, Loibner K., Ravnikar J., Sanitas, Strupi Fr. nasl., Faza- rinc A., Lukas F., Confidenti M., Ple- šivčnik M., Eichholzer R. c Ob priliki skakalnih iekem v Planici bo vozil avtobus iz Celja v nedeljo 15. t. m. ob 5. zjutraj izpred kolodvora. Prijave sprejema droge- rija »Sanitas« v Celju do 13. marca. c Pentlje za nagrobne vence s tis- kanim ali lepljenim napisom izdelu- je hitro in solidno tvrdka Kramar & Mislej, Celje. c Trgovske knjige, rednike in br- zoveze, pisarniške potrebščine, raz- ni papir itd. kupite zelo ugodni pri K. Goričar vdv., Celje, c Nočno lekarniško službo ima od 7. do 13. t. m. lekarna »Pri križu«. c Gasilska in reševalna četa Celjc. Gasilsko službo ima od 8. do 14. t. m. III. vod, re&evalno I. skupina. Matija Benčan - 70 letnik V ponedeljek je slavil v Celju svo- jo 70-letnico prvi nas sokolski telo- vadec evropskega formata Matija BonCan. Slavljenec jo še vedno kre- pak in dclaven. Zlasti se udejstvujo v sokolskih vrstah kot izvrsten ale- gorist. Rodom je iz Ljubljane in že kot dijak ljubljanske realke je bil med svojimi vrstniki vedno najboljši t-elovadec. Clan Ljublj-anskoga Soko- la je postal leta 1884. Na. svojem pr- vem nastopu v Postojni je vzbudil veliko pozornost s svojimi veletoöi ki saltom. Tolovadni vodja Ljubljan- skega Sokola je bil od leta 1890. Te- lovadbo je vodil po Ceških vzerih, zakaj še ml ad je spoznal Ceško So- kolstvo. Leta 1891. se je na čelu de- putaeije, ki je štela 24 slovenskih Sokolov, udeležil II. češkega vseso- kolskega izleta v Pragi. V Pragi je nastopil in postal naš prvi Slovanski telovadni zmagovalec. V rokoborbi si je pridobil jirvenstvo. Pozneje se je še dvakrat udeležil vsesokolskega zleta v Pragi in bil olmkrat med pr- vimi telovadci. Leta 1893. je zapustil Ljubljano ter postal v Celju duša telovadnega de- la v mladem sokolskem društvu. Ustanovil je poleg skupine mlajših telovadcev še posebno skupino sta- rejših telovadcev-atletov, ki so pri javnih nastopih vzbudili veliko po- zornost. Požrtvovalno je vežbctl tudi dijake in vajence ter tako druStvu vzg-ojil dober naraščaj. Duhovito jo sestavljal telovadiie skupine in ale- gorije, s katerimi je često zadivil gledalce. Bil je brez dvoma najsijaj- nejši telovadec svoje generaeije in eden največjih evropskih telovadcev. V jeseni leta 1934. je slavil zlati ju- bilej svoj'ega sokolskega dela in iste- ga leta se je udeležil tudi še velike- ga sokolskoga zleta v Zagrebu. Matija Benčan je s svojo zgledno gospo soprogo, ki izhaja iz celjske rodbine Sniejkalove, vzgojil svoja dva sinova, od katerih je starejši urnrl v mladeniških letih, in svoji dve hčcrki v nacionalnem duhu. Ob življenjskem jubileju so mu med drugimi č-estitaU prvi podstare- šina SKJ Gangl, častni starosta Ljubljanskega Sokola dr. Murnik, Ljubljanska sokolsku župa, v iinenu Ljubljanskega Sokola Milko Krapež in Sokolsko društvo v Celju. S temi in drugimi Cestitkami j'e združena iskrena želja vse narodne javnosti, naj bi usoda «laklonila. zaslužnemu slavljcncu še mnogo let dobrega zdi-avja in vedrega udejstvovanja. „Vesela božja potu Ljubljanska drama je uprizorila v torck v nabito polnem celjskem gle- dališču učinkovito in prijetno vese- loigro »Vesela božja pot«, ki jo je po Ros'eggerj«vi noveli priredil clan graškcga gledališča A. Hamik. V re- žiji proL Šesta je igra močno oživela im dobila pravo kniočko obeležje. Iz- vrstne like so ustvarili g. Cesar (žup- nik), gdČ. GabrijelčiCeva (Marička), g. inž. S tu pica (France) in ga. Na- blocka (župnikova gospodinja). Zelo so se uv-eljavili tudi ga. P. Juvanova ter gg. Kralj, Lipah in Plut. Scene- rije so bile zadovoljive, procesija pa bi bila morala biti številnejša. Občinstvo se je zelo zabavalo in je po vsaki sceni burno aklamiralo igi-alce. — i'P — Sport t ISSK Maribor : SK Atletlk. V ne- deljo 8. t. m. ob 15.30 se bo >:ačela pri Skalni kleti v Celju podsavezna prvenstvena tekma med Mariborom in celjskimi Atletiki. Glede na kako- vost obeh klubov izgleda, da bo tek- ma šc bolj napeta in živahna nego pretcklo nedeljo. Sodil bo g. Ramovž iz Ljubljane. Ob 14. bo prodtekma re- zerv obeli klubov. Stran 4. »Nova Doba« 6. III. 1936. Stev. 10. t Dve senzaciji v podsaveznem pr- venstvu. V nedcljo 1. t. m. so bile v Sloveniji štiri iiogometne tekme za podsavezno prvenstvo. Semzaciji sta bili zmaga SK Celja, ki je v Ljublja- ni premagal Ilirijo z 1 : 0 (0 : 0) in zmaga celjskih Atletikov, ki so v Celju premagali SK Rapid iz Mari- bora z 2 : 1 (0 : 0). Tekma Celje : Hi- ' rija ni bila posebno zanimiva. Celje je zabilo svoj zmagonosni gol pot minut pred koncem tekm-o po Gob- cu I. V Kranju je Primorje premaga- lo SK Korotan s 7 : 3 (4 : 0), v Mari- boru pa se je tekma Maribor : Ča- kovečki končala aieodločeno 1 : 1 J (1 : 1). t Redni letni občni zbor SK Celja bo v Cetrtek 12. t. m. ob 20. v restav- raciji »Na - Na«. Članstvo je vablj-e- no, da se ucleleži občnega zbora v čim večjem številu. Glasovi iz občinstva Preložite postajico Stranje! Postajica Stranje na rogaški že- lezniški progi je pač največja sirota med vsemi železniškimi postajami dravske banovine, 6e že ne vs-e drža- ve. Lesena koliba sameva sredi po- Ija, odkoder se komaj v daljavah vi- di kaka hiša; do postajice pa vodi samo najslabša cesta, ki ni niti ob- činska, saj je nihče ne vzdržuje. Po cestnem zakonu mora cestni odbor vzdrževati o°s,te, ki peljejo do želez- niških postaj, v dobrem stanju, ta dovoz pa je tak, da obtiči tudi v naj- hujši suši voz v blatu. Cesta peljo preko potoka, kjer je most tako ši- | bak, da ga sleherna povodenj pokva- ri in ga j© treba vsakokrat pazljivo pregledati, predno se upaš preko njega. Ako bi naj bila cesta taka, kakor bi morala biti, potem bi bili vzdrže- valni stroški ravno zaradi mostu pri- lično visoki. Temu bi se dalo izogniti /. enim samim in razmeroma malen- kostnim izdatkom: ako bi se koliba premaknila nekoliko proti jugu, na mesto, ki ga je določila že železniš"- ka komisija, kjer prideta najbolj skupaj želsznica in nova bamovinska cesta. Tarn bi bil potreben samo pro- pust za vodo in malenkosten nasip, kajti svet se je obvezal dati brezplač- no posestnik, ki si j© tarn že zgradil novo hišo, tako da bi n-o bila postaja tako na samem. Poleg tega bi bilo ustrež-eno vsem potnikom, kajti vsi — brez izjeme — morajo vedno za vlakom, ker prihajajo po novi bano- vinski cesti na kolodvor. Ker ni pra- vega dohoda niti poti niti ceste, so prisiljeni večinoma hoditi po zel'ez- niškem tiru. Znano je, da je to kaz- nivo, vprašamo pa, kdo je temu sta- nju kriv: ali ne železniška uprava sama, ki je postavila postajo na tak prostor, da je dohod drugače skoro nemogoö? Gotovo je železniška upra- va že dognala, da j-o osebni promct na Stranju večji kakor na katerikoli drugi postaji te proge in tako bi lah- ko ž.?lezniška uprava iz prometnih ozirov pač sama premestila postajo, ne da bi ji moral kdo še plačevati razmeroma malenkostne efektivne strošk-o in nesorazmerne komisijske stroške. Dobro bi bilo, Co bi hotel«. ž»9lezniška uprava vsaj povedati, ali ima kjerkoli V današnji dobi, ko se od vseh strani tako forsira tujski promet, so postajo s tako nemogočim dohodom kakor na Stranju. V jav- nem interesu in v interesu železniš- k-e uprave same je, da dohod uredi, za kar bo najbolje, 69 kolibo prestavi in tako ustreže tudi večini potnikov, ki prihajajo po banovinski cesti že sedaj in bodo v bodoče še v večji meri, ko bo banovinska cesta na- pravljena do Pristave in bo na to po- stajo prihajalo prebivalstvo kozijan- skega okraja, ki liodi sedaj na M-e- stinje. Prosimo, da se nekaj ukrene. Sfavbft&če solnčna lega, na prodaj. VpraSa se pri A. Riickl, Ložnica pri Cclju. OglaSuite! P. ST.: Medvedovo selo Krajepisno-zgodovinska črtica Res, ni kmalu imena, ki bi vzbudil toliko pozornosti in zanimanja kakor Medvedovo &9lo. Komaj tujec izve, kje bi maj bil ta kraj, takoj že sledi vprašanje, odkod prihaja kraju ime. — Tu pa so si domačini malo v dvo- mih kakor tujci. Kdo pač naj ime dokončno raztolmači? Doslej še ni nihčc podal splošno priznane razla- g'e, tudi tu je ne bomo mogli podati. Slejkoprej bomo o imenu, nj ego vom nastanku in pomenu le ugibali. — Pa vseeno je ta košček zemljo tako zanimiv celo za tujca, kaj šele za domačina, da je pnav, če zberemo, kar o kraju vemo; saj je še vedno resnično, da moremo le to pravilno ceniti in ljubiti, kar dobro poznamo. In da bi bil tudi ta koš&ek zemlje deležen tiste ljubezni, ki jo zasluži vsaj od svojih otrok, za to so ffiapi- sarve sledeče vrste. I. Medvedovo S.9I0! Kar uvodoma je treba povedati, da Medvedovega sela danos sploh ni. Nikjer ne najdemo kraja, ki bi nosil to ime, nikogar, ki bi kraj tako imenoval, čeprav bi to pričakovali, kajti kaj bi bilo narav- neje, kakor da gredo ljudje v »&2I0«, kakor gredo v vas ali trg ali mesto. Nihče in nikoli pa ni rekel, da gre v Medvedovo selo, kajti Medvedovo se- lo se rabi dosledno le kot dostavek krajevrvemu imenu Št. Peter, da se razlikuje od drugih Št. Petrov, pred- vsem od St. Petra pod Sv. gorami, včasih tudi od St. Petra v Savinjski dolini. II. Št. Peter na Medvedovem selu je kraj v srezu išmarsko-rogaško-koz- janskem in j© deležen vse tiste raz- kosanosti kakor ta srez sam. Srez namreč je nova tvorba treh sodnih okrajev, ki so bili prej dodeljeni trem različnim političnim okra,jnim gla- varstvom: Šmarje celjskemu, Roga- tec ptujskemu in Kozjo brežiškemu. Temu novemu srezu je zlasti na kvar, da «ima nikakega naravnega središča; radi tega je bil tudi pozno ustvarj-en, Ceprav so ga pri like nujno zahtevale, saj je bil že davno zdru- žen kot poseben volilni okraj; radi tega tudi neprestane govorice o pre- mestitvi sedeža iz Šmai-ja v Rogaš- ko Slatino ali pa celo 0 ukinitvi sre- za in novi porazd-elitvi njegovih de- lov na sosedne srcze. Tarn, kjer se prometne žile teh treh okrajev ste- kajo, to je v Mestinju, za sedež sro- za nikakor niso dani pogoji, čeprav ime kraja M'estinje spominja na nek- danje mesto. (Kovačič, Štajersko in Prekmurje str. 27.) (Dalje) Kino ' Kino Union. Petck G. t. m.: »Trau- mulus«. Velefilm s slovitim Emilom Janningsom. — Sobota 7., «vedeljaS. in ponedeljek 9. t. m.: »Vstajenje«. Velefilm po romanu Leva Tolstega. V glavnih vlogah Ana Sten in Fri- derik March. — V nedeljo ob 10. ma- tineja. — Torek 10., sreda 11. in ce- trtek 12. t. m.: »Pies v Savoju«. Si- jajna opereta. V glavnih vlogah slav- na pevka Gitta Alpar, Hans Jaray, Rozi Barsony, Feliks Bressart in Oto Wallburg. Glasba: Paul Abraham. Pri vseh sporedih prdigra: zvočni tednik. lOOO m3 zemlje ugodno za nasip in planiranje vrtov, 10 minut od mesta Celja, takoj oddam. Vprašati pod »Planiranje* v upravi lista. Pianino boljši kupim. Obenem prodam lep moderen Olroškl VOZtČek. Naslov v upr. lista. Posojilo 10.000 Din, kratkoročno, popolna varnost, išče Rajhman, meščanska sola. Moderno spalnico kompletno iz mehkega lesa zaradi selitve poceni prodam. Naslov v upravi lista. Stanovanje 2 do 3 sob s kopalnico, balkonom v neki vili v Celju se odda. Velik vrt na razpolago. Prednost ima stranka, ki se zanima za ekonomijo. Naslov v upravi lista. Prodam originalno knjigo Ljudske posojilnice in Mestne hranilnice. Pisati upravi pod »Gotovina«. Restav«*ac. kuharico kuhinjske pomočnice, perfektne servirke sprejme za poletno sezono Aleksandrov dom, Rogaška Slatina. Lepa parketna zračna 8oba g posebnim vhodom, elektrika in kopalnica, se takoj odda. — Mariborska 16/1. Razglas Občina Teharje proda stavbno paroelo ob banovinski cesti, 20 minut od Celja. Dražba bo v nedeljo 15. marca ob 13. — Prodajni pogoji vsak dan na vpogled v ob" činski pisarni. Lepo solnčno sfanovanje v novi hiss, 2 sobi in kuhinja ter t r g 0 v s k i lokal se odda. Stüssl, Razlagova ulica 8a. Perica fina, vestna, so priporoča v hiše. Prevzema tudi perilo za pranje in likanje. Nizke cene. Naslov v npravi lista. Preselil sem svojo manufaktumo frgovino iz Ltsc v Celje, Oosposko ullco 23 (pekarija Janič) Na zalogi imam vse vrste krojaških potrebščin kakor tudi manufakturnega blaga (sukna, kamgarne, hlačevine, platna, oksforte, turinge za srajce, damaste, garniture, obrisače, nogavice, robce itd.) Potrudil se bom vsakogar z najsolidnejšo postrežbo in nadvse konku- renčnimi cenami popolnoma zadovoljiti. Krojači posebne engros cene ! — Za obisk pros! Martin Poharc, Celje, Oospoika uUca 23 Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije. StrGlOVOdnG napraVG Prevzema via v zgora] navedene stroke spadajoča dela In poprauila — Cene zmerne — Pottrežba toina In solidna VSEM. GENJ. DOPISNIKOM sporočamo, da ne moremo objavljat! daljših prispevkov, če jih prej memo šele v petek dopoldne. Notice spre- jemamo ob petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. Prosimo vse cenj. do- pisnike, d?i bi to brez izjeme upo- števali. PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICR DRAVSKE BANOVINE i E I IE Sprejema hranilne vlo- gs na knjižiee in tekoöi račun*lzvršuje vse v de- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje prej Južnoštaierska hranilnica Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno moöjo Celjska posojilnica d. d. w Celju V LASTNI HIST NARODNI DOM silavnica in rezerve nad Din 16f2oOvOOO'~ Kupuje fin pro« dlet\Ja devfze in Izdaja avereaje za izvoz blaga I Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudl za nje popolno var nost in ngodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šošfani Urejuje Rado P«8nlk. — Odgovoreu za konzorcij »Nove Dobe« In Zvezno tlskarno MllAh Öotlna. — Oba v Celju.