ČRNO°BELEA\ GLASILO ČASOPISNO-TISKARSKEGA PODJETJA PRAVICA-DNEVNIK Leto XI Ljubljana, 16. junija 1975 Številka 6 POSLOVANJE DNEVNIKA V APRILU 1975 OBETA SE VEČJI OSTANEK DOHODKA OD PLANIRANEGA Ljubljanski dnevnik je v aprilu povišal cene Nedeljskemu dnevniku, povečali pa so se tudi dohodki od oglasov. Dohodke po vrstah, celotne stroške in pa ostanek dohodka prikazuje tabela: Realizacija 1/12 letnega Indeks Dohodki april plana plan=100 Prodaja Dnevnika 1,700.600 1,717.000 99 Prodaja Ned. dnevnika 2,327.728 2,287.000 102 Dohodki od oglasov 1,529.844 1,228.000 125 IBM 201.542 225.000 90 Ostah dohodki 233.749 245.000 96 Regres za rotopapir - 90.000 - Skupaj dohodki 5,993.463 5,792.000 103 Skupaj stroški 5,083.843 5,455.000 93 Ostanek dohodka 909.620 337.000 270 Ostanek dohodka se bo znižal za okoli 300.000 dinarjev, ker se bo papir podražil, nova cena pa bo veljala od 27. 2. 1975 naprej. Po drugi strani pa nismo vnesb dohodkov od regresa za rotopapir, ker smo ga prejeU šele v maju. Za Dnevnik smo planirab povprečno letno naklado 53.000 izvodov, realizacija v aprilu pa je bila 52.427 izvodov. Za Nedeljski dnevnik je bil plan 204.000, realizacija pa 207.100 izvodov. Dohodki od oglasov so se v zadnjih mesecih precej povečali. Če se bo to nadaljevalo, bo realizacija in s tem tudi ostanek dohodka precej višji od planiranega. Dohodek od IBM je bil manjši, ker še niso bila vsa dela fakturirana. Večina stroškov je manjših, kot smo planirali. Večje prekoračitve so le pri dohodkih raznašalcev, ker smo izplačali ta mesec regres za dopust in pa pri odpisu drobnega inventarja, ker smo odpisali za polovico nabavljene rezervne dele za stroje v ekspeditu. Koliko lahko damo za osebne dohodke, še ne vemo, ker še ni samoupravnega sporazuma za delitev sredstev za osebne dohodke. Osebni dohodki so zdaj povprečno za 27 % večji kot v enakem obdobju lanskega leta. Dolžniki nam zaradi splošne nelikvidnosti plačujejo račune s precejšnjo zamudo, zaradi česar smo bili tudi mi malce v zaostanku s poravnavanjem naših obveznosti. Zaradi precejšnje akumulacije v zadnjih mesecih in pa zato, ker dobivamo nazaj del oročenih sredstev, se bo stanje junija meseca normaliziralo, tako da bomo vse svoje obveznosti plačevali v rokih. ORGANIZACIJA ZK UUBUANSKI DNEVNIK PET NOVIH ČLANOV ZK Osnovna organizacija zveze komunistov Ljubljanskega dnevnika se je povečala za pet novih članov. Na zadnjem sestanku so namreč sprejeli v ZK novinarje Anko Štrukelj, Janeza Mallyja, Silva Mateliča, Nado Mavrič in fotoreporterja Naceta Bizilja. Omenjeni tovariši so prizadevni delavci Ljubljanskega dnevnika in so s svojim delom na raznih področjih dokazali, da sodijo v vrste ZK. Z aktivnostjo v ZK bodo dah še večji prispevek za boljši uspeh delovne organizacije. Člani OO ZK sojih po predhodni obrazložitvi sprejeli soglasno. Osnovna organizacija ZK Ljubljanski dnevnik tako šteje sedaj 45 članov, kar je nekaj manj kot tretjina vseh zaposlenih. ' ^ UDELEŽBA NA SEJAH NI POLNOŠTEVILNA Še vedno se preveč zavedamo le svojih samoupravnih pravic, radi pa zamižimo pred samoupravnimi dolžnostmi Osnovna organizacija ZK Ljubljanski dnevnik je na svojem zadnjem sestanku obravnavala oceno delovanja, ki jo bo na podlagi sklepov 4. seje CK ZKS posredovala občinski konferenci ZKS Ljubljana Center. Delovne skupine, ki so obravnavale posamezna področja našega dela, so kritično pretehtale in ocenile naše enoletno delo, pri tem pa ugotovile tudi nekaj problemov, ki jih bomo morali čimprej rešiti s skupnimi močmi. Poslovni uspeh naše TOZD lani ni bil slab, saj smo s preudarnim gospodarjenjem zagotovili precejšen ostanek dohodka. Ta se je ugodno odrazil tudi na osebnih dohodkih, ki so se letos, v primerjavi z lani, povečali kar za 27 odstotkov. Obenem pa smo morah ponovno ugotoviti, da kljub večletnim razpravam še vedno nismo uspeh izdelati pravilnika o nagrajevanju po delu. Končno rešitev lahko pričakujemo od analitske ocene skupaj s sistemizacijo delov- nih mest, ki je sedaj že v končni fazi. Ko pa Do sprejet še samoupravni sporazum o ustvarjanju in dehtvi dohodka in OD za grafično, in papirno dejavnost, bomo skupaj z vsemi že do se daj sprejetimi samoupravnimi akti dobili takšne temelje, ki bodo dejansko zagotavljali hitrejše in uspešnejše reševanje teh, dostikrat izredno perečih in tudi „zaviralnih“ vprašanj. Kljub vsem doseženim uspehom v naši temeljni organizaciji združe- nega dela pa moramo žal ugotoviti, da se še vedno preveč zavedamo le svojih samoupravnih pravic, obenem pa radi zamižimo pred samoupravnimi dolžnostmi. Ne le, da dostikrat niti ne preberemo obsežnih gradiv, tudi udeležba na sestankih — DS, zbori delavcev — ni polnoštevilna. Delavski svet se je v minulem letu sestal na 28 sejah in sprejel skupno 485 sklepov. Toda udeležba je bila dostikrat izredno slaba, v poprečju pa le 69,3 odstotna. Veliko je bilo članov delavskega sveta, ki so manjkali tudi po več kot desetkrat. To področje samoupravljanja pa je tako pomembno, da bi morah prav člani ZK tudi tu dajati svoj vzgled - z udeležbo in aktivnim sodelovanjem. IZVAJANJE SPORAZUMA O DELITVI DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV V LP UREJEN NAJOBČUTLJIVEJŠI PROBLEM — NAGRAJEVANJE V mesecu maju so člani Ljudske pravice z veliko večino podpisali samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov TOZD Tiskarne Ljudske pravice. S svojimi podpisi so tako izrazili pristanek za uveljavitev določil, ki jih vsebuje samoupravni sporazum, po katerem naj se v bodoče ugotavlja dohodek delovne organizacije, ter deli na sredstva za osebne dohodke in sklade, sredstva za osebne dohodke pa razdeli med člane delovne skupnosti po vloženem delu in doseženem delovnem učinku. S sprejetjem samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v organizaciji združenega dela je skladno s sprejetimi smernicami sindikalne liste in še nepotrjenim predlogom sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke organizacij združenega dela s področja grafične, grafično predelovalne industrije, časopisne dejavnosti in založništva zagotovljeno, da bo delitev sredstev za osebne dohodke potekala samo po določilih in na način, kot je navedeno v samoupravnem sporazumu. Delavski svet je na svojem 15. zasedanju 8. maja 19751 ugotovil, da je pretežna večina članov delovne skupnosti predloženi samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov podpisala ter zato potrdil njegovo veljavnost od 1. januarja 1975 dalje. Delavski svet je na zadnjem zasedanju zato sprejel sklep, naj se takoj začne z izvajanjem sprejetega samoupravnega sporazuma in naj se že za mesec maj razdeli, sredstva za osebne dohodke po določilih sprejetega sporazuma, z izplačilom 15. junija. Ker do začetka meseca junija še ni bil sprejet samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in osebnih dohodkov za organizacije združenega dela grafične industrije Slovenije, ni bilo mogoče od doseženega dohodka v letu 1975 in po določilih tega sporazuma ugotoviti višino sredstev za osebne dohodke ter jih tako razdeliti med člane delovne skupnosti po doseženem delovnem učinku. Zato je bilo odločeno, da se za mesec maj predvidena sredstva za osebne dohodke izplačajo kot akontacija le v planiranem obsegu in za normalni povprečni delovni učinek, to je po planski vrednosti točke 0,11 dinar- OSEBNI DOHODKI V LUČI STATISTIKE PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP V APRILU 1975 Povprečni mesečni osebni dohodek 3.184,45 V ročni stavnici je bil povprečni osebni dohodek 2.697,25, v strojni stavnici 3.987,05, časopisni enoti 4.468,05, klišarni 3.124,40, knjigotiskarski strojnici 2.859,60, fotografiji 3.643,10, litografiji 2.660,40, knjigoveznici 2.320,40, mehanični delavnici 3.207,65 in v režijski grupi 3.686,40. Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1.867,40, najvišji pa 9.687,35. PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V MESECU MAJU 1975 Povprečni mesečni osebni dohodek je bil 4.715,26 din V redakciji znaša povprečni osebni dohodek 5.846,90, v BEP 4.610,90, IBM 4.088,85, pravnik ZP LP 6.199,20, v splošnem oddelku, računovodstvu in analitskem oddelku 4.174,21, v prodajnem oddelku 4.249,96, naročninskem oddelku 3.308,06, v ekspeditu 4.388,81, v adremi 3.483,32, v podružnicah 4.167,97, šoferji pa so prejeli 3.526,21 din povprečnega osebnega dohodka. Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1.977,35 din (snažilka) Najvišji izplačani osebni dohodek je bil 9.638,20 din (resorni urednik) jev za vse obrate enako. Člani delovne skupnosti se bodo praktično seznanili z učinkovanjem določil sprejetega sporazuma za delitev sredstev za osebne dohodke, ker je tehnična služba po sklepu delavskega sveta določila planirano zasedbo delovnih mest in razporedila vse člane delovne skupnosti po njihovi strokovni in delovni usposobljenosti na ustrezajoča delovna mesta. V juniju bo zato vsak član delovne skupnosti prejel odločbo o razporeditvi na določeno delovno mesto. Kot predvidevamo, bo samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka ter osebnih dohodkov za grafično industrijo sprejet in potrjen še v juniju. Šele po sprejetju bo mogoče za našo TOZD — tiskarno od že doseženega dohodka v prvem letošnjem polletju določiti višino sredstev za osebne dohodke in tako ugotoviti, koliko sredstev za osebne dohodke bo mogoče še izplačati članom delovne skupnosti Takšen je sklep delavskega sveta. Za ugotavljanje doseženega delovnega učinka pa bo v juniju, skladno z določili samoupravnega sporazuma, potrebno izdelati še zadnjo osnovo za merjenje. S tem bodo za drugo polletje v celoti pripravljena potrebna merila za ugotavljanje in delitev sredstev osebnih dohodkov med člane delovne skupnosti. Tako bo končno urejen najobčutljivejši problem -delitev osebnih dohodkov v TOZD. Samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov je torej sprejet. Nujno ga je torej začeti čimprej izvajati, takoj, ko bo potrjen skupni sporazum za grafično industrijo. Sporazum TOZD vsebuje namreč vrsto no- 434 DELAVCEV JE PODPISALO IZJAVO Od 15. do 20. maja so delavci tiskarne Ljudske pravice prejeli v podpis izjave, ali se strinjajo s pravicami in dolžnostmi, ki jih nalaga predlog samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke, ali ne. V času, ko je tekel postopek za sprejem SS, je bilo na delu v tiskarni 497 delavcev in razdeljenih je bilo prav toliko izjav. Od vseh navzočih je podpisalo izjavo 434 delavcev (to je 100 delavcev več, kot bi bilo potrebno, da bi sporazum veljal). Dvotretinjsko večino bi predstavljalo namreč 334 delavcev. Zaradi bolezni ah dopusta je bilo v času podpisovanja izjav odsotnih 25 delavcev, od vseh zaposlenih pa je le 38 delavcev odklonilo podpis izjave in se s tem izreklo proti vsebini SS, kar predstavlja le 7,6 odstotka vseh zaposlenih delavcev. vosti glede pravic članov delovne skupnosti pri delitvi osebnih dohodkov, zlasti kar zadeva minulo delo, nadomestila in druge posebne osebne dohodke, do katerih so člani delovne skupnosti upravičeni, seveda ob hkratnem ustvarjanju odgovarjajočega dohodka, delovnega učinka in poslovne uspešnosti, kar vse odločilno vpliva na višino osebnih odhodkov. Ker se ves naš samoupravni mehanizem še vedno izpopolnjuje in se bo tudi v bodoče, lahko trdimo že zdaj, da bo tudi ta naš novi samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov še potrebno izpopolnjevati in ga prilagajati razvijanju samoupravnega sistema in našega družbenega razvoj a> seveda skladno z močjo in rastjo našega gospodarstva. NAPOSLED HLADILNA NAPRAVA V EKSPEDITU Že odobrena investicija za hladilno napravo v ekspeditu v skupnem znesku 80 starih milijonov bo uresničena v 50. dneh. Naprava bo izdelek LTH Škofja Loka. Vso dodatno opremo bo dobavil izvajalec za dinarska sredstva. Prvotni projekt je predvideval uvoženo hladilno napravo in plačilo v devizah. Ker pa je med tem časom LTH Škofja Loka podpisala licenčno pogodbo z inozemskim partnerjem in sedaj izdeluje hladilne naprave doma, se nam je uspelo vključiti v ta program z zagotovilom, da bodo že v prvi polovici julija montirali celotno opremo in pričefi s preizkusnim obratovanjem. Tako bodo delavci v ekspeditu naposled prišh do boljših delovnih pogojev v poletni vročini, prav tako pa tudi tiste dneve, ko je koncentracija dela največja in zrak nemogoč. ANALITSKA OCENA DELOVNIH MEST V KONČNI FAZI Vendar pa še vedno ne vključuje dokončnega števila točk posameznega delavca v TOZD Dnevnik Delo pri analitskem ocenjevanju delovnih mest poteka po naprej določenem programu, vendar z majhnim zastojem ki so ga povzročile objektivne težave, kot so; priprava dokumentacije v posameznih oddelkih, sodelovanje in usklajevanje ter povezava komisije z zunanjimi sodelavci ter pogosta časovna preobremenjenost posameznikov. Na osnovi opisa delovnih mest dela itd. in so definirana po desetih smo dobili celotno sliko organizacije služb, oddelkov in TOZD Dnevnika kot celote. Sistematizacija je potekala po naslednjem delovnem redu: Vodje posameznih služb in oddelkov so pripravili opise na osnovi priloženega obrazca dokumentacija o sistematiziranem delovnem mestu", kar pomeni, da je bil kriterij za opis enoten za vsa delovna mesta v TOZD Dnevnik. Komisija je za vsako delovno mesto izpolnila »Vprašalnik za analizo delovnih mest", ki je vseboval 52 vprašanj. Vprašanja upoštevajo 11 (enajst) kriterijev, kot so: šolska izobrazba, delovne izkušnje, iniciativnost, odgovornost za naloge, za sredstva, odgovornost za vodenje in organizacijo stopnjah diferencracije aela. Na osnovi obeh dokumentov so člani komisije izpolnili katalog definicij, kriterijev in posameznih stopenj za delovna mesta. Dobljene podatke so upoštevali pri točkovanju kriterijev in stopenj in tako dobili točkovne ocene vseh delovnih mest. Analitska ocena delovnih mest je v končni fazi dela. Ocene točkovanja komisije že primerjajo z ocenami točkovanja zunanjih sodelavcev, ki so posebej ocenjevali delovna mesta vseh zaposlenih v TOZD Dnevnika na osnovi opisov delovnih mest, dobljenih od posameznih vodij služb Dnevnika. Komparacija obeh ocenjevalcev -komisije in zunanjih sodelavcev ima namen doseči čimvečjo PODRAŽITEV NEDELJCA PRIZADELA PREDVSEM KUPCE V KOLPORTAŽI ročnikov dvignil z dotokom novih. Sredi marca smo podražili Nedeljski dnevnik—v prodaji od 3 na 4 dinarje ali za 33,3 odstotkov, dočim se je naročnina za redne naročnike zvišala od 10 na 12 dinarjev, torej za 20 odstotkov. Prodajna služba po tej podražitvi opaža, da je prizadela predvsem kolportažo v izrazito kmetijskih področjih v Sloveniji, kjer je padec •naklade v začetku letne sezone že precej večji kot je bil običajen v prejšnjih letih. Predvsem je padec naklade opaziti na področju skoraj celotne Dolenjske, na Kozjanskem, Posavju in v neindustrijskih področjih Primorske in goriškega območja. Občutno manjši je padec naklade v industrijsko močnejših predelih in večjih delavskih središčih, vendar je tudi tu padec neko-bko nad pričakovanim in to tudi v kolportaži. Ob vsem tem ugotavljamo, daje podražitev prizadela predvsem kupce, ki kupujejo prijatelja Nedeljskega v kolportaži, dočim je Padec pri naročnikih zelo majhen, oziroma se je trend naklade na- Prodajna služba si prizadeva obdržati raven naklade, predvsem prodanih izvodov, na planirani višini in ji je to doslej tudi uspelo. Običajni padec naklade v notranjosti Slovenije (dopusti) ji bo uspelo pokriti z dobro organizirano prodajo v sezoni ob morju. objektivnost ocenjevanja. Po končanem usklajevanju sistematizacije delovnih mest bo to gradivo na vpogled samoupravnim organom, v naslednji fazi pa bo na zboru delavcev. Dosedanja sistematizacija pa še vedno ne vključuje dokončnega števila točk posameznega delavca v TOZD Dnevnik. Le-to je odvisno še od delavčevega znanja, sposobnosti, izobrazbe, odgovornosti, naporov, itd., kar vse vpliva na končno oceno posameznega delavca oziroma njegovega OD. ZLATI DNEVNIK PETIM DELAVCEM Izmed članov delovnega kolektiva Ljubljanskega dnevnika bodo letos po sklepu delavskega sveta prejeli spominski znak ZLATI DNEVNIK: glavni urednik in direktor Božo Kovač, novinarji Janez Čuček, Marjan Raztresen ter Snežana Šlamberger in stenodakti-lografka Francka Jenko. Prvi bo prejel to odličje za velike zasluge za razvoj temeljne organizacije in za afirmacijo Dnevnika ter Nedeljskega dnevnika, vsi drugi pa za 15-letno delo v Ljubljanskem dnevniku. Podelitev ZLATIH DNEVNIKOV bo predvidoma ta mesec na posebni slovesnosti, ki jo bo orga-n^irala osnovna organizacija sindikata. Ob 30-letnici Ljudske pravice se je Ljubljanski dnevnik skušal oddolžiti tovarišu Božu Sintiču, direktorju TOZD tiskarna Ljudske pravice, za ves njegov trud v minulih letih za razvoj časopisnega tiskarstva in za dobro sodelovanje z Ljubljanskim dnevnikom. Direktor in glavni urednik Ljubljanskega dnevnika tov. Božo Kovač mu je izročil ob tej priložnosti Zlati dnevnik. OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA V TOZD DNEVNIK PRVA NALOGA: IZOBRAŽEVANJE IN OBVEŠČANJE Izvršni odbor sindikalne organizacije TOZD Dnevnik je sklenil, da bo skladno s programom zveze sindikatov težišče svojega dela usmeril v družbeno politično dejavnost in poglabljanje samoupravljanja v kolektivu. Za uspešno izvrševanje nalog je pogoj družbenopolitična razgledanost sindikalnih poverjenikov in sploh članov sindikata, zato je v delovnem načrtu osnovne organizacije sindikata usposabljanje in izobraževanje na prvem mestu. Do zdaj sta se dva člana izvršnega odbora udeležila organiziranega izobraževanja: sekretarka izvršnega odbora Greta Iskra je odšla na dvodnevni seminar za sindikalne poverjenike na Polževem, referent za rekreacijo Jani Alič pa na tečaj za referente za rekreacijo v Poreču. Izvršni odbor si bo tudi v prihodnje prizadeval, da se bo čimveč članov sindikata, ki delajo v sindikalnih ah samoupravnih telesih , usposobilo za uspešno opravljanje svojih nalog. Pri dosedanjem delovanju sindikalne organizacije se je pokazalo, da o nekaterih akcijah niso bili obveščeni prav vsi člani kolektiva. To še posebej velja za športno-rekreacijska tekmovanja, ki so v polnem teku in za katera je med delavci Dnevnika zanimanje, ki je preseglo vsa pričakovanja. Da bi izboljšaliobveščanje v kolektivu, je izvršni odbor sprejel sklep o namestitvi oglasne deske poleg vhoda v dvigalo v avli Dnevnika. Na oglasni tabli naj bi poslej visela vsa pomembnejša obvestila in poročila o dogodkih in dejavnostih v Dnevniku. Od pomembnejših akcij, ki jih je sindikalna organizacija opravila v letošnjem letu, velja omeniti tudi zadovoljivo udeležbo na osrednji proslavi osvoboditve v Ljubljani To dokazuje, da se člani sindikata zavedajo pomena, ki ga *ima udeležba na tako pomembnih manifestacijah, kot je letošnje praznovanje zmage nad fašizmom. M.L. IZVOLJENI NOVI ČLANI SAMOUPRAVNIH ORGANOV -----------------------\ KADROVSKE NOVICE V _________________ J PRIŠU V TISKARNO LP Srečko Martinčič, za strežnika v ofset strojnico; Vinko Kašnik, ročni stavec — iz JLA, Marija Penič, za čistilko, Srečko Levstek, za strežnika v knjigotisk, Jožefa Harbaš, za čistilko, Veronika Smolnikar, za čistilko. ODŠLI IZ TISKARNE LP v maju 1975 Marta Pajnič, kgv. delavka — sporazum, Anica Pirc, kgv. delavka — samovoljne^ Zdenka Pernarčič, kgv. delavka — sporazum, Tatjana Hribar, kgv.delavka — sporazum, Marija Penič, čistilka — sporazum, Milka Jereb, čistilka — sporazum, Mehmedalija Fazlič, Marko Pečar ofset strojnik — sporazum, Aleksander Ficker, reprofotograf — sporazum Na podlagi V. oddelka, čl. 166 Statuta ŠCTP je zaradi slabega učnega uspeha in neopravičenih izostankov od pouka, odpuščen iz grafične šole štipendist Damjan Sulič, ročni stavec — letnik I. LJUBLJANSKI DNEVNIK V mesecu maju so se na novo zaposlili: Zdenko Vrdlovec — novinar, Ljuba Majcen — pomočnik vodje splošnega oddelka, Marija Jurčevič — snažilka, Nada Kosi — tajnica BEP. Odšli pa sta: strojepiska Nevenka Hrovat in šofer Ivan Križaj. Ljudska pravica Ob koncu meseca maja smo volih nove člane v samoupravne organe tiskarne Ljudske pravice. Volilnih upravičencev je bilo 509, medtem ko se je volitev udeležilo 394 delavcev ah 77,4 odstotka. Volitev se tako ni udeležilo 115 članov kolektiva. Od teh jih je bilo 41 upravičeno odsotnih, neupravičeno pa jih ni prišlo na volišče 74 ah 14,5 odstotka. Neveljavnih glasovnic je bilo 12. Kandidati za delavski svet Tiskarne, poslovni odbor, delavsko nadzorno komisijo, centralni delavski svet in delegati za družbeno politične skupnosti so prejeli 382 glasov. Kandidati za komisijo za medsebojna razmerja pa so prejeh naslednje število glasov : Anton Skubic 210, Marjan Mlakar 233, Borut Nečemar 223, Alojz Šmelcer 180, Jože Rus 218, Darko Bajželj 174, Štefka Križaj 213, Anton Porenta 237 in Lado Flegar 206. Ker smo volih le pet kandidatov, so bili torej v komisijo za medsebojna razmerja izvoljeni: Anton Porenta, Marjan Mlakar, Borut Nečemar, Jože Rus in Štefka Križaj. V delavski svet tiskarne so bili izvoljeni: Jože Bartol, Franc Potočnik, Marjan Trampuž, Janez Arnšek, Janko Verbek, Rupert Gorše, Božo Sulič, Zoran Valentič, Lado Apfel, Anton Jordan, Majda Kranjc in Marjan Heine. V poslovni odbor tiskarne so bili izvoljeni: Božo Kandus, Andrej Masle, Ana Sladič in Miro Potočnik. V delavsko nadzorno komisijo: Rajko Stopar, Janez Dolničar, Vito Šuligoj in Martin Zupančič. V centralni delavski svet so bili izvoljeni: Marko Štepic, Janez Ilija, Janez Strnad in Marjan Heine. Vsem izvoljenim bo trajal mandat do januarja leta 1977. Ljubljanski dnevnik Tudi v Ljubljanskem dnevniku so bile vohtve v delavski svet TOZD in v delavsko kontrolo. Udeležba je bila razmeroma dobra, saj je glasovalo 87,4 odstotka volilnih upravičencev, in je bila večina izostankov opravičena (bolezni, dopust). Delavski svet LD šteje po letošnjih volitvah 17 članov. Na novo so bili izvoljeni: Janez Čuček, Janez Drobež, Mija Knop, Franc Kogovšek, Breda Kravcar, Jana Lazar, Tone Nosan, Vera Šoltes, Ivo Štorgelj in Ana Štrukelj. Iz leta 1974 pa so obdržali mandat še za eno leto: Danica Firm, Drago Pečenik, Jože Pogačnik, Marjan Raztresen, Ante Smoljo, Rafko Trušnovec in Ivanka WahL V centralni delavski svet in v delavsko kontrolo LD so bili vsi člani izvoljeni na novo, ker sta bila ta dva organa izvoljena že pred dvema letoma in je zato že vsem tedaj izvoljenim članom potekel mandat. V 16-č lanski centralni DS je letos v Ljubljanskem dnevniku izvoljenih naslednjih 8 članov: Marjan Ciglič, Breda Deniša, Janez Drobež, Stane Fugina, Marko Jereb, Tone Nosan, Vera Šoltes in Janez Šuster. Po načelu, da izvolijo oddelki oziroma volilne enote, ki imajo do 30 delavcev, v delavsko kontrolo LD po dva člana, oddelki oziroma volilne enote z nad 30 delavci pa po tri člane, so bili letos izvoljeni v delavsko kontrolo LD (skupno 10 članov): Justi Borišek, Tinka Golob, Peter Kavalar, Slavka Kravcar, Meta Lazar, Janez- Mahy, Mira Orehek, Ivanka Slabe, Jože Štergelj in Nada Zupan. Delavska kontrola združenega podjetja je bila letos prvič izvoljena. Šteje osem članov, in sicer po tri člane iz vsake temeljne organizacije. V LD so vanjo izvoljeni: Pavla Anžič, Janez Mahy, Tomaž Nučič in Jože Varga. ENAJST UR HOJE IN NEKAJ ŽUUEV PEŠ IZ LJUBLJANE V POSTOJNO! 17. maja sta člana našega kolektiva Miro in Marko napravila zanimivo preizkušnjo vzdržljivosti: na 53 km dolgo pot od Ljubljane do Postojne sta se odpravila peš. Na kolesu, s fotografskim aparatom steklenicami Radenske in sendviči ju je spremljal Miran Bednar. Ob 4,30 uri pri tabli Ljubljana: start. V prijetnem hladu sta začela pot na levem makadamskem pasu. Miru ni! Nepretrgane kolone sonca željnih turistov hitijo proti morju. 6,30 ... Obisk tov. Dolničarja in Šprogarja z avtom, Šilce močnega in v hitrem tempu naprej na Vrhniko. 7,30-8 počitek v hotelu Mantova, kavica ... Ob 8. uri spopad z vrhniškim klancem. Utrujenosti ni čutiti. Prehitita"'vprežni voz ... Sonce že greje... Logatec 9,45: 100 metrov za tablo mahca v prijetni senci. Počitek do 10,10. Mimo pravkar voznik vprege :„Kaj je fantje? So noge odpovedale? “ „Ne, ne ... počivati je treba, do Postojne je še daleč....“ Voznik toliko, da ni padel odprtih ust z voza. Skozi Logatec, Gornji Logatec, odcep Idrija-Godovič, klanec in spust v Grčarevec ... sonce neusmiljeno pripeka... (Prvi znaki utrujenosti nog.., Niso vajene napora. Ovinkast del poti proti Planini! To je bil najhujši, najdolgočasnejši in najnapornejši del hoje. Spremljevalec se je odpeljal, onadva pa od ovinka, do ovinka. Zadnjega ni in ni Potrebno je veliko volje, utrujene noge kar hodijo ... Hodijo ... Končno .. .12,45 Planina! Pri trgovini 10 minut počitka, 4 htre radenske, dve limoni. V gostilni pred Kačjimi ridami še topel čaj z limono, taktični načrt za osvojitev rid, masaža strašno utrujenih, tudi že žuljavih nog in natančno ob 14.uri naskok. Prečkala sta jih pojjobočjih z mehko travo in pičlih 20 minut kasneje sta se z vrha ovinkov bolj kislo smejala spremljevalcu, ki je moral s kolesom po asfaltu. Zadnji počitek in spust v 6 kilometrov oddaljeno Postojno. Natanko ob 15,30 uri ju je spremljevalec fotografiral pri tabli. Kilometer naprej za mizo v restavraciji Jadran ob klobasi na žaru in vrčku hladnega piva ni bilo več tako strašno. S sproščenim smehom in veseljem nad premagano potjo so pričakali tov. Horvata, ki jih je prišel iskat. Z avtom seveda! ŠEFIC BOGOMIR (KLIŠARNA) PESTRA ŠPORTNA DEJAVNOST V OBEH KOLEKTIVIH STRELKE OSVOJILE TRETJE MESTO Nogometaši Ljudske pravice so zdaj bolj prizadevni Šport in rekreacija sta v prvih petih mesecih letošnjega leta doživela pri Dnevniku precejšen napredek. Čeprav se nam še ni posrečilo zajeti vseh zaposlenih, pa se število le-teh iz dneva v dan povečuje. Prva večja akcija v tej smeri je bil nakup TRIM kartončkov, ki smo jih brezplačno razdelili med vse člane sindikata. Pri tem pa nismo pozabili tudi naših upokojencev. Vsi, ki bodo ob koncu leta vrnili pravilno izpolnjen kartonček, bodo brezplačno prejeli značko TRIM 75. Sicer pa so v preteklem mesecu košarkarji z uspehom nastopali v TRIM košarkarski ligi občine Ljubljana Center, nogometaši pa v moščanski TRIM ligi. Svoje znanje so dokazali tudi strelci, ki so nastopili na tekmovanju v počastitev rojstnega dne maršala TITA in na prvenstvu Dnevnika. košarka Košarkarji so odigrali četrto kolo. Dnevnik je zmagal proti Metalki brez borbe, ker Metalke ob napovedani uri ni bilo v telovadnico na Taboru, Ljudska pravica pa je po ogorčeni borbi premagala SDK in je trenutno na tretjem mestu na lestvici. Prvo tekmo je LP z vodečo Ljubljansko banico izgubila z 11 koši razlike. Spet smo nastopili le s " igralci, Ljubljanska banka, ki je imela številčno močno ekipo (10 igralcev), nas je uničila predvsem s hitrim tempom. Tako so že v 5. minuti vodili s 14 : 2. Tega vodstva skozi vso tekmo nismo mogli ujeti. Tako je bil končni rezultat 42 : 29 Za Ljubljansko banko. V drugi tekmi je LP porazila Kartonažno tovarno s 17 koši razlike. Po prvih 5 minutah je bila razlika še minimalna v našo korist, nato pa smo s hitrimi protinapadi, predvsem v drugem polčasu strli odpor nasprotnika. Tekmo smo končali z rezultatom 19 : 36 za Tiskarno Ljudske pravice. Najboljši strelec Ljudske pravice je Makuc s 33 koši, Dnevnika pa Alič, kije dosegel 22 točk. NOGOMET Moštvo Dnevnika nastopa v malem nogometu kot _ gost v moščanski TRIM ligi. Šestdeset moštev je razdeljenih v pet skupin. Dnevnik tekmuje v šesti. V prvi tekmi so bili Dnevnikovci poraženi. Premagali so jih favorizirani nogometaši Aston Villa z 8:3. Že v drugem kolu pa smo dosegli visoko in zasluženo zmago. Nogometaši Pletenine so klonili s 6:1. Po 2. kolu je Dnevnik na četrtem mestu. II Nogometaši Dnevnika letos prvič nastopajo v malem nogometu v moščanski TRIM ligi. Na sliki prizor s tekme s Pletenino, ki so jo Dnevnikovci dobili s 6:1. (Foto: M. Ciglič) nasprotniki Dnevnika še Radio Študent, Oražmov dom, KTM Protektor, Elektroobnova, Zalog, Statistiki in Bizovik. V prihodnjih kolih bodo V nadaljevanju nogometnega LESTVICA ZALOG 2 200 19 : 2 4 RADIO ŠTUDENT 2 200 9 : 1 4 ORAŽMOV DOM 2 110 6 : 4 3 BIZOVIK 2 101 11 : 3 2 ASTON VILLA 2 101 8 : 5 2 U. DNEVNIK 2 101 9 : 9 2 KTM PROTEKTOR 2 101 6 7 2 STATISTIKI 2 010 3 : 9 1 PLETENINA 2 002 2 : 16 0 ELEKTROOBNOVA 2 002 4 : 21 0 Lestvica skupine A: L Ljubljanska banka 2. PTT 3- Lj. pravica 4. Vega Zrnat 6. SDK 2. Komunala 8- Kartonažna 9. Emona 10. Iskra LESTVICA SKUPINE B: L Intertrade 2. Slovenija ceste 3. Dnevnik g- Maximarket 5- Petrol 6- Delo Z- Agrotehnika Statistika Lsgrad 10- Metalka 4 4 0 165 115 8 4 3 1 119 84 6 4 2 2 127 99 4 4 2 2 128 110 4 4 2 2 93 81 4 4 2 2 113 119 4 4 2 2 98 125 4 4 1 3 100 104 2 4 1 3 96 116 2 4 1 3 82 150 2 4 4 0 113 85 8 4 3 1 111 66 6 4 3 1 90 50 6 4 2 2 75 47 4 4 2 2 99 86 4 4 2 2 81 77 4 4 2 2 72 95 4 4 1 3 76 101 2 4 1 3 64 93 2 4 0 4 43 104 0 prvenstva je ekipa Ljudske pravice dosegla veliko boljše uspehe, in sicer: Ljudska pravica: Univerza! 3:0, Ljudska pravica : MK, založba 3:1, Ljudska pravica : MK, tiskarna 2:1. Ekipa Ljudske pravice je po petih,, šestih tekmah pridobila na kondiciji in tudi na resnosti posameznih članov. Rezultati tega se poznajo na igrah posameznikov in prizadevanju med igro. Upamo, da bomo dobro pripravljeni za grafične igre, ki bodo prihodnji mesec v Celju, in da ne bomo razočarali tako kot lansko leto. Prav posebej pa moramo pohvaliti posameznike, ki se na vsaki tekmi resnično prizadevajo: Lamovšek, Judež, Primožič in drugi. Upajmo, da sindikalno prvenstvo v naslednjem letu ne bo tako zaškripalo na začetku kot sedaj, ampak da bomo uspešni že v začetku. Hkrati apeliramo na starejše člane (člane ekipe malega nogome- ta: Novak, Podobnik, Potočnik, Humar, Čebular, Negrijevski), naj se kondicijsko pripravijo na grafične igre in naj ubranijo že tradicionalno prvo mesto. STRELJANJE Dnevnikovi strelci so se udeležili TRIM sindikalnega prvestva v streljanju z malokalibrsko puško. Tekmovanje so priredili v počastitev 30. obletnice osvoboditve. Organizator je bila samoupravna telesnokultuma skupnost Ljubljana Center ob pomoči strelske družine Olimpija. Nastopilo je 180 posameznikov in 17 posameznic. Najboljši Dnevnikov strelec je bil Slavko Drlje, ki je zasedel s 113 krogi 51. mesto. Drago Bitenc je dosegel 103 kroge in bil 6% Janez Aljčpa je bil z 92 krogi 80. Vrstni red ostalih: 87. Bizilj (86 krogov), 110. Jarc (76), 132. Mally (67), 125. Čuk (66), 145. Fugina (49), 148. Mazovec (45), 151. Lekše (37), 158. Čuček (31), 161. Drobež (29), 162. Dju-rič (29). Med 45- moštvi so Dnevnikovci zasedli 30., 34. in 38. mesto. Ženske so imele več uspeha: Alenka Brezovnik je bila s 66 doseženimi krogi sedma, Sonja Zupan (25) 12. in Ivica Bozovičar (22) 13. Med vrstami so naše tekmovalke ugodno presenetile in zasedle tretje mesto ter tako dobile diplomo organizatorja. Na republiškem prvenstvu športnih novinarjev v streljanju z vojaško puško so nastopili štirje strelci: Bizilj," Fugina, Pogačnik in Alič. Najboljši je bil Nace Bizilj, ki je zasedel odlično sedmo mesto. Od 200 možnih krogov je dosegel 142. Rezultati ostalih: 12. Alič 126, 16. Fugina 115 in 26. Pogačnik 74. Nastopilo je 32 športnih novinarjev iz vse Slovenije. BRALCEM ČLANOM DELOVNEGA KOLEKTIVA Vsa pisma - po možnosti napisana na stroj - so nam vedno dobrodošla. Čim krajša bodo, toliko več možnosti bo, da jih bomo objavili. Prednost bodo seveda imela tista pisma članov našega delovnega kolektiva, ki zadevajo neposredne probleme pri njihovem delu, predloge za razne izboljšave in seveda tudi pritožbe, ki jih na drug način doslej ni bilo možno uveljaviti. Vsa pisma morajo biti seveda podpisana s polnim naslovom, ker bodo drugače končala v košu. Vso pošto ali predloge o tem, kaj želite, da bi bilo objavljeno v našem internem glasilu „Črno na belem", dostavite odgovornemu uredniku v sobo št. 67 v četrtem nadstropju (kjer je uredništvo Ljubljanskega dnevnika). Uredništvo ČRNO°BELEM Izdaja delavski svet Časopisno tiskarskega podjetja Pravica-Dnevnik - Ureja uredniški odbor: Saša Jarc (odgovorni urednik), Breda Deniša, Srečko Mrak, Dana Nučič, Boris Ogrizek, Dušan Sivec, Leopold Šega in Majda Tičar -Izhaja vsak drugi ponedeljek v mesecu, razen julija in avgusta - Natisnila Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani Ni še sicer gotovo, ali bodo letošnje grafične igre v tekmovalnem programu imele tudi boks, toda „tovariš“ Škedelj si hoče za vsak primer priboriti prednost in je že začel s treningom. Žal je trening vrečo zamenjal z oddelkovodjem, ki ga je opozoril na delovne dolžnosti in disciplino. Ob 30-letnici Ljudske pravice niso v tej* TOZD dobili niti ene same čestitke od svojih poslovnih partneijev in družbenopolitičnih organizacij. Varčevanje*sicer lepa stvar, pozabljivost pa ne! Direktor tiskarne Božo Sintič je že drugič zaporedoma objavljen v tej številki. Da ne bo kdo rekel, da hočemo poveličevati direktoije in daje takšno objavljanje voda na mlin tehnokratov, kar povejmo: V prejšnji številki je bil Sintič zaradi 30-letnice LP, v današnji pa zaradi Zlatega dnevnika, ki gaje prejel. To pa že zasluži ponovno objavo! ČRNOGE LEM V LJUDSKI PRAVICI Lepa, nova, polavtomatska dvigala smo torej dobili in veselo smo se vozili z njimi. Vendar se je cinglanje dvigal v nadstropjih že po nekaj tednih sprevrglo v navček: pokvarilo se je eno, nato pa še drugo dvigalo. Ali kot je dejal eden izmed vratarjev v Kopitarjevi 2:„Mlad je umrl, mlad, ta presneti lift“! Čistoča in urejenost posameznika sta, kot pravimo, njegovo zrcalo. Če s tem merilom ocenjujemo našo menzo, dvorišče, stopnišča in predvsem stroje, se zdi, da gledamo zadnjo stran zrcala, ker je tudi prva tako umazana, da umazanije, v kateri se dušimo, sploh ne vidimo več. Strupenjak NAGRAJEVANJU POUcSm’ °A * LAŽJE PRITI NA VRH MOUNT EVERESTA, KOT PA PRI DNEVNIKU SPREJETI PRAVILNIK O