■eauaajiaa ?he Oiliest and Most Popular, Slovene Newspaper, Kn United States of, 'America. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico— od boja do zmagel glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; S. P. družbe sv, mohorja y chicagij zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizations), Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Zdruienih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 201 CHICAGO, ILL., TOREK, 18. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER 18, 1932 letnik (vol.) xli Hoover udaril po demokratih-JaponsKa se te pobožno HOOVER IMEL SVOJ DRUGI VEČJI KAMPANJSKI GO-. VOR V CLEVELANDU.—DEMOKRATE OBDOLŽIL, DA NE RAZUMEVAJO SVETOVNEGA POLOŽAJA. — NA ROOSEVELTA NAPRTIL KRIVDO BORZNEGA KRAHA. r~ POSLEDICE NEDAVNEGA POTRESA NA GRŠKEM JAPONSKA ZAUPA V BOGA Odločitev v mandžurskem vprašanju se naj prepusti božji razsodnosti, pravi vodilni japonski državnik. Cleveland, Ohio. — V soboto zvečer je imel republikanski kandidat, predsednik Hoover, svoj drugi večji govor, in sicer iv tukajšnjem mestu, v konven-čni dvorani. Kakor je svoj prvi govor v Des Monies, Ia., naslovil v prvi vrsti na farmarje, tako so bile sedanje njegove besede namenjene predvsem industrijskemu osobju. Okrog 20,000 oseb je prisostvovalo govoru, vnetih republikancev, kateri so kot taki navdušeno ploskali svojemu voditelju, kadarkoli je naperil ost svojega govora proti svojemu demokratskemu oponeritu. In številnokrat si je Hoover tekom svojega govora privoščil Roosevelta in demokratske voditelje sploh. Obdolžil jih je iVse skupaj, da sploh ne vedo, kaj se godi v svetu, in da ne poznajo temeljnih ekonomskih zakonov. Ako pa to ni res, potem pa da namenoma in nalašč zavajajo ameriško ljudstvo z napačnimi izvajanji. Demokrati. je dejal, očitajo republikanskemu vodstvu, da ni nič naprej videlo v bodočnost in da ni ničesar storilo, da bi se depresija Preprečila. Odgovoril je na to, da ta depresija ni imela svojih korenin samo v Ameriki, marveč je istočasno nastopila tudi v osmerih drugih vodilnih deželah, ki imajo skupno 600 milijonov prebivalstva. In poleg tega se pa tudi ni od demokratov od nikogar slišalo, da bi Napovedal depresijo in svaril ljudstvo pred njo. Na račun Rooseveltov je šlo, ko se je Hoover dotaknil špekulacij na borzah in kraha, ki •je sledil. Za take špekulante nna vsaka država svoje lastne zakone in bi na podlagi njih lahko nastopila. Večina pogrebov pa se je izvršila v državi ^ew York, kjer je bil za gover-^ja Roosevelt. Svoj program je Hoover izrazil v dvanajstih točkah, med ^aterimi je tudi ta, da se obdr-sedanje visoke carine, kar je Predmet napadanja od strani demokratov, češ, da je to pomočilo depresijo. Temu nasprotno je Iioover btllenil, da to ni moglo vplivati ^a sedanje ekonomske razme-ve> kajti depresija je nastopila e devet mesecev preje, pred-o so bile nove povišane carin-Postavke uveljavljene. Vi-*°ka carina pa se mora po IIoo-'^jevem mnenju obdržati, da 8 tem zaščiti delavstvo in industrija. VerMed drugimi točkami lloo- ' Jevega programa je zahteva, Se skrajša delovni teden in jj0S m zaPosli več oseb, da se in i1102"081' «e znižujejo plače 8eljpavSe.Čim ""j^J omeji pri-•H-vanje in se 8 tem ohrani Qel° Amerikance. filalToK«11 -Ali? A,i 8te že P°' S."i ODnovitev naročnine za "A. čimprei ne> storite to p°trebu^ Pv možno3t«. ker list etobe aše Pomoči in zve- Tokio, Japonska. — Japonska se je predstavila svetu v popolnoma novi luči, namreč kot skrajno pobožna. Eden njenih vodilnih državnikov in tudi glavni delegat na zborovanju Lige narodov, J. Matsuoka, se je v nekem govoru v nedeljo izrazil, da je japonska stvar glede Mandžurije pravična in da o tem ne bo odločala Liga narodov, marveč pravična odločitev da bo prišla samo od Boga. "Prositi moramo nebo," je dejal, "in ravnati svoje mišljenje 'V skladu s tem." Matsuoka bo, kakor se splošno pričakuje, v kratkem japonski zunanji minister in bo tudi glavni govornik v Ženevi, ko se bo prihodnji mesec razpravljalo tamkaj o poročilu, ki ga je podala komisija Lige narodov glede položaja na Dalj-njem vzhodu. Kaj bo ta mož povedal v Ženevi, je označil s sledečimi besedami: "Ničesar ni, o čemer bi se v Ženevi mogli prepirati, kajti stališče Japonske je isto, kakor je stališče Evrope in Amerike. Vsi želimo svetovni mir. Moj predmet bo, da bom pokazal mišljenje japonskega ljudstva, ki temelji na tem, da se ohrani mir na Daljnjem vzhodu in nedotakljivost orienta. Mnogi ob-dolžujejo Japonsko, da je v! Mandžuriji krivično ravnala.1 Japonci nasprotno pravijo, da' je pravica na njih strani. Edino pravilno je torej, da se vse skupaj prepusti božji razsodnosti, in kje je pravica, bo pokazal čas in ne Ženeva. Pozorišče v neki grški vasi blizu Soluna, kjer je pred par tedni silovit potres izvrševal svoje uničevalno delo. V potresu je bilo skupno ubitih nad 200 oseb, povzročil je ogromno materijalno škodo in vsled njega je na tisoče ljudi ostalo brez strehe. Iz Jugoslav!)«« JESENSKE STISKE IN SKRBI SLOVENSKEGA KMETA. — 90 LET STARO ŽENICO PRI LOŽU OROPALI. — SLOVENSKI UMETNIK ODLIKOVAN V INOZEMSTVU. — SMRTNA KOSA. — RAZNE VESTI IN NOVICE. IZROČITEV SLEPARJA Milijonski slepar Factor bo izročen Angliji. —o— Chicago, 111. — Dolgotrajna borba glede izročitve Johna i Factorja, o katerem je bilo svoje časno poročano, da je osle-paril angleške investorje za sedem milijonov dolarjev in je nato zbežal v Ameriko, se je preteklo soboto končala. Obdolženec se je namreč z vsemi i sredstvi protivil temu, da bi bil izročen Angliji, da ga ona sodi po svojih zakonih. Zadeva je prišla končno pred federalno prizivno sodišče, ki je zdaj odločilo, da mora biti Factor oddan deželi, v kateri je izvršil svoje sleparije. -o- ZNAMENJE BLIŽAJOČEGA SE PIVA Chicago, 111. — Ta ponedeljek se je otvorila in pričela s poukom višja šola za pivovai*-narje, Wahl-Henius Institute, 2374 Lincoln Ave., ki je bila zaprta od leta 1915. Voditelji šole so trdno prepričani, da bo prihodnji kongres izpremenil prohibicijo v toliko, da bo dovoljeno pivo. —o— : MORSKI ROPARJI NAPADLI j LADJO Hongkong, Kitajska. — Angleški parnik Helikon je bil na svoji plovbi napaden od morskih roparjev, ki so prišli nanj kot navadni potniki. Med vožnjo so pa hipoma navalili na moštvo in so potnikom pobrali vse vrednosti. V svoji oblasti so1 imeli ladjo celih 36 ur, predno so jo s svojim plenom zapustili.' i -o- TUDI KANADA PODPIRA ŽELEZNICE Ottawa, Ont. — Federalna vlada je sklenila, da bo dala privatni železniški družbi Canadian Pacific brezobrestno posojilo poldrugega milijona dolarjev, in sicer v svrho, da bo železnica lahko nadaljevala z obratom in obdržala na delu. svojih 8000 uslužbencev do j konca decembra. ' KRIŽEMJVETA — Rim, Italija. — Ob priliki proslave desete obletnice fašizma je Mussolini podelil pomilo-ščenje članom fašiatijne stranke, katerim je bila naložena kazen za kake manjše pogre-ške. — Mukden, Mandžurija. — Japonsko armadno poveljstvo je z letaki, ki so jih spuščali z aeroplanov, opozorilo tujezem-ce v krajih, kjer se vodi ofenziva proti kitajskim vstašem, naj se umaknejo iz nevarnih krajev, ali pa naj se zberejo v enem samem mestu. — New York, N. Y. — 92-letna Miss Anna Teller, potomka šestega predsednika Zed. držav, John Quincy Adamsa, je v petek podlegla zastru'plje-nju s plinom, ki je uhajal v njenem stanovanju. Živela je v zelo skromnih okoliščinah. — Simla, Indija. — 14 muslimanov je bilo ubitih in 11 ranjenih v spopadu s hindujci v Hissar okrožju. Hindujci so se razsrdili, ko so jim muslimani pokradli več krav, in so navalili na nje. Ottawa, 111. — V petek ponoči je vladalo veliko razburjenje v tukajšnjem okraju. Nad sto suhaških agentov se je namreč steplo skupaj in navalili so na 45 lokalov, o katerih so su-jmili, da se prodaja pijača. Baje obstoja njih plen v veliki množini likerjev. Obiskali so tudi La Salle. -o- PODJETNE PUNČARE Chicago, 111. — 151etna Anna Fragassi, 2300 W. 69th St., je našla doma revolver in se z ;njim in s svojo prijateljico, 16-letno Rose De Cook, odpravila i" na lov". V oknu trgovine z .oblekami na 3206 W. Lake St., , so jima padle v oči krasne obleke. Vstopite. "Roke kvišku", zapove Anna lastniku Maxu Shalowitzu in nameri nanj revolver. Max uboga. Dekleti nato v naglici nagrabite par oblek, vzamete iz blagajne $12 in jo odkurite. Shalowitz enako pograbi samokres in za njima! Netki detektiv, ki je slučajno prišel mimo, mu pomore in obe nadebudni tičici ste kmalu na-|to sedeli na policijski stražnici. ' Obe ste 'dijakinji na višji šoli. KRALJ 0DVR- i NIL M0R1TVE Kmet je vedno siromak Po hudi suši, ki je trajala nad poldrugi mesec, ponekod pa še dalje, je jesenski dež proti koncu septembra namočil razsuše-no zemljo ,ko je v kratkih presledkih deževalo dva dni zapored. Zlasti velika potreba dežja se je kazala po Krasu, Notranjskem, Suhi Krajini in nekod drugod, ko so bile cele vasi brez vode. V Ložki dolini so bile vasi že nad šest tednov brez vsake pitne in druge vode. Kapnice, studenci in pritoki O-brha so se posušili. Glavni potok Ložke doline Obrh se je v spodnjem toku prav tako posu-J šil. Po eno uro daleč so ljudje hodili po vodo v takoimenova-ni Belimanski studenec, ki je nevsahljiv. Po sicer poznem a izdatnem dežju si bodo nekatere krmske rastline vendar o-pomogle, če le ne bo pritisnil zgodnji mraz. Ostali poljski pridelki si pa ne bodo opomogli, ker so večinoma že spravljeni. Zlasti bo izdaten dež ne koliko vplival na cene pri živini, katero so bili mnogi prisiljeni za vsako ceno prodati radi pomanjkanja zimske krme. V nekaterih krajih so bili že kar nalivi; tako poročajo z Gorenjskega, da so potoki in hudourniki zelo narastli in Ljubljanica že grozi stopiti čez bregove. O zelo kritičnem položaju kmeta poročajo iz Slovenske Krajine, kjer so cene živini tako padle ,da ni vredno niti prodajati, ker potem ni živinčeta ne denarja. Posegli so tedaj kmetje po drugem sredstvu, da živino koljejo doma, pa tudi to ne prinaša koristi. Neki kmet je zaklal doma lepo rejeno ži-vinče, ki je tehtalo nad 900 funtov, pa je dobil za kožo in meso komaj okoli $10.00. Ker so ljudje brez denarja, so morali meso dajati skoro zastonj. •— Ljutomerski vinogradniki tudi tožijo, da je suša napravila veliko škodo. Zlasti se pozna vinogradom, ki so bolj na peščenih legah. Grozdje je u-velo in kislo, ker je vsled suše nerazvito. --o- Drzen vlom Iz Starega trga pri Ložu poročajo, da je bilo vlomljeno v samotni vasi Vrhniki pod Rač-no goro, uro hoda iz Starega Trga, pri zasebnici 901et. vdovi Frančiški Pirčevi. Poslednji čas jo je bilo strah spati samo v hiši, ker je nedavno tam umrla neka ženska. Pa je starka pripovedovala, da prihaja po-kojnica k njej, trka na okna in se ji prikazuje. Zato se je dogovorila s sosedovimi in je pri njih 'prenočevala. Ko se je nekega jutra vrnila v hišo je našla vse razbito in razmetano. Neznani vlomilci so ji pobrali nekaj nad 8 tisočakov gotovine, mnogo obleke in perila. Izkazali so se pa tudi "velikodušne", da so ji pustili eno obleko, uro, par čevljev in nekaj denarja kar na mizi, iz česar se Preprečil krvno osveto s pomi-j lostitvijoo Tirana, Albanija. — V tukajšnji deželi obstoja nepisan zakon krvne osvete, da se morajo namreč za kakim umorjenim maščevati njegovi bližnji sorodniki s tem, da morilca u-more. Na ta način se včasih cele družine uničijo, kajti drugi ^umor zahteva zopet isto mašče-ivanje, in tako ni nikjer konca. Kralj Zog je v soboto odvrnil nov pričetek takih moritev, ko je pomilostil na dosmrtno ječo 49 na smrt obsojenih. Krvno osveto zahteva namreč tudi po-' stavna Usmrtitev. -o-- 'POTOVAL V DRUŽBI Z ROPARJEM | Chicago, 111. — W. Seyler, 8240 Ridgeland Ave., je imel j nenavaden doživljaj. Ko se je vozil s svojim avtom, so ga napadli roparji, ki so ga prisilili, da jih je prepeljal ven iz mesta. Tamkaj so mu vzeli $100, ki jih je imel pri sebi, in poleg j tega tudi njegov avto. Ko so' bili gotovi, je eden roparjev j dejal: "Naveličal sem se že tega življenja; nazaj grem v Chi-| ciga." Mož se je pridružil Sey-lerju in skupno sta korakala proti mestu. Ko sta prišla do prvih hiš, je skesani ropar izginil. -o- ROOSEVELT NAŠEL IZHOD Albany, N. Y. — Že dalje časa zbadajo republikanski kandidati Roosevelta, češ, da se izogiblje izraziti svoje mnenje glede izplačila bonusa vojnim veteranom. Kakor se čuje, ima Roosevelt pripravljen odgovor na te očitke. Sestavil je namreč svoj .posebni načrt, s katerim upa ugoditi veteranom, ne da bi bilo treba izplačati bonusa. Po tem načrtu bi se od vlade postavile na raznih točkah po deželi posebne agencije, ki bi nudile pomoč potrebnim veteranom in njih družinam, dokler bo stiska trajala. Na ta način bi ne bila federalna blagajna obremenjena s par miljardami, ki bi jih potrebovala za izplačilo bonusa. INSULL NE ODDA POTNEGA LISTA Atene, Grčija. — Kakor je bilo že zadnjič poročano, je tukajšnji ameriški konzul po navodilih iz Washingtona zahteval od Samuela Insulla, da mora izročiti svoj potni list. Pretekli petek pa je Insull v posebnem pismu to zahtevo odločno odbil. Povdarjal je, da je njegov potni list veljaven do februarja 1934 in da mu daje pravico, da lahko do tistega časa prebiva v katerikoli državi hoče. Ako bi on oddal svoj potni list, bi pomenilo to ravno toliko, kakor, če bi izgubil svoje državljanstvo, in bi s tem postal navaden vagabund, ki bi ne imel nikjer pravice prebivati. — Kakor se iz položaja točasno razvidi, je Insull na Grškem popolnoma varen ter ne more biti niti aretiran niti deportiran. Ekstradicijska pogodba in nje ratiifkacija namreč še ni bila izmenjana med Ameriko in Grčijo in torej še ni v veljavi. ———o- širite amer. slovenca 1 da sklepati, da so vedeli, da je bila namenjena drugi dan v Ljubljano po opravkih. Orož-ništvo zasleduje vlomilce. -o- Odlikovan Letos meseca avgusta se je zaključila velika mednarodna razstava religijozne umetnosti v Padovi, ki je bila skoro dve leti odprta. Med mnogimi u-metniki iz vseh držav je bil na razstavo povabljen tudi slovenski umetnik Tone Kralj, ki je kot edini zastopal jugoslovansko umetnost na tej razstavi. Za njegove lepe umetnine mu je umetniška komisija podelila v priznanje srebrno medaljo. -o- Poceni je hotel do grozdja Poročajo iz Trebnjega, da ko je šel posestnik A. Š. na Rihpo-vec, da pogleda v svoj vinograd, je na svoje veliko začudenje opazil v bližini svojega vinograda tujega moža s konjem in vozom, ki je imel vse priprave za trgatev. Ko je pa vstopil v vinograd, je opazil, da je prišel ravno o pravem času, ko so tuji ljudje s trgatvijo ravno pričeli. Nepoklicane trgače je naznanil na županstvo. -o- Nesreča V jeseniški tovarni na Marti-narni se je ponesrečil delavec Janez Razinger. Poparila ga je vroča para iz peči in sicer tako hudo, da so ga sipravili v ljubljansko bolnico. -o--, Kravji rogovi Hude poškodbe je prizadejala krava posestnici Ivani Rep z Vičanskega vrha pri Ptuju, ko jo je obdelovala z rogmL -o- Smrtna kosa V Šenčurju pri Kranju je u-mrl Janez Okorn, star 80 let. — V Sodražici je umrla Franja Cvar, roj. Bartol, učiteljica. — V Dvoru pri Mokrljah na Ko-rokem je umrl tamošnji posestnik Zablatnik. star 85 let. — V Ljubljani je umrl Ivan Kordan, upokojeni uradnik drž. žel. ---o- Nesreča V Tržiču se je ponesrečil Jože Bitovec, hišar iz Rakovnika pri Št. Rupertu. Splašili so se konji in nanj se je prevrnil voz. ——o- Če se konj razdraži V Polhovem gradcu so gnali otroci napajat konje in se pri tem šli tudi sami kopat. V razposajenosti so pričeli konje škropiti z vodo, kar pa konjem ni ugajalo. Eden konj se je tako razburil, da je brcnil z nogo šestletnega dninar jevega sina Franca Založnika iz Polhovega gradca, da so ga morali radi tega odpeljati v bolnico. -o- Pod avtomobilom Na Dravskem mostu v Mariboru je tovorni avto podrl na tla 581etno Rozalijo Pahorjevo iz Maribora. Udarec je bil tako silen, da je reva omedlela. mmmmm sloveweo Torek, 18. oktobra 1932 ■»aiuann l IAMER1KANSKI SEOVENEC [Cfjpi in najstarejši slovenski L Ust v Ameriki, W Ustanovljen leta lifli f Uhaja vsak dan razun nedelj, pone- ItijKov in dnevov po praznikUg, Izdaja in tiska i pDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, IU. Phone: CANAL 5544 'i - Naročnina: Za celo leto--------$5.00 Za pol leta___2.50 Za četrt leta--------1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto--$6.00 Za pol leta - 3.00 Za četrt leta__1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday* Published By i EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon CANAL 5544 Subscription: For one year________$5.00 For half a year_________2.50 For three months_____1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year......... ........—$6.00 For half a year__3.00 For three months _ __1.75 POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879._____ Pota sodobne nemške politike ne in zmerne carinske in trgovske politike. Koliko so pa ta-j ke-le platonične izjave in obljube v kapitalističnem svetu vredne, pa lahko vidimo in občutimo vsak dan. Torej facit Strese je podoben ničli. Čudno, res čudno, da Evropa na noben način ne more najti kaj vredne podlage za ozdravljenje gospodarske krize. Drama, ki se je odigrala z z nemškim državnim zborom, pomeni nasilje. Že pred izvolitvijo je fevdalno-kapitalistična Fapenova vlada računala z razpustom državnega zbora, če ne bi njegova telesna straža, nacionalni socialisti, dobili pri volitvah večine. V državnem zboru so sicer narodni socialisti glasovali proti zasilnim odredbam vlade, glasovali so nezaupnico vladi, toda predsednik državnega zbora, narodni socialist Goring, je pozneje priznal pravilnost razpusta državnega zbora in umaknil celo pritožbo na državni svet zaradi kršitve u-stave. Tudi vsi ti dogodki prav nič ne razburjajo narodnih socialistov, ki upajo, da dobe v novem parlamentu, če se volilni red izpremeni ali pa ne, še večje število poslancev. Vlada, ki je dobila v parlamentu tako nezaupnico, bi morala po weimarski ustavi odstopiti; tega pa ni storila, ker so narodni socialisti v nje in svojem interesu glasovali proti vladi, v nadi, da dobe pri novih volitvah zanesljivo večino. Sedanja Papenova vlada želi odpraviti demokracijo. Želi si nemško ustavo, ki jo je ustvaril Bismarck i. 1871 in po kateri je imel oblast nemški cesar, parlament pa je smel sklepati zakone. Štirinajst let so se junkerji, birokrati in težka nemška industrija borili proti nasprotnim strankam, ki se jim leta 1918 niso mogli upreti, ker so zmagovalci zahtevali pogajanja z narodu odgovorno vlado. Kako silno so hujskali proti vsa ta leta in celo marsikoga, ki je sicer pameten, prepričali, da so razmer krivi drugi. To hujskanje je šlo tako daleč, da so iz-podkopali ugled in sedaj, menijo, ja prišel trenutek, da se Nemčija prevrne v staro fevdalno obliko pod tako ali tako diktaturo. Papen sam izjavlja, da bo z nacionalnimi socialisti skušal uresničiti staro Nemčijo brez parlamenta. Nemški narodni socialisti so v tej borbi igrali hinavsko vlogo, hoteč priti sami do oblasti ali pa s Papenovo kamarilo. Drugi prizor te drame bodo volitve, ki bodo pokazale, je-li nemški narod zrel za svobodo ali ne. -o-- U.: O konferenci v Stresi O gospodarski konferenci v Stresi smo poročali. Zbrali so se skupaj zastopniki evropskih držav, da bi uredili med seboj bolje gospodarska odnošaje med podonavskimi državami, ze-načili prodajne cene, omilili carinske določbe, itd. S tem bi faktično nastala podlaga za poživljenje trgovskih odnošajev med raznimi državami. Rezultat streske konference je pa zelo klavern. Sklenilo se je sicer, da se ustanovi poseben meddržavni kontribucijski fond v svrho revalorizacije izkupičkov agrarnih držav za izvoženo žito, da se nekako izenači diferenca med cenami izvoženega žita iz agrarnih držav, in med cenami uvoženih industrijskih produktov iz industrijskih držav. — Koliko naj ta fond znaša in kdo in koliko naj vanj prispeva, še ni določeno, ker večina držav izjavlja, da trenutno nima razpoložljivih sredstev, da bi ga realizirale. Nadalje se je sklenilo, da naj se države izvoznice napram agrarnim državam poslužujejo liberal- KAKO SI POMAGAJO NA ZAPADU Cumberland, Wash. Nihče nič ne poroča iz naše naselbine, kar je pač znamenje, da vsak raje novice prebira, kakor piše. Je pa tudi to, da smo sedaj, zlasti ženske prav zaposlene z raznim delom, ko spravljamo pridelke in jih pripravljamo za zimo. Hudo je! Vse, kar hočemo kupiti, je neznansko drago, če pa čemo kaj prodati, moramo dati skoraj zastonj. Zlasti smo zaposlene s "kena-njem", ker kupiti se ne more, zato ker ni zaslužka in torej če ni zaslužka, ni denarja. Tako smo se v potrebi izučili, da si na razne načine sami pomagamo in svoje pridelke, kolikor mogoče porabimo doma. Iz mleka se namreč da napraviti več stvari. Tako se tudi sir na več načinov lahko napravi. Dobri sir se napravi na ta način: v apoteki (Drug Store) se kupi nalašč za to stvar primerne kroglice (pilne), pa se kar iz sladkega mleka napravi sir. Napravi se tudi iz mešanega, kislo in sladko, se dene na toplo. Ko sladko zavre, se pa kislo notri zmeša in se še nekaj časa pusti na peči. Treba je pa mešati. Čez nekaj časa se vse prečisti skozi cedilo oziroma skozi čisti prt, na kar se vse odteče, na prtu pa ostane sir. Živina je tako poceni, da je ni vredno prodajati, meso pa, če ga hočemo kupiti moramo pa drago plačati. Zato si pa tudi to doma pripravimo. Poleg pre-kajenega, ga tudi "kenamo". Še boljše pa je, da ga spečemo in potem zalijemo v mast. — Tako nas je ta depresija naučila marsikaj, zlasti, kako se človek ceneje preživi. — Prav lep pozdrav vsem bralcem in naročnikom Amerikanskega Slovenca. Pa se naj še kdo drugi oglasi in katero pove ter da kak dober nasvet, da bomo laglje pričakali boljših časov. Mary Šinkovec. --o—— PEVSKA PROSLAVA Chicago, III. Hrvatsko Pevsko Društvo "Zora" slavi v nedeljo 20. novembra t.l.redko slavnost, namreč tridesetletnico svoje ustanovitve in svojega kulturnega delovanja na prosvetnem polju našega naroda. Ta slavnost se bc vršila v Pilsen Sokol dvorani na 1814 So. Ashland Ave. v Chicago, 111. Redek je tak dogodek za kulturno društvo, zlasti če premislimo, da je to društvo v tujini, ki kot tako služi svojemu narodu in deluje v njegov .ponos in za njegovo čast. "Zora" je to delala do sedaj in hoče tako delati tudi v prihodnje. Gojiti hoče hrvatsko in slovensko pesem. "Ko pjeva zlo ne misli" pravi hrvatski narodni pregovor. Ta pregovor, se zlasti lepo poda naši narodni pesmi, ker naša pesem nas povzdiguje in plemeniti v ljubezni in medsebojnem narodnem zbližanju. Da bo pa to delo imelo čim lepše uspehe, je dolžnost našega naroda, da nas v tem tudi podpira, kolikor najbolj more. — Zapomnite si torej dan 20. novembra in napolnite zgoraj omenjeno dvorano, da tako pomagate našemu društvu in s tem tudi našemu narodnemu delu. Tajnik. -o- SMRT ŽUPNIKA REV. L. F. KLOPČIČA Calumet, Micb. Tako nepričakovano, tako hitro je poklical Bog k sebi našega, nadvse ljubljenega duhovnega pastirja, Father Klopčiča, da se tega v prvih urah nismo mogli niti zavedati — kot da nas je zadela otrplenost, tako smo se spogledovali in nismo verjeli sami sebi, da je res mrtev. Da nas je zapustil naš tako ljubljeni župnik — ne — to ne more biti res! Še danes, ko.to pišem — dva tedna po njegovi smrti, zmajujemo z glavami in se sprašujemo: "Ali je resnica?" Komaj sedaj se zavedamo žalostne resnice, da se je res poslovil od nas, da res ne bomo nikdar več slišali njegovega glasu,nikdar več gledali v njegovo prijazno obličje, nikdar ga več pozdravljali: "Hello, Father!" — kar smo imeli priliko delati skoraj dan za dnem. Ne, to ne more biti resnica, on je še med nami — to so le sanje, katere nas mučijo in katere se bodo z bližajočim se mladim jutrom, zopet razpršile. Toda niso to sanje. Jutro je napočilo, dan zatonil in našega župnika so pripeljali mrtvega v mrtvaški rakvi v cerkev, oblečenega v njegova duhovniška oblačila in neprestane množice hodijo v cerkev, ga kropiti in pomoliti za njegovo dušo. Ne, to niso sanje, to je žalostna resnica — on leži pred nami — mrtev — njegovo telo nepremično, katero bode kmalu se spremenilo v prah in pepel, iz katerega nas je On ustvaril in v katerega se bomo kmalu vsi spremenili. Mnogi izmed njegovih fara-nov niso niti vedeli, da je sklt nil se podvreči operaciji na slepiču, katera bolezen ga je mučila že več let. V nedeljo zjutraj, 18. sept., ga je posebno močno zagrabilo, toda vzlic bolečinam je vstrajal in imel še prvo mašo. Bilo je ravno na dan, ko je društvo sv. Jožefa na Ca-lumetu proslavljalo petdesetletnico svojega obstanka. Že nekaj tednov smo se pripravljali za to slavnost. Tudi pokojni župnik se jo je veselil. Tudi on se je pripravljal za ta pomemben dan in že v nedeljo prej je z vznesenimi besedami vabil celo faro, da se vdeleži te slavnosti. Kot nekaj posebnega mu je bila ta proslava pri srcu; kot da resnično sluti, da bo mogoče zadnja, katero bo doživel. -Ako mu je njegov notranji nagon rekel tako, je slutil resnico, ker ravno na isti dan, prej ko je mogel imeti drugo mašo, pri kateri je mislil pozdraviti mecene najstarejšega društva v Ameriki, se je moral vleči, moral v posteljo, iz katere ni nikdar več vstal. Ko so ljudje prihiteli domov od prve maše, so se začeli spraševati: "Kaj pa je bilo Fathru danes? Tako čudno trpeči izraz je imel na svojem obrazu. Skoraj se je jokal, ko je oznanjeval program za današnji dan. Nič prav da nismo razumeli, tako tiho in jokajoče je govoril." O, ko bi bili ti ljudje vedeli, kako je trpel pri tem! Kake bolečine je prenašal in kako je komaj stal na nogah, ko je far a-nom oznanjeval delo za dotični dan in za tekoči teden! Ne, niso vedeli, da ga mučijo neznosne bolečine, katerim se ni hotel u-klonit; in jim je kluboval,dokler se ni izmučen vrgel na posteljo, še predno je napočil čas za drugo mašo. Ljudje so se začudeno spogledovali, ko so pri drugi maši zagledali drugega duhovnika pred altarjem. Kako to? Kje je naš Klopčič? Kmalu so zvedeli trpko resnico. Naš pastir je moral v posteljo, iz katere iz vsega svojega srca pozdravlja društvo sv. Jožefa ob njegovi petdesetletnici in mu želi vse najboljše. Isti popoldan sem ga šel pogledat. "Hello Father! Kaj pa je vendar z Vami? To je pa lepo od Vas, da ste nas danes tako pustili na cedilu!" "Hello, Joe! Gotovo ni tebi bolj žal kot meni, da sem bil primoran ostati danes v postelji. Kdo bi se nadejal kaj takega. Imejte se dobro pri proslavi nocoj in spomnite se name, ki moram tukaj v postelji ležati, dasi bi bil tako rad z vami. Toda vesel sem, da se sedaj mnogo bolje počutim kot danes zjutraj in upam, da mi bo zdravnik rekel jutri, da se mi ni treba podvreči operaciji. Toda, ako mi bo rekel, da je bolje da grem, pa bom šel." To so bile njegove besede, in kmalu sva se oba smejala. Bil je videti zadovoljen in vesel, toda ko mi je povedal, da mu je dal zdravnik precejšno dozo morfi-na zjutraj za olajšanje bolečine, sem postal zopet žalosten, ker sem se zavedal, da je njegovo veselje le trenutno, dokler je pod vplivom narkotike. Prihodnji dan je zdravnik sklenil, da se mora podvreči o-peraciji. Da se še malo poči je in pride tem bolj k moči, ga je pustil v postelji do četrtka, nakar ga je dal prepeljati v bolnišnico in izvršil nad njem takojšnjo o- še ni videlo naše mesto. Mnogo, mnogo bi še lahko pisal o našem župniku, toda, kakor je on rekel: "Naj ne ve desnica, kaj da levica", naj to zadostuje. Mnogim je pomagal, toda nikdar ni hotel, da bi kdo o tem vedel; to je hotel, da ostane skrito. Bil je mož širnega obzorja, ki je spoštoval prepričanje vsakega poštenjaka in zato je bil tudi tako visoko cenjen od njih. Bog rnu daj večni mir in pokoj! J. Chesarek. PISMO IzklMOVINE. MATERINI SPOMINI Mali Lcčnik. Jugoslavija Naj mi bo dovoljeno tukaj napisati par vrstic v spomin svoji hčeri Frances Petkovšek, ki se je pred letom dni poslovila od mene, ko se je nahajala z nekaterimi drugimi izletniki pri nas v domovini, in s svojimi hčerkami Dani in Bernardko in se vrnila nazaj v novo domovi-jno v Pueblo, Colorado. Imenovane so se namreč udeležile izleta, katerega je organizirala KSKJ. in so obiskali v stari domovini svoje starše, brate, sestre, in ostale sorodnike. Kot njena mati in stara mati vnukinj Dani in Bernardke, nikakor ne morem popisati čuvstev, ki so me navdajale ob našem prvem srečanju. Ko sem izvedela, da so imenovani že v Ljubljani me je tako ganilo, da sem nestrpno pričakovala da jih že enkrat zagledam in pritisnem na svoje materinsko srce. Po dolgih tridesetih letih pač vsaka mati želi zopet videti svoje otroke. Dočakala in pričakala sem ta srečni trenutek, ki je bil za me nad vse srečen in tudi ginljiv, ko sem zopet iz ust svoje hčere, po tridesetih letih zopet zaslišala "mama — mama" in sva se objeli. . . Med temi izletniki je bila tudi hčerka mojega brata Neža Pre* lesnik, katero pa na žalost žfe zakriva hladen grob v daljni Ameriki. Trudna je zapustila ta svet, naj se v miru spočije v naročju Onega, ki je nas vse ustvaril in nam naj ostane za njo spomin, da se jo spominjamo v molitvah. Vsem žalujočim pa kličem, naj nikar preveč ne žalujejo, saj tudi sami ne vemo ne ure ne dneva, kedaj bo vrsta za nas. — Ker v naši hiši beremo Amerikanskega Slovenca, ki se nam je zelo priljubil, sem tam brala tudi dopis moje hčerke Mary Kogov-šek, ki se je tam spomnila name, kot na svojo mater. — Hvala, tudi jaz se tebe spominjam in še rajši bi te pa videla, da bi enkrat prišla na obisk, če ti je mogoče. Ako pa ne moreš čez široko lužo, se bomo pa sešle tam gori nad zvezdami. — Pozdrav vsem mojim hčerkam in ostalim sorodnikom v daljni Ameriki. Neža Mancin. -0- Najlažji način pridobiti bogastvo je podedovati ga. * * * Najboljši Čevlji človeka dostikrat žulijo. peracijo. Drugi dan je bil videti dobro pri sebi; dasi bolj slab, vendar se ni pritoževal nad kakimi bolečinami. V soboto ga je obiskalo nekoliko prijateljev in proti večeru je začel tožiti, da ga rana, kjer je bil operiran, zelo peče. Na vprašanje kako dolgo misli ,da bode moral ostati v bolnišnici, je odgovoril, da meni biti prihodnjo soboto, to je, za en teden, zopet domov. Da, prišel je domov, na dom, katerega ne bode nikdar več zapustil. V nedeljo se mu je stanje poslabšalo in zdravniki so izdali ukaz, da se ne sme nikogar k njemu spustiti. Ko sem prišel zvečer v bolnišnico, da ga obi-ščem, mi je rekla postrežkinja, da me ne sme pustiti k njemu, ker so tako zdravniki ukazali Na vprašanje, kako mu je, je rekla, da je zelo slab. Kadar vam v bolnišnici priznajo, da je ta ali oni bolnik slab, tedaj je to gotovo res, saj sicer trdijo, da se počuti izredno dobro. Ko sem slišal to, sem ' i povesil glavo; da bi bil pa v res- j nični nevarnosti, tega si nisem1 predstavljal. V ponedeljek zjutraj je bil že po celem mestu glas, da je župnik v skrajni nevarnosti in da zdravniki obupujejo nad njim. Vse mesto je bilo razburjeno, povsod, kamor si šel si slišal samo en glas: "Did you hear that Father Klopcic is very low? I hope it is not true; that would be too bad." Okrog četrte ure je dospelo poročilo, da ni več nikakega u-parija in da so mu ure štete. Take napetosti še nisem videl med ljudmi v mestu kot tedaj. Pet minut čez šest je prišla po radio žalostna vest: "Father Klopcic has just passed away." Grozno, neverjetno! Pozneje sem izvedel, da je ta žalostna vest prinesla jok v marsikatero našo hišo in da so jokale po cele družine kot da jim je umrl njihov oče ali mati. Tako priljubljen je bil naš župnik. - Župnik je ležal do pogreba v cerkvi v preprosti rakvi, kar je bila pač njegova želja v življenju, da je pokopan preprosto. Neštevilne množice so ga hodile kropiti in se pokloniti njegovemu spominu. Ljudje vseh narodnosti in veroizpovedanj so vreli v cerkev ter pomolili za dušo pokojnega velikega duhovnika, ki je ljubil vse enako, katoličane kakor drugoverce in ki so mu potem izkazali ob rakvi isto ljubezen, katero jim je izkazoval on v življenju. Calumet je že videl mnogo veličastnih pogrebov, toda takšnega kakoršnega je imel Father Klopčič, še ni videl. To je bil naval naroda v cerkev, da ga ni mogoče popisati. Pogrebna maša je bila oznanjena za enajsto uro zjutraj, toda cerkev je bila že napolnjena ob poludeseti uri. Društva, ki so se korporativno udeležila pogreba so morala stati, kjerkoli so dobili kak prostor. Sedeminšestdeset duhovnikov je prihitelo na pogreb. Med temi so bili tudi naši, Pater Odilo Hajnšek, Rev. Plevnik iz Jolieta in Rev. Spreitzer iz Ironwood. Kaj tako veličastnega resnično TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR. (54) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Medtem je Ahmed Zek, ki je zasledoval Wer-perja, zašel z dvema vojnikoma daleč proti jugu in tam križaril sem in tja, da bi odkril btg Werperja. Druge njegpve čete so odšle v druge smeri vse križem pokrajine. Nekega dne se Ahmed ustavi s svojima vojnikoma, da si skuhajo kosilo in malo odpcčijejo. Na Zekovem obrazu je bila velika nezadovoljnost. To, da ga je Wcr- j per prevaril in mu ušel, ga je zelo jezilo, bolj, ker ni dobil njegovih draguljev. Ahmed Zek je mislil, da njihov bog Alah mora biti jezen nanj in na njegov rod. Toda mislil si je, ženska, ki sem jo ujel na Tarzanoyem posestvu, je še vedno v moji posesti. Mislil je le koliko mu bo prinosla, ko je bo prodal na sever. Ks.r na enkrat začujejo v džungli šum. Vsi trije skočijo in zagrabijo puške in se pripravijo. Ko stoje tako s puškami v rokah pripravljeni na vsak slučaj, se iz goščave prikaže ženski obraz. Bila je Ivana. Copyright 1030 \b sredah 9 do 11 'lop.i ob »obot«! I do * t>OD ŠTEV. 169, K. S. K. JEDNOTE. Cleveland, Ohio Predsednik, LAVRENC LESKOVE C. Podpredsednik, FRANK MATOH. Tajnik, GEORGE PANCHUR, 829 E. 143rd St. Blagajnik, JOHN J. OMERZA. Društvene seje se vršijo vsaki tretji četrtek v mesecu v SI. domu na Holmes, ob pol osmih zvečer. Društo vsprejema v svojo sredo člane, stare od 16. do 55. let. Zavarujete se lahko od $250.00, in 1 dolar bolniške podpore, do $2000.00 in $2 podpore. Otroke se sprejema takoj po krstu, in so v mlad. oddelku do 16. leta; plačujejo malenkostno svoto 15c na mesec, ali pa 30c, in zato dobijo v slučaju smrti na 15c največ $450.00, za 30c pa Jednota plača $1000.00. DRUŠTVO SV. JERONIMA STEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta. v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru Za nadaljna pojasnila se obrnite na spodaj podpisani društveni odbor: MIKE TOMŠIČ, predsednik, STANLEY SOBERL, tajnik, ANTON TOMŠIČ, blatnik. VSI, KATERI ŠE NISTE ZAVAROVANI, ZAVARUJTE SE IN PRISTOPITE K NAŠEMU DRUŠTVU! Rev. J. C. Smoley: TRIINDVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH Predstojnik sinagoge je rekel, da je njegova hči ravnokar umrla, in je prosil Gospoda, da- bi jo vzbudil k življenju. S pravom lahko vprašamo: Zakaj se ni obrnil na Gospoda, ko je deklica zbolela? Odgovor je: Človek ne išče pomoči pri Bo-' gu, dokler pričakuje pomoči od kje drugje. Ko ni nikake človeške pomoči več, ko ni od nikoder več rešitve, potem šele gremo k Bogu. Največja sila in potreba zlomi ponos in nevero srca. V sili se človek nauči moliti, pravi pregovor. Tako iz-Vanredno silo moramo smatrati kot posebno božjo milost. Dokler sveti solnce, ne vidimo zvezd; ko pa pride noč, pa zapazimo svetljajoče se zvezdice. Tako je na duhovnem polju. Dokler se nam smeje solnce sreče, mislimo le redko na naš končni cilj in naš poklic. Ko pa pride noč trpljenja in težav, !Pa se zasvetijo resnice večnosti. Ko zatemnjuje trpljenje naše upanje, potem iščemo tolažbe pri Bogu, potem šele mislimo Ha pravo srečo, ki je nad zvezdami, potem spoznamo, da je vse ttečimurnost razen če ljubimo Boga in mu služimo. Če gre otrokom dobro, se ne zmenijo posebno za svoje starše. Nehva-ležnost je navadno njihovo plačilo, s katerim jim povračajo njihovo ljubezen. Če se jim pa slabo godi, pa kmalu najdejo starše, da bi jim pomagali. Tako je s človekom napram nebeškemu Očetu. Če mu gre dobro, misli malo na tega očeta, ne briga se za njegove zapovedi. Če pa pride nesreča, pa kliče očeta usmiljenja na pomoč. Dokler se je zgubljenemu sinu dobro godilo v tujini, ni imel hrepenenja po domači hiši. Ko/ 3e pa prišla lakota, je pa rekel: "Vzdignil se bom, pa bom šel toazaj k svojemu očetu." Trpljenje je torej za človeka koristno. Odkar je trpel božji Sin, odkar je nebeški Oče peljal svoje zveste služabnike Po poti ttfpljenja, ne smemo smatrati trpljenja za šibo, marveč 2a dobroto, za milost, ki jo Bog izkazuje svojim ljubljencem. Veseliti se moramo radi trpljenja, ker nas stori Zveličarju podobne. Tako so sodili vsi svetniki in izvoljenci božji glede trpljenja in križev v tem življenju. Njm je bilo trpljenje v največje veselje. Seveda mi ne smemo misliti, da bomo kedaj dosegli tako stopinjo popolnosti. Mi se bomo pri našem zemskem Mišljenju le težko dvignili tako visoko, da bi hrepeneli po trpljenju kot nekakem blagoslovu. "Vendar pa moramo želeti in hrepeneti po takem stanju naše duše, da bomo spoznali trpljenje za koristno, ker nas stori podobne našemu božjemu vzoru. Vsako trpljenje sprejmimo z radostjo, z mislijo: "Kristus je nas trpel, zato hočemo tudi mi z njim trpeti. In če z njim frpimo, bomo tudi z njim poveličani. IZ NEODREŠENE DOMOVINE Razno iz istrskih občin Gospodarska kriza v Istri je Zadnji čas dosegla svoj vrhu-j^c. Temu so pač v veliki meri fašistični podeštati s svojo ^Primerno gospodarsko politiko v posameznih občinah. Faši-T^rii funkcijonarji upropašča-občine in občane neprestano 2 Novimi posojili in davki, z j peščen jem nepotrebnih u-j V^bencev, z nabavljanjem no- 3 oprem v občinskih uradih, m in drugod ter še nešteto i , ril£imi bedastočami, samo da ^Pravljajo ljudski denar. — , finska občina'je n. pr. pred j ^tkim najela posojilo 229.000 r> za gradnjo gledališča. Iz-šestih občinskih svetoval-. v so se sicer trije uprli temu Vesticijsk'emu posojilu, ker so, Predvideli, da se gledališče fi-( • "eno ne bo moglo samostojno j,^r^evati, kaj šele amortizi-i Teh se pa ni upoštevalo, lY> ^i»tičnemu "dopolavo-./f ln drugim sličnim organise •C'Jam dvorana, kakor zatrju-bo")' „"nu-lno potrebna." Novi dol °ŠtHt bi Pa tuc1i rafl sti£ lavorike za izredne faši-ZUsluKe, pa čeprav na cevUn hl"vatskih davkoplačeval-Več' ^Hška občina je pajela TSOjil0' da y^radi nov *0vu i dom"Enako J'e tudi m°-18.000 p °bčina sklentla najeti Polji,, Posojila, da preurede ^ tisf'le osnovne šole. Fašistfč-4štat P11 tem vse fašistične po-Sasii, ° p°(ll>ira in slavi njihove selnosle> kako pobijajo brežpo-ytisi{0 .za Prazne želodce in Wačeval 8kih krn°tov-davko-Po nse PH ne zmenijo, levili (1! občinah so pa "b°ljš(. ^Cne viiake pod firmo Pravičnejše razdelit- ve davčnih bremen" in tako povišali občinske davke in takse v Labinju, Pazinu, Piranu,-Dekanih, Izoli in še v mnogih drugih občinah. Zopet po drugih krajih so "uredili" službo •poljskih čuvajev in sicer tako, da so na stroške občanov najeli nekaj novih uslužbencev, ki so I po večinoma priseljenci iz juž-in,e ali srednje Italije, ki poleg svoje obč. službe opravljajo tudi delo ovaduhov in karabin-jerskih konfidentov. — Tako torej mora zatirano hrvatsko ljudstvo v Istri samo plačevati svoje ovaduhe in krvosese. -o- Procesi proti beguncem Na sodišču v Ajdovščini sta se pred kratkim vršila dva pro-'cesa proti dvema obtožencema, ki sta brez potnega lista šla čez mejo, a se nato spet vrnila v domače kraje. Ta dva sta Lojze Pev iz Vrhpolj pri Vipavi in Ivan Mesesnel iz Vipavo. Lojze je že leta 1928 zbežal iz Italije in je bil po določilih poslednje amnestije oproščen. Ivan Mesesnel, star 38 let, je bil pa obsojen na 5 mesecev ječe in 3000 lir denarne kazni. — Pred reškim sodiščem se je pa zagovar- jalo kar sedem beguncev. Josip Lujevič iz Pazina, star 24 let, 49 letna Marija Flere iz Lokve in 19 letni Viktor Rigo iz Do-brovice so bili obsojeni na trimesečno ječo in vsak po 2000 lir kazni. 24 letni Lojze Seblin, L. Rustjan in Lojze Zvoič ter 19 letna Avsonija Tuhtan, vsi iz Pazina, so pa bili obsojeni na štirimesečno ječo in vsak po 2100 lir denarne kazni. V sredo 28. septembra so organi goriške policije, radi bega čez mejo prijavili sodišču 24 letno Ando in 29 letno Marijo Jelinčičevo iz Gorice. — Omenjeni sta sestri Zorka Jelinčiča, ki je bil po posebnem fašističnem sodišču za zaščito države in javne varnosti v Rimu, obsojen na 20 let ječe. -o- Italija Redenta v Istri Kakor v ostalih pokrajinah Julijske in Tridentinske krajine, tako deluje asimilacijska šolska družba Italia Redenta tudi v istrskih pokrajinah. Predvsem je ta v Istri prevzela nalogo prejšnje iredentistična "Lega Nazionale", ki je imela v svojem programu poleg italijanskega iredentizma tudi liberalno orijentacijo mladine in je torej radi tega pod pritiskom fašističnega režima prenehala delovati. Italia Redenta v začetku v Istri ni uspevala, ker se je del nekdanjih istriskih "Itali-janšev" popolnoma desinteresi-ral za nadaljno asimilacijo istrske dece. — Z gospodarsko krizo so nastopili tudi za družbo Italia Redenta v Istri, težki časi in bo mogla družba izmed 50 deških zavetišč, ki še obstojajo na ozemlju istrske pokrajine, marsikaterega ukiniti. Ta družba je s početka hotela ohraniti povsem splošen nacionalen in apoličen značaj, a jo je fašizem kmalu absorbiral, da je sedaj ena najbolj šovinističnih organi- tržaške Škofije Frafic Šibenik je za župnega upravitelja na Vrhu in v Račicah pri Buzetu v Istri. —"Ivan Bidovec je prestavljen iz Podgrada v Dolino pri Trstu, za župnega upravitelja. — Za kurata v Podgradu je bil imenovan g. Viktor Perhan. — Jurij Knafelz, dosedanji upravitelj na Gradini in Topo-lovcu je šel za upravitelja v Pomjan. -o- Aretacije V Bistrici so Italijani zaprli več oseb, katere obdolžujejo subverzivne propagande, razširjanja letakov in zažiganja kresov. Baje so tudi našli na vratih nekega Marchettija napis "Smrt izdajalcu!" in pa mrtvaško glavo. Med aretiran-ci so tudi zobotehnik Biček, šofer Hrvatin, gostilničar Znider-šič (Zemljak), trgovec s papirjem, zakupnik loterije Bobek, kateremu so menda vzeli tudi koncesijo; dalje neki Jelerčič lin Mercandel ter več domačih l fantov. vojakom. Ploščo je slovesno od-' (kril mestni župan, nakar jo je! blagoslovil stolni župnik. -o- Napaden V neki gostilni je bil napaden 37 letni Matija Rožnik iz Ga-berj pri Dobrovi. Dobil je nevarno rano z nožem v prsa. -o-- • Nesreča V mariborski tovarni "Mirim" je delavcu Alojziju Beigot-tu na mokrih tleh spodrsnilo in je padel v kotel v katerem je vrel sirup ter se nevarno opekel. -o- Po naključju sta ušla smrti ! Posestniška sinova Štefan Li-povnik in Maks Cvikel sta se vračala nekega večera iz Sv. Petra pri Mariboru domov v Meta-vo. Sredi poti so nenadoma odjeknili streli in ena krogla je zadela Lipovnika na srečo le od strani v prsa in mu oprasnila malo kože. Cvikla ste pa zadeli 'dve krogli, ki sta kakor po čudežu le prevrtali suknjo pod pazduhama. Streli so padali drug za drugim tako naglo, da sta bila zadeta predno sta se napada zavedla. IV JUGOSLAVIJO NORTH GERMAN [L L O Y D T * ^ Društvo! sv. Jožefa W RHS I AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 18. oktobra 1932. * Kmečki pmit 15 AVGUST ŠENOA: & Poslovenil Joža Glonar, "Vi se čudite, prespoštovani prijatelj, odkod je prišla ta nepričakovana strela. Dobro. Poslušajte me! Zaradi politike ste hoteli Taha zaenkrat ščititi, dasi vem, da ste siti njegovih zločinov. Kajpak, kar je prav je prav, to je tudi moja politika! Jaz sem mu podkuril pri kraljevem dvoru — temu volku s Susjeda. Vem vse, kaj je zagrešil. Upravitelj Grdak je pošten človek in ko mi je začel naštevati vse Ta-hove grozote, pa mi je prekipela kri. Z lastnimi očmi sem videl, kako Turek zemljo pustoši in ljudstvo zatira, toda verujte mi, da nekršče-ni pogani niso slabši od Turka. In kako naj ljudstvo ob enem z nami brani to našo domovino, ko vidi, kaka krivica se mu godi pod pravično krščansko gospodo kako si naj ljudstvo ne želi, da pride brez prelivanja krvi pod Turka? Jaz sem vojak, odkritosrčen, moja duša ne prenaša tega trinoštva, zato sem pregovoril kralja po svojih prijateljih, da naj ukaže preiskavo." "Ej, plemeniti moj prijatelj," se je škof nasmehnil, "ali res mislite, da se jaz ne bi rad rešil te kuge, tega nepoboljšljivega grešnika, ki predrzno skruni božje svetinje? Nikdar ne bom pozabil, kako grdo je ravnal s starcem župnikom in kako je z oboroženo roko vdrl v božji hram. Tako mi moje vere, tudi mene boli srce zaradi ljudstva. Toda ljudi na kraljevem dvoru vse predobro poznam. Danes so taki, jutri drugačni. Tahi ima na dvoru mogočne prijatelje, v saboru ima pred plemiči večino, turška nevarnost nam čepi za vratom in naša prva skrb mora biti, da ohranimo deželo pred sovražnikom krščanstva. Tudi jaz bom poskrbel, da pretrgamo močne vezi med Tahom in dvorom in da mu odtujimo domače plemstvo. Pri tem pa je treba previdno ravnati in čakati u-godne prilike. Vi greste kar naravnost. Toda pazite, da se vaš goreči meč ne bo razletel na trdi lobanji Tahovi, na ščitu njegovih mogočnih prijateljev." "Videli bomo!" je rekel slunjski gospodar, "in če pravda ne bo uspela, grom in strela, pa —" in knez je jezno stisnil zobe. Dne 2. julija so začeli kraljevi ljudje od vasi do vasi nabirati vse črne grehe zverinskega ple-menitaša, vse krvave muke ubogega ljudstva, najprej v Zagrebu, potem na Susjedu, v Stu-bici, na Stenjevcu in na Kaptolu. In po vrsti so se vzdignili ugledni ljudje: Krsta Mikulič, kanonik lektor, Ivan Dombrin, kanonik kantor, Mirko Kelikinič, komorski arhidijakon, Juro Herešinec, kanonik čuvar, sodnik plemenitega mesta na grški Gorici, Anton Knežič, župnik iz Pušče, Ivan Babič, župnik iz Brdovca, zagrebška podžupana Juro Raškaj in Fran Mrnjav-čič, Matej Crnkovič iz Crnkovca in vsi so položili roko na razpelo in v jezi zaklicali: "Tahi je krvnik! Tahi je kriv! Za njimi se dvigne ves kraj, tri sto kmetov je prišlo pred kraljeve ljudi in pokazalo vse svoje rane, svoje bolečine, in jasno povedalo vse, da bi se do Boga ču-lo: "Pravice! Pravice nam dajte! Ljudje smo! Tako pa nas ubija gosposka zverina!" In ko se je narod na Stubici na dan preiskave zbral, se je pred kraljevim odposlancem ponosno vzdignil kmet Matija Gubec, položil roko na srce in rekel: "Gospodje! Hvala presvetli kroni, da je nas uboge siromake uslišala. Ljudje smo, srca in duše imamo! Dajte nam pravice, da lahko dihamo in živimo. Idite po vaseh in vprašajte vsakega berača: "Zakaj si berač?" in on vam bo s solzami odgovoril: 'Tahi me je narelil berača." Vprašajte vsake vislice: "Kdo vas je postavil?" in odgovorile vam bodo: "Tahi za svoje veselje," Vprašajte rane na vašem telesu: "Čigava znamenja ste?" in odgovorile vam bodo: "Me smo sledovi Tahovega biča, Tahove-ga meča." Pravice želimo, ona nas bo ozdravila ! Ne pustite, da bi zopet tekla kri iz starih ran, ker kri rodi kri in dela iz krščenega človeka divjo zver. Te besede položite na kraljeva kolena, da nam bo pravično sodil, saj je od Boga postavljen!" In pošteni Družkovič je zvesto zapisal vsako solzo, vsako trpljenje, napisal je celo knjigo Tahovih grehov in jo je poslal kralju. * * * Pri vratih župnišča sta proti večeru stala župnik Babič in upravitelj Grdak, ki ga je župnik držal za roko. "Prijatelj," je rekel starec ves v solzah, "hvala Vam, Vi ste prava hrvaška duša. Da ni bilo Vas in Vašega srca, bi za Taha še ne bil prišel sodnji dan. Koliko solz in krvi ste prihranili ubogemu ljudstvu! Da niste vzdignili svojega glasu pred kraljevim obličjem, bi ne bilo upanja, da se ljudstvo reši iz krempljev tega satana. Bog vas blagoslovi, kakor Vas blagoslavljam tudi jaz in vse to ubogo, zapuščeno ljudstvo." "Sveti oče," je rekel Grdak in starcu roko poljubil, "da, v meni bije staro hrvaško srce, ki mi ga je zapustil moj pošteni oče. Jaz sprejmem Vaš blagoslov, ki me naj krepi v svetem boju za pravico, in če bo Bog dal, bom razbil glavo tej razbojniški strahoti na Susjedu. Z 1 Bogom, oče moj!" Poln svetega navdušenja je korakal plemič proti svojemu domu, iz lesene hiše župnikove pa se je dvignil v nebo klic starčka župnika: "Hvala ti, odrešenik sveta, ki ga častijo vsi narodi sveta. Bog, reši moje ljudstvo!" XX. Šimen Drmanič je dobre volje. Suknena kapa s kokošjim peresom mu je zlezla na levo uho, njegov rdeči nos žari kakor roža v jutranji rosi, bradica se mu neprestano trese, iz zameglili oči pa mu švigajo iskre. Vrnil se je z žegnanja in sedaj stoji pred susjedsko krčmo ob cesti omahujoč in vleče z levo roko za seboj Petra Bošnjaka. "Šimen," se oglasi Peter, "ti si pijan." "Oh! Oh! Oh!" se je zasmejal pisar, "jaz da sem pijan, Šimen Drmačič pijan. Takega soda ni v kleteh Susjeda, v katerem bi lahko utonila moja pamet. Ko bom umrl, ti bom zapustil svoje droži, da jih boš lahko prodal Kranjcem. Prijatelj, obogatel boš pri tem! Glej me, kako stojim na nogah in sem, poslušaj, še žejen!" "Žejen?" se je zasmejal Peter, "ali res nimaš nobenega dna?" "Pri sveti Porcijunkuli, grlo mi je suho, kakor sod brez mošta. Pojdi, stopiva noter. Jaz bom plačal. Nikar se ne delaj tako, da ne bom mislil, da si osel." "Pa bodi po tvojem," je mignil Peter z rameni in šel s pijancem v krčmo. Soba je bila mračna, dolge lesene mize prazne, v kotu je dremala debeluhasta krčmarica. "Daj nama no, mama," je zaklical Šimen, "dva vrča ajdovskega vina, zakaj, če sem tudi dober kristjan, vendar ne maram krščenega vina, ti pa ga prav rada krstiš, posebno, če je človek pijan." "Ne bojte se, boter," se je posiljeno pošalila debeluha, "saj Vi ste trezni." (Dalje prih.) -o- Širite amer. Slovenca i ■ TISKARNA ► Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejiih cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva! — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročijo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, chicago, ILL. Znanstvene in poučne knjige ki jih ima v zalogi knjigarna Amerikanski Slovenec: ' AJDOVSKI GRADEC, Dr. J. Tominšek ------------------- 20c AMERIKA in AMERIKANCI, Rev. J. M. Trunk....$4.00 BRESKEV in MARELICA. Pouk kako vzgajamo in oskrbujemo —----------------------------------------------------------- ^Oc DOMAČI VRT. Praktičen navod, kako ga uredimo. M. Humek ......................................................................$1S0 DOMAČI ZDRAVNIK, po naukih in izkušnjah župnika Kneippa ....................................................................51.50 DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. Fr. Duler..................$1.25 DRŽAVLJANSKI KATEKIZEM, o pravicah in dolžnosti ameriških državljanov ........................................ 25c DUŠEVNA RAST OTROKA in MLADOSTNIKA, Dr. K. Ozwald .........................-..................................... 7Sc FILOZOFIJA, Fr. Veber .......................................-...........$1-50 GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, Dr. V. Šarabon..$1.25 GOSPODINJSTVO. S. M. Purgaj. Navodila za praktično gospodinjstvo ........................................................$1.25 GRADJANSKI KATEKIZEM, za Hrvate o pravima i dužnostima američkih gradjana ...........-................... 25c IDEJNI PREDHODNIKI, današnjega socializma in komunizma ........................................................................ '5c IZPOVEDI SOCIALISTA. Od socializma do duhov- ništva ..........-...................................................................... 600 KAKO SI OHRANIMO LJUBO ZDRAVJE, Dr. H. Vedenik .............................................................................. 2Sc KITAJCI IN JAPONCI. Jos. Stare. Življenje in šege narodov Daljnega vzhoda ............................................ 41c KLETARSTVO. B. Kalicky ..............................................$2.00 KNJIGOVODSTVO. 2 del. Iv. Podlesnik....................$1.00 KNJIGA O ŽIVLJENJU. Aleš. Useničnik.................... 85c KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA. Dr. Iv. Grafenauer ........................................$1-00 KREK. Jzbrani spisi 1. zvez. Iv. Dolenc.......................-$1.00 LJUBAVNA in SNUBILNA PISMA ............................ 31c MILOSRDNOST DO ŽIVALI ........................................ 25c MLEKARSTVO, s črticami o živinoreji..........................$1-00 NARODNO GOSPODARSKI ESEJI. Dr. A. Gosar 31c NASVETI ZA HIŠO iN DOM. I. Majdič.................... 75c NAŠE GOBE. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob ..................................................................$1,50 NAUK O ČEBELARSTVU. Fr. Rojina........................ 50c OB 50 LETNICI dr. Jan. Ev- Kreka.............................. 25c O ČLOVEŠKEM RAZUMU. J. Locke. Znanstvena $1.25 razprava .............................................................................' - OD SRCA DO SRCA. Slovenskim Amerikancem v premislek ......................................................................-;•— 25c OSMERO BLAGROV ali nauk o srečnem zivljenju..$1.00 OSNOVNA NAVODILA ZA ZDRAVLJENJE MALARIJE. Dr. I. Matko ................................................ 15c OSNOVNI POJMI MODERNEGA BANČNIŠTVA IN BORZNIŠTVA. A. Jamnik................................. 75c OSNUTEK SLOV. NAROD. GOSPODARSTVA. M. Brezigar ..............,.................................................... ?5c OSNOVNI POJMI MEHANSKE TEHNOLOGIJE KOVIN v zvezi tvarinoznanstvom $1.00 PEROTNINAR. l.'in 2. letnik. Vsak po......................- 90c POD DOMAČIM KROVOM. Poučna knjiga o vzgoji 60c PODKOVSTVO. Pouk kovačem in konjerejcem------- 75c PODOBE IZ MISIJONSKIH DEŽEL ......................- 40c POGLED V NOVI SVET ............................................... 15c POLITIČNE STRANKE. Pouk o politiki ....................$1.50 POLJEDELSTVO. Gospodarjem v pouk ----------.i.... 60c POŠTNO IZRAZOSLOVJE. Nemško-slovensko. Jos. Petrič .......................................................—:-------------- PRAKTIČEN SADJAR. Nauki za sadjerejce................$2.00 PRAVILA ZA OLIKO. Okrajšano po knjigi o lepem vedenju ...............................-......................... PRAVOSLOVJE. Dr. F. Grivec ---------------------------------- 45c PRVA POMOČ. Dr. MaVr. Rus........................................$1.00 RABOJEMNO PRAVO. Dr. F. Mohorič. Navodnik in zakon .........................................................................— RAČUNAR V DINARSTVU IN KRONSKI VELJAVI ............................................................................ 75c RASTLINSKI IMENIK slovenskih dežel. Slov.- latinsko-nemški. Al. Benkovič .................................... 25c RAZLIČNO BLAGO. A.. M. Slomšek............................$1.25 REJA DOMAČIH ZAJCEV. Dr. S. Voszka............... 45c SADJE V GOSPODINJSTVU. Nauk o ravnanju s sadjem, o domači uporabi in konserviranju............ 75c SADNI MOŠT ALI SADJEVEC. Kako ga izdelujemo in kako z njim ravnamo........................................ 50c SAMOZNAKI SLOVENSKE STENOGRAFIJE. A. Robida ..................................................................... 15c SLOVARČEK k Ovidijevim pesmim. A. Dokler........ 75c SLOVENCI, desetletju 1918—1828. Dr. J. Mal—a.....$5.00 SLOVENCI. Fr. Erjavec. Zemljepisni zgodovinski politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled..$1.25 SLOVENSKA KUHARICA. S. M. Fey. Kalinšek....$5.00 SLOVENSKA STENOGRAFIJA. F. Novak. 1. in 2. del. Vsak po .................................................................... 60c SLOVENSKA STENOGRAFIČNA ČITANKA. A. Robida ................................................................................ 95c SLOVENSKI ŽUPANI V PRETEKLOSTI.............. 25c STO IZLETOV, po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem. R. Badjura. Informativna knjiga za izletnike ..............................................................................$1.45 SLOVENSKA ŽENA, v dobi narodnega preporoda.... 50c SVETA RUSIJA. Dr. F. Stele in Fr. Treseglav............ 45c TRAVNIŠTVO. J. T urk. Slovenskim živinorejcem v pouk ...................................-................................................ 45c UČITELJ V BOJU PROTI ALKOHOLIZMU. Iv. Štrukelj in R. Horvat, 1. in 2. zvezek. Vsak po........ 45c UVOD V FILOZOFIJO. Al. Useničnik, 1. in 2. zvezek. Vsak pp ............................................................................$1.25 UVOD V KRŠČANSKO SOCIOLOGIJO. Dr. Al. Useničnik ............................................................................ 40c VARČNA KUHARICA. Marija Remec. Navodila za pripravo okusniJb jedil s skromnimi sredstvi............$1.50 VINARSTVO. Andrej Zmavč ............................................$2.00 VLADAR. Nice. Machiaceli. Lastnosti, ki naj bi jih gojila vladajoča oseba .................................................. 40c VZOR-ČLOVEK ALI OSEBNOST KOT IDEAL. Dr. J. Jeraj ...................................................................— 50c VZGOJNA METODA. BI. Janeza Bosca...................... 50c VZORNA GOSPODINJA. Giz. Mitjeva....................... 85c ZA KRŠČANSKI SOCIJALIZEM. Pomisleki in odgovori, Dr. Gosar .....................................................50c ZAZNAMEK OKRAJŠAV KORESPONDENČNE- GA PISMA. Fr. Novak ................................................ 50c ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, kot jih rabi slov. narod ................................................................................... 85c ZDRAVILNA ZELIŠČA ............................................... 35c ZGODOVINA BREZOVIŠKE ŽUPNIJE. Jos. Novak ..................................................................................... 95c ZGODOVINA FARE DOMŽALE. Franc Bernik ....$1.00 ZGODOVINA NOVEJŠEGA SLOV. SLOVSTVA. Iv. Grafenauer ...............................................................$1.25 ZGODOVINA SLOV. NARODA. Dr. Jos. Gruden. 1.—6. zvezek. Vsak zvezek po .................................. 60c ZDRAVLJE IN BOLEZEN, v domači hiši. Dr. J. Potrata ......................................................................... 75c ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, HRVATIH in SRBIH. Dr. J. Mal... ........................$1.50 ZGODOVINA ŽUPNIJE ŠENT RUPERT na Dolenjskem ............................................................................$1.25 ZEL IN PLEVEL. Slovar naravnega zdravilstva. F. Magister ........................................................................$2.00 i >000000000000000000000000000000000000000000000000000.5 O TEM IN ONEM Joooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooii MISIJONARJI v POLARNIH DEŽELAH Noben misijonski dogodek ni vzbudil tolikega odmeva v svetovnem časopisju kakor nedavno imenovanje apostolskega vikarja eskimskih misij onov ob Hudsonskem zalivu. Zakaj to? Zato, ker se nova škofija razprostira prav do severnega pola in papež je dal novemu škofu navodila, naj svoje misijonsko delovanje razširi do zadnjih meja, kjer živi človek. Zanimivo bo torej o osebi "prvega škofa severnega tečaja" in njegovem kraju kaj podrobnejšega slišati. Škof Turquetil se mudi že od leta 1900 v sneženih misijonih. Do 1911 je vodil z nekim patrom samotno misijonsko postajo Indijancev, leto kasneje pa je prevzel eskimsko misijonsko postajo ob Hudsonovem zalivu: Chesterf'Id Inlet. Prva leta med Eskimi (ali kakor se sami na-zivajo Inuit - ljudje) so bila popolnoma brezplodna. Šest let niso pokazali niti trohice zanimanja za katoliško vero. Eskimi so pač praktični ljudje, ki žive trdo življenje v borbi z divjo natu-ro. Borba za obstanek jih odmakne od razmišljenja na duhovne vrednote. Možje so drseli s kajaki po vodni gladini za ribami, v dolgih zimskih dneh pa so prežali ob ledenih vdrtinah na tjulenje. Doma so bile le žene in otroci. Seveda imajo gotove dni, ki jih posvetijo skupne-|mu razvedrilu — pa kdo bi takrat poslušal resne ljudi s sončnih dežel, ki govore o neznanem Bogu. . . Misijon v teh ledenih pokrajinah je stal težke vsote, uspeha pa ni bilo. Ze so mislili ti plemeniti borci zapustiti postajo in se vrniti, pa prav polahno se je situacija sprevračala. — Misijonsko področje škofa Tarquetila obsega danes 7 močnih postaj. Od leta 1917 se misijonski uspehi stalno večajo. Danes šteje največja škofija sveta 523 katoličanov. Ta škofija se razprosti-1 ra od 56. stopinje severne širine do severnega tečaja, kar znese ' več kot 4 milijone kilometrov površine; Polovica katoličanov j je evropska. Toda misijon ima še 850 katehumenov, ki pa so skoraj izključno domačini. V ob-'segu vikarijata pa živi še 4627 'paganov. 4 sestre iz Kanade j vodijo sredi snežnega misijona , bolnišnico s 24 posteljami. Po-. leg škofa, ki potuje od selišča 1 do selišča na saneh, ki jih vozi-•jo psi, je še 12 duhovnov-redov-1 nikov in dva brata in vsi z vne-[mo delujejo za spreobrnitev najsevernejših prebivalcev zemlje. Škof Turquetil velja za "apostola Eskimov" pri vseh narodih severa, pri lovcih na krzna, pri Indijancih in Eskimih. V teku mnogih let je temeljito prehodil vse te kraje; kulturo in jezik Eskimov pozna kot nihče drugi. Prvo in doslej edino gramatiko eskimo-jezika je spisal on. Tu presenečajo misijonarje zmerom kaki novi pojavi, saj je divja romantika teh ledenih krajev tako neobsežna! Pa to največ le prve dni.V trud in težave zakopan iskalec duš ne vidi pri-rodnih sprememb. Saj morajo ljudje, ki so bili na soncu rojeni, strašen mraz trpeti divjih polarnih pokrajin! Vendar imamo opis zadnje polarne noči, ki jo je opisal eden od misijonarjev: "Prvikrat po štirih mesecih so slabotni sončni žarki prodrli do ledenih sten naših kolib in jim dali hladen poljub. Da; sonce je dogodek v polarnem živ-Ijenju.Proti koncu decembra je najtemnejše. Takrat potrebujemo svetilke, da si ob belem dnevu svetimo, sicer nič ne vidimo. Tri dolge mesece gorijo v hišah luči. V decembru se sprehaja tako, da ima glavo obrnjeno navzdol, rogeljci rastočega obraza pa gredo navzgor. Zelo čestokrat imamo polarno svetlobo, ta pa daje le bledi soj. — V poletju pa nam sonce sveti noč in dan. Tri cele mesece ne gre spat. O-poldne in opolnoči gre malce na sprehod, pa vendar sveti. Da moremo prenašati to bleščečo svetlobo dolgih treh mesecev, nosimo zelena očala. — V moji postaji je malo Eskimov. Večina stanuje v skupinah, ki so raztresene po zapadu. Od oktobra pa biva Kristus stalno med nami, v lepem tabernaklju, ki smo si ga sami zgradili. Znotraj je prevlečena prava svila, zunaj pa papir. Namesto ključavnice imamo iglico, ki je zabodena pred vratci! Kraj je reven in pust. Ker smo zadnje leto prejeli le 2 dozi klobas, smo postali varčni P« mesu morskega psa. To meso ima poseben okus, toda s poprom potreseno je prav dobro. Kozo morskega psa uporabljamo za obleko, mast pa nam daje toploto. Sredi avgusta, ko se morje vsaj deloma oprosti ledu, prihaja iadja, ki nas poveže s civiliziranim svetom. . ." To je slika iz misijonišča sredi letu, kjer se misijonarji "prvega škofa severnega tečaja" v junaških žrtvah dajejo ljudem, ki jih niso nikoli videli. Odtrgali so se domu in življenju in slavi — pa šli v nepoznane kraje, da bi pokazali Kristusa tudi ljudem, ki so vrženi v najtrše življenje ledene klime. Teh junakov seveda ne vidi in jih nihče ne slavi — ker jih nihče ne doume-Predaleč so nam, ki živimo v zmaterializiranem svetu. . . -o- ČETRTINA DUNAJSKIH STRAŽNIKOV JE ČEHOV Na Dunaju so se udeleževali vsi stražniki raznih jezikovni«1 tečajev, kjer so se učili angleško, francosko, italijansko in esperanto. Pri teh tečajih so ugotovili,da zna 570»dunajskih stražnikov češko. Več kakor ena četrtina stražnikov zna na DunaJu češko in to veliko število dokazuje, koliko Cehov, ki so se prf selili pred in med svetovno vojno, živi še danes tam. DENARNE P0ŠILJATVE v Jugoslavijo in druge evropske države pošiljamo zanesljivo in točno po dnevnem kurzu. Včeraj smo računali: DINARJI: 100 din ..............................$ 2.10 250 din ..............................$ 4.70 500 din ..............................$ 9.00 1000 din ..............................$17.50 2500 din ..............................$43.00 5000 din ..............................$85.00 LIRE: 100 Ur ................................$ 5.75 200 Ur ................................$11-40 300 lir ...........................—$16.60 400 Ur ................................$22.00 500 Ur ................................$27.00 1000 lir ...............................$52.75 Za izplačila v ameriških dolarjih: Za izplačilo $ 10.00 morate poslati...........................$ 10.80 Za izplačilo $ 20.00 morate poslati............................$ 21.00 Za izplačilo $ 30.00 morate poslati.........................$ 31.10 Za izplačilo $ 50.00 morate poslati ..........................$ 51.30 Za izplačilo $100.00 morate poslati.........................$102.50 Prejemniki dobijo izplačila v dolarjih. JOHN JERICH 1849 West 22nd Street, Chicago, 111.