12. štev.
V Kranju. 18. marca 1904.
V. leto.
PolMcen in gospodarski M
Vabilo na naročbo.
• GORENJEC > stane Ul celo leto samo 4 K, ii pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravnUtm.
Domoljubno politično premišljevanje.
x.
Koje po viharnem 1848. letu naš sedanji cesar vpeljal v Avstriji ustavo, ki bi imela zagotoviti enakopravnost vsem avstrijskim narodom, vzbudilo seje tudi v slovenskem narodu navdušenje za narodno stvar, za narodno svobodo. Povsod med Slovenci «o vstali iskreni in požrtvovalni rodoljubi, ki so se nevstrašno borili za pravice svojih rojakov ter jih učili in v nj■ h vnemaii narodno zavest, narodni ponos in ljubezen do mile domovine slovenske, vnemaii s prepričevalnimi besedami, peresi in lastnimi dejanji. Njih trud ni ostal brez vspeha. V kratkem je bil slovenski narod prebujen k novemu življenju in povsod po Slovenskem se je začelo živahno narodno gibanje.
Takrat so med slovenskimi narodnimi buditelji in borilci v prvi vrsti stali tudi vrli slovenski rodoljubni duhovniki ter složno in vzajemno s posvetnimi narodnjaki delali za probujo slovenskega naroda in za osvoboditev tega izpod tujčevega jarma. Celo slovenski škofi so takrat nesebično in nevstrašno s svojimi gmotnimi sredstvi in duševnimi močmi pospeševali to narodno delo, ki je obetalo najlepše sadove prej po Nemcih tako kruto zatiranim Slovencem.
«Sloga jači, nesloga tlači,» pravi slovenski pregovor, in kdo more trditi, da izrek tega pregovora ni resničen? Izraz »nesloga tlači* je za mnoge slučaje še premil, kajti nesloga večkrat kar naravnost mori in ubija cele vojske, cele narode, kakor nam to dokazuje nepristranska zgodovina vseh časov. To je dobro znano tudi našim najhujšim in rajzagrizenejšim narodnim nasprotnikom Nemcem. Vedeli so, da se bo slovenski narod kmalu tako ojačil in osamosvojil, da mu ne bodo več mogli dosti škodovati in da mu bodo morali dati na njegovo zahtevo vse pravice, ki mu gredo po ustavi, ako bodo vsi njegovi voditelji in buditelji složno delali za njegov blagor in napredek.
Po ustavnih zakonih ali postavah niso mogli Nemci več tako očitno in samovoljno zatirati slovanskih narodov in jim kratiti njihov materin jezik. Zato so odslej poizkušali razni nemški ministri na Dunaju in nemški urad-
niki kakor tudi drugi Nemci med Slovani, da so bolj na neodkritosrčne in zvijačne načine zavirali narodni napredek in osamosvojitev Slovanov in da je ostala njih ravnopravnost le — na papirju!
Za posebno vspešen pripomoček v dosego političnih namenov Nemcev služi njim že od nekdaj nesloga in razprtija med slovanskimi narodi kakor tudi v posameznih slovanskih narodih samih. Ako je kak slovanski narod složen in edin, prizadevajo si Nemci, da ga na umeten način razdvoje na nasprotujoče si in pobijajoče se stranke, in ko se enkrat tak narod slepo kolje med seboj in uničuje samega sebe, ga Nemci mnogo lažje izp- tri vajo in preganjajo z njegove rodne zemlje.
Tudi sloga Slovencev pri njih narodnem delu je bila našim Nemcem zelo napoti in sklenili so, da jo morajo razrušiti na vsak način. Ta naklep so tudi izpeljali v svojo popolno zadovoljnost. To se je zgodilo lako-Ie:
Poslali so v Ljubljano, središče Slovenije, nemšku-tarskega škofa Missia, ki je bil sicer sin slovenskih starišev s Štajerskega, a vzgojen v nemških šolah, kjer se je na-vzel nemškega mišljenja in nemškega duha. Gotovo ni le slučaj, da je prav ta škof kmalu po prihodu v Ljubljano zanetil razpor med kranjskimi Slovenci, jih razdelil v liberalce in klerikalce ter jim prvi začel ozoanjevati, daje narodnost poganstvo. Za poganstvo pa je pri njem seveda veljala le slovenska narodnost, a nemščino je sam podpiral, razširjeval in utrjeval med Slovenci, kjer je le mogel. Tako je poklical v deželo nemške jezuite, vpeljava! nemške pridige v Ljubljani in gonil slovenščino iz cerkve, kjer so se mu ponudile za to ugodne okolnosti. V Poljanah v kočevskem okraju je bila prej v cerkvi vsako drugo nedeljo slovenska pridiga, škof Missia pa jo je odpravil in zdaj se tam pridiguje samo v nemščini.
Nadalje je na umeten način odvračal slovenske duhovnike od pravega narodnega dela ter jim namesto tega dela vsilil politiko in boj zoper napredne slovenske rodoljube posvetnih stanov. Da jim ni bilo dolgčas, začeli so zbirati nerazsodno kmečko in delavsko ljudstvo okrog sebe ter jim hiteti ustanovljati konsumne posojilnice in razna druga katoliška društva, katerih namen je bil gospodarsko zasužnjiti slovenski narod ter ga potem potisniti pod duhovniško nadvlado. Ko bi se to zgodilo, pa bi se tudi «poganski» slovenski jezik kmalu moral zamenjati z «zveličavno» nemščino!
Slovenski rodoljubi posvetnih stanov so videli, da preti sedaj največja nevarnost njihovemu narodu od domačih klerikalnih sovražnikov in zoto so se jim začeli pogumno upirali ter odbijati njih napade in udarce, katere so večkrat pobožni vojščaki izvrševali z najpodlejšim in nepoštenim orožjem. Spočetka je ta bratomorni politični boj divjal le po naših mestih in boljših trgih, kmalu pa se je razširil tudi okrog po deželi v one kraje, kjer živi kaj pametnejših in razsodnejših ljudi kakor so naši hribovski kmetje, ki slepo in brez pomisleka drve za političnimi duhovniki čez drn in strn v svojo gospodarsko pogubo.
Nemci so bili jako zadovoljni s svojim apostolom na Kranjskem, ki je znal s svojo «diplomatično spretnostjo* tako zmešati in razpreti Slovence; zato so se mu izkazali hvaležne. Škof Missia je bil prestavljen iz Ljubljane v Gorico za nadškofa, in papež ga je imenoval na pri-poročitev avstrijske vlade za kardinala. Papeži so namreč vedno v tesni polt Lični zvezi z vsemi katoliškimi državami in imenujejo za kardinale le tiste škofe, ki jih v to pri-poroče ali pa predlagajo dotične vlade katoliških držav. Kakšne zasluge škofov pridejo pri tem največkrat v po-štev, to si zdaj lahko vsak misli!
Naši klerikalci so bili zelo ponosni na »svojega kardinala*, a če bi čutili v sebi kaj narodne zavednosti in ljubezni, bi se morali le bridko jokati ogorčenja in žalosti nad njegovim novim odlikovanjem, saj je to pomenilo prav tak udarec v obraz slovenskega naroda kakor za Hrvata imenovanje nj h bivšega tiranskega barona Hederva-rvja ogrskim ministrskim predsednikom! Colovi Nemci pa so se potem Slovencem na Dunaju, ko so tam prosili svojih pravic, še rogali, rekoč: «Kaj pa še hočete več, saj imate zdaj svojega Kardinala!* Kes srečen narod, kateremu sovražni tujci odlikujejo može, ki ga tlačijo in ubijajo!
PODLISTEK. Legijonarji.
Igra s petjem iz Napoleonovih časov v štirih dejanjih. Spisal Fran G o v e k a r. — Godbo zloži! Viktor Parma. Slovanska knjižnica snopić 132—133.
Rakova Lavra, hčerka mestnega pisarja, je ognjeno ljubila inženerja Ferdinanda pl. Basaja. Ognjeno je ljubil tudi Ferdinand svojo nevesto - idealna in lepa je bila ta ljubezen, čista in vzvišena in v kratkem bi imela postati Ferdinand in Lavra srečni zakonski par — toda nesreča je hotela drugače. V Lavro se je strastno zaljubil tudi mlad častnik in prijatelj Ferdinanda pl. Basaja — s kruto brezobzirnostjo je ščuval Raka in Lavro zoper Basaja, ali Lavra, mlada, naivna deklica, je ljubila le Ferdinanda — ljubila ga je z vso strastjo in plamenom svojega srca. Vojni komisar Brnjač je obupal nad tekmovanjem ter se v svoji črni in zlobni duši odločil do jako nečastnega, podlega čina. Ukradel je v «polko vi ii pisarni* 500 kron ter iste del v pisalno mizo svojega prijatelja Ferdinanda pl. Basaja.
Basaja so prijeli na ulici, vrgli v verige in ječo ter nedolžno obsodili v večletno ječo. Krasen in pretresljiv je trenutek, ko Brnjač v tem hudem in za Lavro obupnem trenutku — zopet ponuja Lavri svojo ljubezen — a ona ga odbije zopet brezsrčno: «Idite, idite! Ne, ne to vse ni mogoče ... to je laž - grda laž. Ferdinand ni zločinec — Ferdinand je poštenjak!* Slučaj je hotel, da ravno v tem trenutku peljejo čez glavni trg v verige vklenjenega Ferdinanda. Divje se je zakrohotal Brnjač
j Kardinala Missia je Bog kmalu poklical iz (Jorice
pred svoj sodni stol na odgovor. Naši klerikalci pa so močno žalovali za njim m ga še zdaj ne morajo pozabiti, ampak se zdajpazdaj zbirajo skupaj v velike trume ter romajo na njegov grob na Sveto goro kakor aa grob kakega svetnika ali velikega dobrotnika Slovencev! Ali ni to za naš narod žalostno, prežalostuo! ?
Poziv
za a klad, da se is nJega postavi Juriju Vegi spomenik v deželnem stolnem mestu Iajubljani.
Podpisani odbor se usoja obračati s tem pozivom na vse pomavatelje in prijatelje znanosti, pa tudi na vse ce-!  nittlje in častitelje junaških činov g prijazno prošnjo, da !  bi mu dejansko pomagali zbirati doneske in tako izvršiti patriotično podjetje, čigar pomen ne sega samo čez meje naše ožje domovine, ampak tudi čez meje avstrijske države.
Namen je podpisanemu odboru, poskrbeli za to, da po vsem svetu znani in slavni matematik baron Jnrij Vega, vitez Marije Terezije reda, prejme v deželnem stolnem mestu svoje ožje kranjske j domovine, v Ljubljani, dostojen suomenik in da tako domovina častno povrne, kar je že dolgo dolžna odličnemu I  učenjaku, vrlemu branitelju in pospese vatel ju civilizacije. Baron Jurij Vega. rojen I. 17f>4. v Zagorici v Moravski fari na Gorenjskem, sin nepremožnih kmečkih roditeljev, j ki je pri topništvu, kamor je prostovoljno vstopil kot •  «prostak-kanonir», dosegel častno stopinjo podpolkovnika, I je bil zaradi svojega izvrstnega znanstvenega delovanja in zaradi svojih odličnih uspehov na bojnem polju v turških in francoskih vojnah že za svojega življenja deležen obilih I in posebnih časti in odlikovanj.
Za njegova doslej nese prekošena logaritmično-trigono-metrična dela, ki so bila tudi na angleški, francoski, nizozemski in ruski jezik prevedena in izmed katerih je njegova logaritmično-trigonometrična priročna knjiga prišla že v 80. natisku na svetlo in se še vedno uporablja na srednjih in višjih učiltečih vseh kulturnih narodov, so ga učene
ter karal s prstom na svojega prijatelja — na žrtev ko-varstva: «Poštenjak? Ilahaha! Glejte, Lavra, poštenjaka peljejo v verigah!* «Ah, Nande, Nande!* zakriči bolestno I-avia. Toda vojaki odvedo Ferdinanda neusmiljeno naprej — potrta in uničena se zgrudi Lavra poleg svojega očeta nezavestna na tla. Vse Celje je bilo prepričano, da je Ferdinand res tat — pa tudi Lavra in Rak sta se kmalu udala in tudi verjela. Brnjač je dobival od dne do dne trdnejša tla in konečno se mu je Lavra udala. Zapeljal jo je — poneveril je večjo svoto denarja in ušel — ušel v francosko vojsko in se ni vrnil nikdar več.
Avstrija se je imela boriti takrat zoper dva sovražnika. Francozi in Italijani so napadali naše vojake in godila se je slaba Avstrijcem! Vse je moralo na bojišče — 'in tudi akademiki, prostovoljci »Legijonarji*, vse je odšlo; celo kaznjenci so morali v boj proti Napoleonu. In tako je prišel tudi Ferdinand Basaj v Italijo — inteligenten, po-| raben in hraber si je kmalu pridobil polno zaupanje častnikov in imel je proste roke ter se lahko prosteje gibal. Svoje pravice pa vendar ni našel, vzel si jo je sam ter pobegnil v Olje, kjer je hotel vsaj še enkrat videti svojo nevesto Lavro. Tu je zvedel, da je Lavra ravno na smrtni postelji — nekaj preje ji je umrl otrok — oče njegov je pobegnil — in Ferdinand stopi pred Lavro — spoznala ga je takoj; v solzah se je zgrudil k njej ter jo tolažil. € Prepozno, Nande!* je šepetala Lavra, < najino srečo so ubili in sedaj leži že v grobu! Solnce je zašlo in noč je okoli mene, noč . .. Oh, oče, kako mračno je, kako za-dušno... Nande, Nande!* stresla se je še enkrat, krčevito
akademije in učene družbe v Londonu, Berolinu, Gotingi, Pragi, Erfurtu, Mogunciji izvolile za svojega souda.
V svojem svojstvu kot vojak, kot pripadnik staroslavnega bombardirskega kora se je izkazal zlasti v Lavdanovi vojski pred Belim gradom kot praktičnega artilerista in je odločil, da se je dne 8. oktobra 1789. vdala trdnjava Beli grad, dne 14. novembra 1793. pa je s svojim odločnim postopanjem provzročil, da si je naša vojska osvojila Fort Louis, ter je tako izvršil svoje najsijajnejše junaško dejanje, ki je bil zanje tudi odlikovan z viteškim križem Marije Terezije reda.
Leta 1800., povišan v (avstrijski) baronski stan, je bil Vega leta 1801. kot soud sprejet med deželne stanove vojvodine Kranjske.
Da se temu že v življenju toliko odlikovanemu vojaku zdaj, ko je preteklo ravno celo stoletje, odkar je padel pod zločinsko roko zavratnega morilca, zagotovi hvaležen spomin za njegova velika znanstvena dela in na njegove sijajne vojaške čine in se mu tako postavi dostojen spomenik v deželnem stolnem mestu Ljubljani, se je tukaj ustanovil osrednji odbor, ki se obrača do najširših krogov z vljudno prošnjo, da bi blagovolili materielno pospeševati to podjetje.
Doneski, ki se bodo razglasili po časopisih, naj se blagovoljno pošiljajo na adreso: Blagajnik osrednjega odbora: Gospod Ivan Kramaršič, c. kr. stotnik domobranskega polka št. 27 v Ljubljani.
Osrednji odbor za Vegov spomenik v Ljubljani: Predsednik: Mihael Lukanc pl. Savenburg, c. kr. polkovnik v p. I. podpredsednik: Oton pl. Deteta, deželni glavar vojvodine Kranjske. II. podpredsednik: Ivan Hribar, župan deželnega stolnega mesta Ljubljane.
V Kranju, 18. marca. Z Dunaja se nam piše: Izvrševalni odbor slovanskega, italijanskega in rumunskega dijaštva dunajske univerze je sklenil sledečo resolucijo: Izvrševalni odbor slovanskega, italijanskega in rumunskega dijaštva dunajske univerze izjavlja, da hoče dijaštvo tudi nadalje boriti se najodloč-nejše za akademično jednakopravnost vseh v cislitvaniji zastopanih narodov, dokler je najvišja akademična oblast izrecno ne pripozna. Vlada se namreč upira rešiti češko, slovensko in italijansko vseučiliško vprašanje v tem smislu, kakor zahteva zaman tekom desetletij volja naroda. Zato
se dvignila in umrla. «Lavra, Lavra !> je klical Nande, toda prepozno. «Z Bogom, Lavra! Z Bogom! Prepozno! Ah, ubili so mene in tebe! Prepozna pa ni osveta nikdar! Gorje jim, prokletim!*
Tako je nam Govekar vstvaril lepo novo narodno delo, katero ima svojo veliko vrednost, osobito v tem, da je sedaj natančno začrtan Ferdinand pl. Basaj — sedaj ga vidimo, kako stopi v <Rokovnjače» kot maščevalec ubite mu sreče in časti. Oni francoski častnik «Ver-nazz> v cRokovnjačih* je njegov nekdanji »prijatelj* Brnjač. — Doletela ga je zaslužena kazen in plačal svojo podlost š smrtjo. — Ker je igra »Legijonarji* bogato prepletena z izbornim humorjem in komičnimi prizori in ker krojač «Jež» in njegova žena «Barbka» vzbujata dosti veselja in zdravih narodnih navad — se je tudi v tej smeri vstreglo občinstvu in skrbelo za zabavo in smeh!
Ker naj vsak spozna to lepo zanimivo in kratkočasno narodno igro «Legijonarji», priredi naša narodna čitalnica tri predstave te igre, in sicer 25. L m. popoldan ob pol 5. uri za dijake, 26. zvečer ob pol 9. uri za čitalnične člane in njene prijatelje ter 27. t. m. ob 4. pop. kot ljudsko predstavo. Vse tri igra se vrše v prid tukajšnji dijaški kuhinji. Ker je treba za to igro veliko novih priprav, velikega aparata, upamo, da se tukajšnji rodoljubi gotovo odzovejo polnoštevilno našemu povabilu. Ker se tudi glasbeni del s sodelovanjem oddelka čit. pevskega zbora v polnem obsegu priredi — in ker se tudi dramatičnemu delu posveti največja pozornost,
so slovanski, italijanski in romunski dijaki prisiljeni, nastopiti kot jednakopravni akademični državljani, a ne kot nadležni gostje. Izvrševalni odbor je nadalje ukrenil vzpričo dejstva, da je zdaj univerza zaprta in da je radi tega tovarišem nemogoče na akaderaičnih tleh dostojno manifestirati za svoja sveta prava, da opusti vsako proti-demonstracijo toliko Časa, da se univerza znova ne otvori. Dunaj, 12. marca 1904. Izvrševalni odbor slovenskega, italijanskega in rumunskega dijaštva.
Držami ibor. Poslanska zbornica ne pride do dela. Doslej so se čitale samo interpelacije, potem pridejo na vrsto peticije, pri katerih bodo Čehi zahtevali glasovanje po imenih. — Poljski klub je izvolil poseben odsek, ki naj pri Čehih posreduje zastran opustitve obstrukcije. Ministrski predsednik vedno upa, da se bodp mogle izvršiti volitve v delegacije še pred Veliko nočjo.
Ricmanjskega lupana je tožilo državno pravdništvo radi žaljenja vere, ker spremlja mrliče k pogrebu. V Trstu je bil oproščen, sedaj ga je oprost5lo tudi najvišje sodišče na Dunaju. Župana Berdona je branil posl. dr. Iv. Tavčar.
Olomuski nadškof dr. Kohn — odstavljen. Kakor je bilo pričakovati, je rimska kurija prišla vendarle do zaključka, da je treba tega nadškofa, če ne zlepa pa zgrda spraviti izpod nog. Dne 14. t. m. je došlo iz Rima poročilo, da je dr. Kohn na papežev poziv odpovedal nad-škofovstvu. Papež je želel, naj odstopi, ker se je sicer bati razkola.
Is Zofije se poroča, da je sedaj jasno, da turški sultan nalašč zavlačuje reforme ter imajo vsi dosedanji dogovori le namen, da dobe Turki priliko, se pripraviti na nove zavratne napade. Zaradi tega se je začelo med vstaši novo gibanje. Sestavljajo se nove čete in po celi deželi se deli orožje in strelivo.
Dopisi.
Is selske doline se nam piše: (Klerikalni kandidat France Demšar.) <Slovenec» je dal pošteno brco vsem boljšim posestnikom po Gorenjskem. Kakor se lahko vsak spominja, kdor bere »Slovenca*, pisal je, da na vsem Gorenjskem ni boljšega posestnika, ki bi se mogel meriti s sposobnostjo Franca Demšarja. To je naravnost poniževanje vseh boljših
upamo podati z »Legijonarji* slavnemu občinstvu lep, zabaven in prijeten gledališki večer. Godbo oskrbuje tuk. meščanska godba — pevske točke vodi g. V. Rus, dramatični del pa režiser g. H. R. H.
Žreb naj odloči!
Osnovna slika z macedonstega bojitta. Dalje. II.
Dolgo, dolgo vrsto let že tlači in tepta kruta turška sila vse kraje tužne bolgarske Macedonije. Ali kolikor huje preganjajo in zatirajo Turčini uboge Bolgare xr njih rodni zemlji, kolikor več mučeniške bolgarske krvi ta popije in kolikor več bolgarskih sinov in hčera požro grozne turške ječe in harmi, toliko gorečnejše in zvestejše ljubijo ostali Bolgari svojo nesrečno domovino. Mnogo let so tožili s krvavimi solzami v očeh svojo bedo in gorje slovanskim bratom, ki jih ne tlači turška sužnost, in drugim omikanim narodom ter jih prosili v imenu človeškega usmiljenja in križanega Boga nujne pomoči in rešitve, ali nihče razun rodnih bratov v sosedni bolgarski kneževini se ni zmenil zanje. Tam gori na severu pa se je neko germansko pleme v svojem divjem sovraštvu do Slovanov celo radovalo nad nesrečo macedonskih Bolgarov in si v svoji nenasitni pohlepnosti po tuji zemlji zadovoljno melo grabežljive roke, češ, le naj moji dobri znanci Turki koljejo in davijo slovanske Bolgare, saj kolikor manj Slovanov bo na svetu, toliko večja bode moja moč in toliko več bo prostora za prešerno in oblastno raztezovanje
posestnikov, katerih mnogo poznamo, da se gredo s Co-čovira Francetom o polnoči skušati glede sposobnosti. Zato naj vsak boljši posestnik na to zaničevanje klerikalcev dela, kar največ more, da ne bode tako »sposobni» France Demšar preveč visoko zlezel v svoji domišljiji. Koliko veljave ima ta «mladi mož» v svoji domači občini, se spozna iz tega, da je mogel eno celo leto čakati, predno so ga odborniki vsled njegovega vsiljevanja volili županom. Ako bi bil France Demšar tako izrednih sposobnosti, bi ga bili takoj izvolili. Tudi to nekaj pove, da ne upa sklicati v svoji občini javnega shoda, na katerega bi povabil vse, tudi liberalce. I^e v svoji rojstni vasici je vezal otrobe in se ponujal s svojo pomočjo ljudstvu, toda še tam niso vsi vedeli za shod. Francetu bi sploh ne kazalo kandidirati, ako 6i ne delali in zganjali ljudi skupaj duhovniki. Zgodi se lahko, da pu«ti škof izpostaviti sv. rešnje Telo za Cočovega Franceta, da bi bil bolj gotovo izvoljen. To bode primerno za takega Franceta, ki je <cvetke> pod okni teptal. Da bi bil pa to kakšen pravi in resen mož, kakršnega je treba za poslanca, spričuje mnogo dogodkov iz njegovega delovanja. Pred nekaj leti je v poginolem »Slovenskem Listu* grdil razne može iz Železnikov. Sedaj se jim pa hodi lizat, kakor mačka k mleku. Kako obrekljivo se je izrazil o bratu sedanjega železniškega župana gospoda Košmelja. Na javnem shodu je opravljal mrtvece in jih grdil. To je katoliški mož! V družbi z nekaterimi drugimi je obrekoval in napadal prejšnjega selškega župana in zato je France lepo plačal 200 kron kazni. V tem oziru je pač napravil France Coč skušnjo, da lahko prestopi kam drugam, ne pa med deželne poslance. Seveda se ve, da se ga ne bodo branili katoliški poslanci a la Nace Oastnabeseda. »Slovenec* ga hvali, da je dober župan, toda znano je, da spada med najzanikrnejše župane celega kranjskega okraja. Lahko se reče, da je Čočov France samo zato kandidat, ker je znan z dr. Krekom in dr. Žlindro. Ako bi tega ne bilo, njegova sposobnost bi bila ravno tako neznana ostala, kakor doslej. Kdor je le količkaj zaveden, ne bode volil takega poslanca, kakor je Cočov France.     Volilec II.
Z Bohinjske Bistrice. Naši dušni pastirji in njih podrepniki v Bohinju so vedno bolj srboriti, zviti in siloviti. Kar pride v Bohinj, vse se mora poklorikaliti in vtrditi v k'erikalizmu, ako ni že prej dovolj klerikalno, in kar gre iz Bohinja, mora še drugje kar brenčati in kadili se
mojih udov. Turčin pa je med tem skrunil, klal in požigal huje in huje ter dalje in dalje okrog po bolgarski zemlji!
Bolgarski domoljubi in rodoljubi so sprevideli, da zastonj čakajo na pomoč drugih Slovanov, na pomoč razsvetljene in olikane Evrope, na pomoč krščanskih vladarjev in na pomoč matere rimskokatoliške cerkve, katere voditelji v današnjih dneh obračajo svoje oči najraje le za posvetnimi bogastvi in častmi, kakor se obrača rumena solnčnica za rumenim solncem. Bolgari v Macedoniji pa niso imoviti in tudi imenitni ne, ampak najrevnejši narod na svetu! To bridko spoznanje je rodilo Bolgarom prepričanje, da si morajo le sami pomagati, le sami rešiti svojo domovino in svoj narod iz neznosne sužnosti in sramotnega pogina pod turškim trinoštvom. In če se jim poskus samoobrambe posreči ali ne posreči, misel na to jih ni več mogla vznemirjati, strašiti, ker tako niso imeli ničesa več izgubiti, ampak v vsakem slučaju le pridobiti; kajti vsekako je boljše in lepše hitro in slavno umreti v junaškem boju z zakletim sovražnikom kakor pa dolgo in sramotno poginjevati v najgrozovitejših in najrazuzdanejših mukah pod rokami podivjanih turških rabljev.
V obupu je vsak človek razun samomorilca najmočnejši, ker takrat napne vse svoje telesne in duševne sile do skrajnosti, da se vsaj kolikor mogoče hudo maščuje nad svojim preganjalcem, ako ga že ne more popolnoma premagati. V groznim obupu sta zrastla tudi teptanim
od pristnega bohinskega katoličanstva! Na Savi in Jesenicah je med tovarniškimi delavci več Bohinjcev in ti so po večini najhujši in najzagrizenejši klerikalci, ki se niti ne strašijo dati načeti svojih kož in mošnjičkov zaradi umazanih rok blaženega dr. Žlindre. V Bohinju sta dva kapelana in oba imata toliko prostega časa, da bi lahko molila za vse Bohinjce, da bi jim Bog dal pravi um in pamet in da bi jih že skoro rešil klerikalnega zla. Ali dandanes našim mlajšim duhovnikom nič posebno ne diši molitev in opravljanje raznih bogoljubnih del, ampak se v svojem prostem Času raje pečajo s takimi prijetnimi in koristnimi posvetnimi opravili, ki jim naklonijo kaj telesnega veselja, užitka in zabave in ki jim dado kaj stranskega zaslužka. Tako tudi kapelana v Bohinju. Kapelan v Srednji vasi opravlja službo velikega vaškega kramarja, konsumnega gostilničarja, hranilničnega tajnika in blagajnika, zavaroval-ničnega agenta, občinskega policaja ter načelnika devičar-skega društva; kapelan v Bohinjski Bistrici pa mora skrbeti za svoje katoliško izobraževalno društvo, device indevičarje, za svežo krmo iz Bohinja »Slovencu* in »Domoljubu* L t. d. Kdor je najbolj robat, zabit in potreben katoliške izobrazbe, ta mora hoditi k njemu v farovž se učit in izobraževat na katoliški podlagi. Med kapelanovimi učenci sta tudi bistriški gostilničar Markež in bistriški trgovec Rabič, o katerih so prej nekateri mislili, da sta že toliko izobražena, da bi ne mogla hoditi podrepovat v farovž. No pa tako so mirlili o njih le prej, dokler še niso vedeli, kake čudeže dela kapelanova izobrazba. Zdaj pa sla Markež I in Rabič velika dovršena umetnika, za kar se imata zahva-I liti le kapelanovi izobrazbi. Ta umetnost bo jima morda kmalu prav prišla, kajti bohinjska železnica bo že v par letih popolnoma dogotovljena. Kakšna mojstra sta zdaj j naša mila gorenjska rojaka Markež in Rabič, to smo izvedeli iz naših katoliških listov in kar je pisano v njih, to j se mora verjeti! Pisano pa je v naših katoliških listih tako, j da se je igrala dne 8. februarja 1.1, v farovžu na Bohinjski Bistrici katoliška komedija »Kmet Herod*, »ki je dala vsem navzočim veliko užitka*.  »Igralci so svoje uloge izvrstno igrali, dasiravno so šele prvič nastopili. Pevci in zlasti gg. Rabič in Markež pa so s petjem očarali ljudstvo.* Tako »Domoljub*; nekateri poslušalci pa trdijo, da jih je Rabičevo petje kakor tudi vsa druga katoliška komedija močno spominjala na znano basen o krokarju in lisici, v kateri basni se pripoveduje, da je krokar ukradel kos sira in se ž njim usedel na drevo, pod katero se priplazi
Bolgarom v Macedoniji pogum in moč, da so se oborožili, zapustili svoje vasi v nižavah ter se preselili v strmo skalnato gorovje z vsem svojim imetjem, kolikor so ga mogli vzeti seboj. Iz gorskih krajev so potem hrabro napadali Turke po doleh, jih pobijali in podili iz svoje domovine. Večkrat so zgrabili tudi kako tolpo ropajočih in požigajočih turških vojakov ter s krvavimi bulicami pognali v beg. In kdo poštenih in pravičnih ljudi bi ubogim Bolgarom zameril, da si hočejo tako sami priboriti zlato prostost na svoji zemlji, do katere prostosti imajo gotovo ravno tako pravico kakor vsak drug narod!
Kakemu neslovanskemu narodu bi se kaj takega seveda ne zamerilo od druge strani kakor od Turkov, ki so se začeli tresti za svojo krivično oblast nad Macedonijo pred obupanimi bolgarskimi vstaši, slovanskim Bolgarom pa so zaradi te nepokornosti proti turškim divjakom — čujte in strmite! — mnogi visoki krogi hudo zamerili! Po raznih cesarskih in kraljevih dvorih so začeli tisti imenitni in učeni gospodje, kijih imenujejo diplomate, v tajne posvete in pogovore skupaj slikati glave, polne pekočih skibi in strahu, da bi še macedonski Bolgari ne postali prosti in sami svoji. In začula se je modra razsodba: »Na Balkanu mora ostati vse pri starem!* Ubogim, za najsvetejše in najčlovečejše pravice se boiečim Bolgarom pa so ti di-plomatje obljubili neke pravice ali reforme, katere pa jim ima dati šele Turčin! _ se nadaljuje.
zvita lisica ter začne hvaliti krokarje, kako je lep in da bi se ga moralo postaviti za kralja vseh ptičev, ako bi znal še peti. Krokarja je ta lisičja hvala tako prevzela in omamila, da je odprl kjun in začel krokati. Komaj pa je odprl kljun, mu je že padel sir na t'a, lisica pa ga je hitro pobrala in krohotaje se neumnemu krokarju ponžila I veliko slastjo. Tudi po bistriški komediji dne 8. februarja t. 1. sta se lahko krohotala fajmošter iti kapelan lepemu <užitku*, ki sta ga dobila v podobi belega denarja, ljudstvo pa je bilo res «oČarano» kakor piše »Domoljub«, pa ne vsied krokanja katoliških pevct-v, ampak zato, ker je dobivalo pri srečkanju za svoj denar le prazne papirčke in malovredne predmete! Toda Inke govorice menda izvirajo le iz škodoželjne liberalne nevošljivosti, tukajšnje dobro krščansko in verno ljudstvo pa gotovo že težko čaka da bi se mu skoro spet priredil kak drag katoliški «užitek* v farovžu. A menda gospodje v farovžu zdaj nimajo rasa zato, ker so v velikih skrbeh, kako bi preprečili vedno večje razširjevanje liberalnih listov v Bohinju, ki jih ne morejo niti v«-e združene klerikalne moči v Bohinju zatreti. Zdi se nam, da bo treba v vseh treh bohinjskih farah misijonov in zopet milijonov, ki bodo ljudst.u olajšali mošnjičke in pamet ter jih lako zopet spravili na pravo pot. Pa tudi kaka Šušteršičeva interpelacija v državnem zboru bi bila morda dobra!
Z Dolenjskega. (Vinski semenj in javni vinarski shod.) Da more naš dolenjski in sosednji vinogradnik čimprej spraviti svoj izborni lanski vinski pridelek v denar, ki ga ravno v tem času tako krvavo potrebuje, in dalje, da se nova pogodba glede «vinske klavzule* ugodno reši tudi za naše vinogradnike, priredi krška občina vinski semenj v sredo, dne 23. marca ter javni vinarski shod v nedeljo, dne 27. marca v Krškem. Vinski semenj bo javen in se vrši na prostem, popolnoma v smislu živinskega semnja. Vsak vinogradnik bo točil in sklepal kupčijo sam, ki naj v to svrho prinese seboj eden ali več litrov svojega lastnega pridelka, Na vinarskem shodu, ki je istotako javen, se bo obravnavalo o naslednjih važnih točkah: 1.) Posledice vinske klavzule. Resolucija za nje popolno odpravo. Poročevalec: Deželni vinarski potova'ni učitelj Fr. Gombač iz Ljubljane. 2.) O izboljšanju našega vinarstva v povzdigo vinske kupčije z ozirom na preteče okolščine. Razpravlja potovalni učitelj Ivan Bele iz Maribora. 3.) Razni nasveti. Pričetek vinarskega shoda v nedeljo točno ob 10. uri dopoldne. Vljudno se prosi, da zlasti gostilničarji in vinotržci poselijo v mnogobiojnem številu vinski semenj. Na vinarski shod pa naj pride vse, kar leze in gre, da tudi slovenski vinogradnik v impozantnem številu protestira proti krivicam, ki se mu delajo z italijanskim vinom. Županstvo v Krškem.
Z Dunaja. Oficijelno in brezdvomno je slednjič »Slovenija* pokazala svoj brezbarven obraz. O priliki proslave 35 letnice svojega obstanka se ji ni vredno zdelo, povabiti svobodomis* Ino »Savo* na dotično slavnost inje tako jasno pokazala svoj namen, zavzeti neprijazno stališče proti «Savi», ki je dosedaj potrpežljivo prezrla marsikaj, kar bi bilo utegnilo popolnoma razdružiti jo s »Slovenijo*. Sedaj pač ne dvomimo več, kaj se je zgodilo s slednjim društvom ter smo izvedli potrebne konsekvence s sledečo resolucijo, ki je bila na občnem zboru društva svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava* dne 4. marca soglasno sprejeta: »Z ozirom na nevarnost, ki preti slovenskemu narodu od strani kranjske duhovščine in klerikalnih posvetnjakov, smatramo za svojo dolžnost, storiti kar mogoče, da se posebno v krogih slovenskega razura-ništva ne razširjajo pogubne ideje, ki merijo na to, usužnjiti si slovenski duh. Izpolnujoči svojo nalogo, moramo ukreniti vse, da onemogočimo prospeh slovenskega katoliškega akademičnega društva »Danica*. V ta namen se nam zdi potrebno, da imenovano društvo družabno popolnoma bojkotiramo, kar bi se vzpričo množice naprednih elementov v dijaštvu brezdvomno in brez vsake najmanjše škode za narodne interese lahko docela konsekventno izvajalo in bi tako dosledno postopanje moralo postati uničujoče za »Danico*. Slovensko akademično društvo »Slovenija* je v zadnjih dveh letih preziralo to načelo in v novejšem času je zavzelo enako stališče proti klerikalnemu društvu
in našemu svobodomiselnemu društvu. Ker se je v prošlih dneh jasno pokazalo, da »Slovenija* ne namerava zapustiti tega stališča, in je ob priliki proslave 35letnice svojega obstanka na nedvoumen način pokazala svoje antipatije našemu društvu, logične sklepamo, da je za sedanje razmere nemogoč stik »Save* s »Slovenijo* in se s tem vljudno zahvaljujemo za vsakršno vabilo na katerikoli način. Vsak poizkus »Slovenije* uvesti mej omenjenima društvoma občevanje, boderao pa smatrali za znamenje, da je ista voljna odobriti postopanje »Save* proti »Danici* in v tem slučaju odpade to načelno nasprotstvo med »Savo* in »Slovenijo*, kije porodilo našo resolucijo.* In sedaj: De mortuis nil nisi bene!
Novićar.
Na Gorenjskem
Obelnske rolitve ▼ Križih pri Trtico. Poroča se
nam, da so se vršile v četrtek dne 10. t. m. za občino Križe pri Tržiču občinske volitve, pri katerih so kmetje z veliko večino zmagali, čeprav je župnik Po-renta že prej pregledoval volilni imenik. V odbor so izvoljeni naslednji gg.: župan Mat. Koselj, nadučitelja Ivan Jezeršek in Karol Završnik, Jožef Škular ml., Janez Verdir, Rozman Matija, Jožef Primožič, Lovro Jeler, Jakob in Matiia Zupan, Anton Kuhar, Frenc Uranč, Jožef Ahačič, Štefan Cadež, Jan z Aljančič, Janez Pfeifer, Jožef Gra-dišar. Franc Sitar in Janez Jeglič. — Veseleč se nad to zmago zavednih in samostojno mislečih vrlih kmetov, jim kličemo: Živeli! Naj bi to občino posnemale tudi druge občine v doslej sicer zaspanem tržiškem okraju in kmetje naj bi volili v odbor le zanesljive, neupogljive in samostojno mislece možake, ne pa farovške podrepnike.
Katoliške sleparije. Na našo pripomnjo v zadnjem »Gorenjcu*, da narodno-napredna stranka z ozirom na obstoječe neugodne razmere ob priliki nadomestne deželno-zborske volitve v kranjsko-loško-tržiškem okraju ne bo postavila kandidata in se v to volitev sploh ne bo vmešavala, je reagiral takoj »Slovenec* od ponedeljka in odpri na stežaj vrata svoje zgovornosti. Škofovo glasilo kriči, da so liberalci pisali že mesece in mesece, kako so volilci že izstradani od obstrukcije, sedaj pa, da smo se poskrili in tožijo o »neugodnih ramerah*. »Slovenec* bobna, da se pri teh volitvah pokaže sila katoliško-na-rodne stranke in da bo to nekaka glavna preskušnja, pri kateri se bo pokazalo, da »vse slovensko ljudstvo* odobrava klerikalno obslrukcijo. Ni nam treba še posebej poudarjati, da hočejo klerikalci s takim nisarjenjem le slepariti javno mnenje. To sprevidi na prvi hip vsakdo, ki le ko likaj pozna dejanske odnašaje na Gorenjskem. Gorenjska in posebno šc kranjski politični okraj občuti najmanj zle posledice nesmiselne deželno'.borske obstrukcije, kajti tu je kmet na Kranjskem še najbolj trden in ne toliko vezan na deželno podporo. Ni mu ravno postlano na rožicah, a njegovih razmer ni niti primerjati z obupnim položajem, v katerem se nahaja prebivalstvo ponekod na Dolenjskem in Notranjskem. Pri nas tedaj obstrukcija ni izstradala kmeta in mu zato tudi ni odprla oči, da bi spregledal klerikalno sleparijo. Zaradi obstrukcije se zato razmere v našem okraju od zadnjih volitev niso mnogo spremenile. S:ccr je pa naš gorenjski kmet konservativen do skrajnosti in udanost v farovško voljo mu je tekom stoletij prešla v meso in kri. Le počasi se drami to naše ljudstvo, le izobraženejši uvidevajo pogubnost klerikalne sebične politike in povsem naravno, da zaenkrat odločujejo pri volitvah na deželi edinole farovži. Za časa volitev »božji namestniki* peste volilce na leci, v spo-vednicah in pri izpraševanjih, lažejo nezavedno ljudstvo, da se gre za vero, izpostavljajo Najsvetejše, prete z večnimi kaznimi, fanatizirajo ženske zoper može in hujskajo otroke zoper stariše. Gorje onemu, ki se drzne biti druzega mnenja, kakor fajmošter ali kapelan! Vse se ga ogiblje, duhovščina ga preganja in tercijalke kažejo za njim s prstom. Res, junaka se mora imenovati onega, ki se kljub v«em tam neprilikam upa glasovati liberalno in že precej samostojnosti mora imeti oni, ki se pri taki divji gonji ne da spraviti na volišče. Tacih je vedno več in smelo lahko trdimo, da so to vsi nasprotniki grde farške
politike. Devet desclink »zavednih* klerikalnih volilcev niti ne ve koga volijo. Fajmoštri in kapelani jim izpol-nujejo glasovnice in fajmoštri ter kapelani jih priženo na volišče, kakor mesar ovce v klavnico. In take volitve naj izražajo pravo ljudsko voljo in s takim glasovanjem naj se odobrava največja klerikalna sleparija — obstrukcija v kranjskem deželnem zboru! Že enkrat smo na tem mestu poudarjali, da priprosto ljudstvo na Gorenjskem po večini tiči še tako globoko v duhovniški oblasti, da bi na komando volilo tudi hudiča, Čeprav bi liberalci postavili samega Boga za kandidata. Kako dobro poznajo klerikalci svoje ovce, je pač najboljši dokaz ta, da si upajo kandidirati kakega — Demšarja! Upoštevaje tedaj navedene razmere, narodno-napredna stranka ne bo postavila kandidata, četudi se je od strani najboljših posestnikov izrekla taka želja. Pač pa čujemo, da se je mej zavednimi in nezavisnimi kmeti začelo neko gibanje; v ponedeljek imajo posvetovanje glede volitve v prostorih tukajšnjega »Slovenskega bralnega društva*. Želimo jim najboljš- ga uspeha! Toliko »Slovencu* v pojasnilo!
Vprašanje železniškemu županu g. Koamelju Izvedeli smo iz »Slovenca*, da ste se vdeležili klerikalnega shoda in se pustili voliti celo predsednikom. Ker doslej niste imeli tako očitno navado hoditi na javne politične shode, je čuden ta Vaš nastop. Zato Vas vprašamo: Ali tudi Vi soglašate z hujskajočim Demšarjevim govoiom proti slovenskemu gledališču? Ali odobravale kot župan klerikalno obstrukcijo? Ali ste tudi nasprotni učiteljstvu in v zboljšantu njega gmotnega stanja? Ali tudi soglašale s tem. da bode Vaš hlapec z razširjeno volilno pravico postal v tem enak Vam? Ali morete prestati v družbi Franca Demšarja kot hujskača proti trgovcem in obrtnikom ? Ali morete sesti na isto klop z Demšarjem, ki je Vašega pokojnega brata nekaj tednov po njegovi smrti očitno zasramoval na javnem shodu v Selcih? Toliko samo, da se spoznate, kam ste zašli vedoma ali nevedoma. Pomislile na posledice! Vaši napredni znanci.
Občni sbor podružnice slovenskega planinskega društva za kranjski okraj se je vršil dne 12. t. m. V odbor so bdi z vzklikom izvoljeni naslednji gg.: predsednikom Janko Majdič, odbornikom pa: dr. Vladimir Herie, Rudolf Kokalj, Dragotin Pohlin, Ferdinand Polak, Janko Sajovic in dr. Jos. Tominšek. Natančneje poročilo priobčimo prihodnjič.
Zabavni večer priredi »Slovensko bralno društvo v Kranju* v soboto, na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca 1904 v svojih prostorih (g. V. Omersa). Spored: 1.) H. Vogrič: Na zdar! Koračnica; 2.) V. G. Brož: Souvenir de Ruine, gavotte; 3.) Katkič-Brož: a) Spavaj sladko, serenada, brač-solo s spremljevanjem glasovira; b) Au revoir, romanca, brač-solo s spremljevanjem glasovirja; 4.) Milutin pl. Farkaš: Svibanjska ružica, valček; 5.) V. G. Brož: Stante zvjezde, serenade; bariton-solo s spremljevanjem tamburaškega zbora: 6.) Mil. pl. Farkaš: Vienac hrvatskih narodnih popievaka. 7.) »Doktor Hribar*, burka v enem dejanju. Poljski spisal J. A. Fredro. Izvajajo društveni diletantje. 8.) Prosta zabava. Šaljiva pošta. Korijandoli-korzo. Sodeluje društveni tamburaški zbor. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Člani in dijaki plačajo 40 vin., nečlani 80 vin. za osebo. K najmnogobrojnejši udeležbi vabi najuljudneje odbor. — Glede na velike stroške ter neugodno blagajnično stanje se preplačila prehvaležno sprejmejo. — Obenem naj isti, katerim se pomotoma ni poslalo vabilo, to blagohotno oproste, ker je vsakdo kar najprisrčneje dobrodošel.
Katoliška vzgoja. V Železnikih so orožniki prijeli več fantov od 12 do 15 let, ki so kradli cevi gospodu Leopoldu Globočniku in jih prodajali zagrizenim klerikalnim Martinvrharjem. Vrednost cevi znaša nad 100 kron. Sin predsednika konsumnega društva, zagrizenega klerikalca je poleg tega tudi uzmal v konsumnem društvu denar iz predalčka. Lepa ta katoliška vzgoja!
Besniški fajmošter se je 8. t. m. znosil nad nekim možem, ki je pozabil potrkati na njegova vrata, a je prišel po krstni list k njemu. Zapodil ga je vun, češ, da se s takim človekom ne zgovarja. Ime dotičnika zve lahko Medvedkov France v našem uredništvu.
Na Rudnem pri Selcih so se dne 13. t. m. stepli klerikalni fantje v gostilni pri Gašperju Šmidu viilgo Matevžu. Vdarili so se s steklenicami za pivo. Josip Režen je teško poškodoval na glavi Janeza Lotriča.
Večerno predstavo priredi prost, gasilno društvo v Begunjah dne 19. marca t. I. v salonu g. V. Šturma v Poljčah. Spored: I. »Doktor Hribar.* Veseloigra v enem dejanju. II. »Bratranec* Burka v enem dejanju. Med odmorom igra gramofon. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, sedeži II. vrste 70 vin., stojišča 40 vin. Cisti dohodek ho za prezidavo gasilnega doma. K obilni udeležbi vabi odbor.
Veselico napravi »Bralno društvo na Bledu* v soboto, dne 19. marca 1904 v »Blejskem domu*. Spored: A. 1. a) Dr. B. Ipavc: Vse mine. Mešan zbor; b) VValdmann: Hrepenenje po gorah. Mešan zbor. 2. a) Gj. Eisenhut: Ustaj. rode. Moški zbor: b) Ant. Nedved: Ljubezen in pomlad. Moški zbor. 3. a) YY. Mever: V dolu. Kvartet: b) Ant. Nedved: Moja rožica. Kvartet. 4. a) Ant. Dvorak: Da jaz te zapustim. Dvoglasen ženski zbor s spremljevanjem klavirja: b) Fr. Grbič: Pomladni klic. Dvoglasen ženski zbor s spremljevanjem klavirja. — B. »V civilu.* Burka v enem dejanju. Spisal G. Kadelbur*. Poslovenil E. N. — Gene prostorom: I,—III. 1*50 K, IV. -VI. 1 K, ostali 80 h. stojišča 40 h. — Začetek ob pol 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
Umrl je minulo nedeljo na Savi pri Jesenicah g. Franc Plahutar, podkovski kovač in živinoogleduik, v starosti 74 let. N. v m. p.!
Podučno predavanje priredi bralno društvo v Draž-gošah 19. marca popoldne ob polštirih v društveni sobi. Predaval bo g. Anton Dermota, odvetniški koncipijent iz Ljubljane. K obilni udeležbi vabi odbor.
Prvi peiislet »Gorenjskega Sokola.* Opozarjamo brate Sokole na nedeljski pešizlet. Zbirališče v telovadnici; odhod točno ob 1 Vi uri. Ker se je pokazalo, da je jedna ura redovnih in koračnih vaj nezadostna, določil je vaditeljski zbor še 1 uro in to jutri popoludne ob 1. uri na brata podstaroste V. Majdiča logu. Ker se je par članov pri bratu načelniku opravičilo, da se vslcd dela ni-o mogli udeležiti vaje v četrtek, naznanjamo, da za dotične zadošča za enkrat obisk jutrišnjih vaj.
Stoletni jubilej. Tukajšnja narodna tvrdka Ignacij Fock, najstarejša izdelovalnica mila na Kranjskem, je praznovala minuli torek svojo stoletnico, odkar obstoji.
Razširjenja dekliške iole v Kranju deželni šolski svet ni dovolil. Ker Koblar v »Slovencu* povprašuje Pirca, če je temu vzrok žroča obstrukcija, ali če so ga morla pustili na cedilu njegovi nemško-liberalni koman-dantje, naj izvoli gospod dekan vzeti na znanje, da je bil deželni šolski svet v principu za razširjenje, da pa istega ni mogel pritrditi, ker deželni odbor ni mogel dobiti pokritja za stroške, ki so združeni z razširjenj eni.
»Novice is Kranja.* Ker se Koblar slednjič vendar venomer ne more samo z nami prepirati na prižnici, marveč mora včasih tudi svetu izven Kranja na neovrgljiv način dati v vednost, da je še med živimi, se je odločil naš prečastiti po dvainpolmesečnem tehtnem premišljevanju (odkar je zamrl blaženi »Dihur*), da bo po vzgledu drugih dušnih pastirjev v večjih krajin tudi on poročal v vsakokratnega sobotnega »Slovenca* tukajšne novosti pod stalno rubriko »Novice iz Kranja*. Minulo soboto je »Slovenec* prinesel prvence tehantove muze. Ker je Koblarju nedostajalo gradiva, pripoveduje mej drugim o grozni nesreči na cesti pred »Staro pošto*. Šolarček, ki je šel v šo'o, je zabredel na veliki cesti v kup blata in v njem utonil. Z bregov so ljudje gledali nesrečo, toda nihče si ni upal skočili za ponesrečencem. Poizvedeli smo, da je Koblar poročal golo resnico. Le toliko je pozabil omeniti, kako so gledalci obžalovali, da Koblar ni bil navzoč pri nesreči. Ker je najdaljši mož v Kranju, bi bil menda lahko brez nevarnosti skočil za dečkom. Pa če bi se bil tudi popolnem pogreznil, cilinder bi bil gotovo ostal vrh kupa in če bi mimoidoči povpraševali, kaj pomeni ta kup s cilindrom, bi na svoje začudenje izvedeli, da je to kranjski tehant. — Z blatom je tedaj Koblar začel svoja
poročila ?n kakor ga poznamo, se izza srečne dobe pokojnega «Slov. Lista», se bodo njegove novice gotovo prav kmalu povspele na visino Pavi Knobljevih »Pesmi iz Kranja«. Ker poznamo njegov ukus. mu priporočamo, da pošlje v »Slovenca*, kadar mu bo manjkalo boljšega gradiva, naslednjo mično a resnično dogodbico, ki se je zgodila pred leti. Na živinskem trgu so se igrali otroci z blatom, ki je bilo seveda kolikor toliko tudi pomešano z odpadki. Kaj se hoče, otroci žalibože ne drže toliko na čednost! Pa pride tod mimo takratni kranjski tehant (bil je na »Farovški loki») in vpraša nedolžno deco: »Otroci, kaj pa delale?* Otroci: »Cerkev!* Tehant: «Pakajše?» Otroci: »Farovž!* Tehant: »No, ali bote tehanta tudi naredili?* Otroci: «Tud\ g. tehant, če bo kej d., .a ostav!*
Križem sveta.
Rasne vesti. V Aleksandriji se je pojavila kuga. — V Lincu so minuli teden Nemci naskočili dvorano, kjer je koncertriral češki umetnik Kubelik, in vse razbili. Ku-behk je moral ponoči bežati, sicer bi ga bili Nemci ubili.
— V neki gostilni na Dunaju sta se ustrelila 24 letna žena Katarina Fialka in njen 18 letni ljubimec K. Fiala.
— V Lodiu so ponoči vdrli neznani roparji v stanovanje zakonskih Jene in pobili s sekirami moža in ženo, da bi ju oropali. A pri njih so dobili le malo denarja, ker sta imela glavne svote — okrog milijon rubljev — naložene v bankah.
Rusko-japonska vojna.
Za zadnjo številko prepozno smo prejeli naslednjo brzojavko:
Petrograd, 12. marca. Včeraj je bila pri Port Arturju nova pomorska bitka, pri kateri so Rusi izgubili dve ladiji. Admiral Makarov poroča o tej bitki: Sest ruskih torpedovk, ki so v noči 10. t. m. zapustile Port Artur, je na morju naletelo na japonsko eskadro torpedovk, katere je spremljalo nekaj japonskih križark. Vnel se je ljut boj. Ruska ladija »Vlastnij* je neko japonsko tor-pedovko tako poškodovala, da se je potopila. Japonci so rusko ladijo »Beregušči*, na kateri je zapovedovat porotnik Sergejev, poškodovali tako, da se je začela potapljati. Vsled tega se je pet ruskih torpedovk vrnilo v pristan. Torpedovka »Seregul* je šla potapljajoči se lad'ji »Beregušči* na pomoč, a Japonci so jo začeli loviti in so jo tudi vjeli. Moštvo je bilo deloma vjeto, deloma je utonilo. Na ruski strani je bilo ubitih 22 mož, ranjenih je 18 vojakov, eden častnik težko, trije lahko. Ob 9. uri dopoldne so Japonci s 14 ladjami se približali Port Arturju in začeli z bombardiranjem. Streljali so samo s 30 l/t cm topov na veliko oddaljenost. Vstrelili so 154 krat, poškodbe na utrdbah niso znatne. Naše baterije so Japonce prisilile, da so se umaknili. Japonska križarka »Sagasago* je bila znatno poškodovana. Popoldne ob 2V« uri so Japonci začeli v Ljaolangu bombardiranje. Ena japonska ladija poškodovana. Poskus zavzeti Port Artur ponesrečil zopet.
Iz Londona se poroča, da so glavni deli ruske armade že šli čez reko Jalu. — Japonci so po svojih vohunih dognali, da je ob reki Jalu silno mnogo ruske artilerije in da se tam delajo močne utrdbe.
Japonske izgube. Japonsko brodovje, ki je bombardiralo Vladi vostok, se je vrnilo v Saseho. Ruski častniki pripovedujejo, da so videli štiri japonske križaike, ki so jih bih privlekli izpred Port Arturja v popravilo v ladjedelnico v Saseho. Vse te križarke so bile močno poškodovane, da se bodo dale le težko popraviti.
Listnica uredništva.
— Oklic odbora za nabiranje prispevkov xa Prešernov .spomenik v prihodnji številki.
— Dopis iz Draigoš pride prihodnjič.
— Dopis od sv. Valburge smo morali vsled pomanjkanja prostora odložiti za prihodnjič.
— Dopis iz triiškega okraja prejeli. Hvala!
— V Šoštanj: Prihodnjič, Pismo sledi.
— Vsem gjipodom dopisnikom se najprisrčneje zahvaljujemo za marljivo dopisovanje.
Vodnik
Gorenjskem izide še ta mesec in ga dobi nekaj naročnikov .Gorenjca4 že za Velikonoč. .Vodniku4 je priložen velik zemljevid naše Gorenjske z novo bohinjsko intržiško železnico, ki je napravljen po priznanih veščakih slovenskega planinskega društva.
Močnega učenca
sprejme takoj
45-t        Anton Drnkar, mizar v Kranja.
Učenca
iz poštene Hiše iščem za trgovino s Minili blagom  41—1 D. Vriniek, Bled.
BNT Pozor, živinorejci!
Preizkušena in priznano dobra, tek pospešujoča
živalska redilna moka
za govejo živino, prašiče, ovce in konje
se dobiva v edinih zalogah in jo prodajajo gospodje:
Ivan Majdič v Kranju, Boštjan Zarnik v Dobu, Alojzij Cerar v Lukovici. Franc Kos v Poljanah. P. Jelovčan v Gorenji vasi, Franc Šliber v Selcih in J. C. Demšar v v Železnikih.
43-1
Svstem laik«
M. FodKrajScK
frizei za dame in gospoie
Ljubljana, sv. Petra a 36
pripo.oča   za   gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo-zračni bušiln aparat. Sliši brez nadležne vročine.    Ne provzročuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las Da]Je m izvršujejo rta-' ko vrstna dola is las. j Oddelek za dame s separat-2} nim vhodom.
120
p
odpisani preklicem, kar sem žaljivega govoril o gospodični učiteljici na Sori, ker jaz nič slaboga ne vem o njej in njeni družini. Ivan Stare.
5obo3drđLJr)i$l*đ ordinacija
i>5<sko $redo (i;U3en);i pra$-oikc) od 5. ure 3Jutraj de 6. tire 3i>«ccr
o hotelu „5<«""« posta"
o pranju 47-1
Sredstvo zoper
mr muhe
V salonih.
Komad 10 vin. Glavna zaloga za Gorenjsko:
F.pole»z,M
Tedenski sejem t Kranju dne 14. t. m.
F>rignalo se je 196 glav goveje živine, 9telet, 14 prašičev, 2 ovac, — koza, 25 buša, — konj. — 50 kg: pšenice K 8 50. prosa K 750, ovsa K 650. rži K 750, ajde K 9 —. ječmena K 7—, fižol ribničan K 10* ■-, koks K 11—, mandalon K 9'—.
Podpisani preklicem, ako sem izn kel žaljivo besedo čez gospoda Kolenca, restavraterja na Gnričanah, ker nič slabega ne morem doka/.al.i o njem.
46-1 Iran Stare.
Vsi kmetovalci
se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, prašiče, ovce i. t. d.
obdržati zdrave.močne, jei(*e in debele će se jim rri-me-svije h krmi
živinski prašek
iz lekarne Pioooll ,prl Angclju'. l^Ju.t>ljaxiei
Dunajska cesta.
En zavoj */« kilogr. stine 50 vin., 10 zavojev 4 krone    - Zunanja naroo la po povzetju. Spoštovani gospod Piccoli, lekar v Izubijani. Po verletni uporabi pri svojej živini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in druzih po Vasem živinskem prahu; prišel sem Ho prepričanja, da je vaš živinski prtih i zborno zdravilo, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati.
Z odlif-niin spoštovanjem        And. Kocjančič. Podfrora pri tiorici. 13./VI. 1902. I. 199—23
VEZ*
mmmmmm
Trgovina z železnino „MERKUR"
-v Celju, Graška cesta. ćtev. 152 priporoča svojo veliko zalogo
najboljSega železa in jekla, pločevine, žice, kaker žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje In strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
MP* Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. ~W
* Bogata iiber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
HH 1111
IMS«
Uši
m
'•'.•.•'•y.<
!*t'r.vV>
CD
"C O 1
o
o as
m
IM
9 S--
t*
B •d »i
O)
-i
o
CD
O =3
■M ■
2.
M<'
O CD
Mestna talilnica
v Kranju obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
9—7      katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog K 3,239.765-30. Stanje hipotečnih posojil K 1,954.58231.
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel
KrenzbergerjeVo Kavarno V Kranja poleg „ZVezde".
Ker sem že dolgo vrsto let bil v raznih največjih kavarnah, upam. da mi bo cenjenim gostom mogoče postreči v vsakem oziru.
Trudil se bom kolikor največ, da bom zadovoljil p. n. goste tako z dobro pijačo, kakor tudi s -točno in solidno postrežbo. Za mnogobrojen obisk se priporoča
z odličnim spoštovanjem Jožef Carl, kavarnar.
37—2
Zaloga „Belske kisle vode"
Vellacher Sauerbrunnen *—8
pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 1 zaboj (50 steklenic) 8 K.
Najboljše strune za citre, gosli in kitare.
Semena
lucerne in domače detelje brez predence ali Žide, pravi ribniški fižol, jare rži, repe, pese, korenja za krmo, vsakovrstne mešane trave za mokra, suha in peščena tla, vsa druga poljska in vrtna semena zanesljivega kaljenja iz pravih virov priporoča
trgovina z deželnimi pridelki in špcerijskim blagom
R. i £• Rooss
*a-s Kranj (Gorenjsko).
Ob času kupuje po najvišjih cenah: vse deželne pridelke, kakor tudi smrekove sterže, suhe jedilne gobe, gorski mah, krompir i. t. d.
Berite!
JaKo Koristno!
Motori
4000 te vrste že v n jev; nobenega kurjača
Nutrin
lezni prepreči; 5 kom
Klepalni Mlatilnice,
Patent Adam, najcenejša gonilna moč za kmetijstvo, mline in žage, katerim vode včasih primanjkuje, čez 4000 te vrste že v rabi, stroški za 1 konjsko moč v 1 uri samo 4—6 vinarjev; nobenega kurjača ni treba.
redilna štupa za svinje, krave in konje; živina hitro debeli, postane krepkejša, ter se s tisto več vrst bolezni prepreči; 5 komadov stane samo 0 kron.
Stroj, s katerim tudi ženske ali otroci kose ali srpe pravilno sklepljejo, cena za komad samo 8 K. gepeljne in druge stroje,  spoznane kot najboljše, ima v zalogi 39-1
fran Zeman, Cjubljana
Poljanska cesta St. 2*.
122
Biciket)
(Freilauf), Model 1903 še skoraj popolnoma nov, se po ugodni ceni proda.
Več pove tpravnUtvo »Gorenjca«. 40
Jedini slovenski humoristično - satirični tednik, ki prinaša izkl|nčno u-io originalne slike.
Izhaja v Trstu vsako soboto. Naročnina za vse leto 6 K, za pol leta 3 K. Posamezne številke se prodajajo po 10 vin. Zahtevajte brezplačne številke na ogledi
„Zakaj so Vaši zobje tako beli?"
„Vsak dan rabim 0. SevdlOVO higijenično kozmetično U8tn0 V0d0f ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite
jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranju.
38-2
Doktor pl. Trnk6ozy-jev
Kranjski redita! praiel; za »raSKe
Londonska medajla
je dobil v Londonu, Parizu in Rimu 1903 najvišje odlikovanje
Grand Prix!
Dalje na tisoče zahvalnih pisem, tudi uradno potrjenih   Ta redilna moka se meša med krmo že pujskom Prašiči dosežejo največjo težo.
1 zavojček po 50 vin. se dobiva
pri trgovcih,
po pošti 5 zavojčkov v glavni zalogi
Lekarna Trnkoczv, LJubljana.
Uradno poverilo.
Predloženi prepie se popolnoma strinja pisanemu originalu na dopisnic i, katara ima znamke ta 4 nlerje in 9 vinarja.
Ljubljana, tretjega oktobra edentieocdevetetoena. (Notareki petat.) Ivan lMantan, c. kr. notar.
Spoštovani gospod! Moji prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil od enega mojih ljudi sa poskušnjo en zavojček redil nega prašku za prašiče. Človek se u ora kar čuditi! Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko poiro, tako, da so se čez nekoliko dni močno izredili. hvala temu izbornemu sredstvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal.
Prosim z obratno pošto pet zavojev redilnega praška za prašiče. Beliiče, Slavonija, 31. oktobra 1900.
Z velespoštovanjem Josip Engliooh
zelezuiiki nadaratelj.
Imam v kleti
več sto hektolitrov
31-4
priitnega belega in črnega vina, nekaj fine rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega pridelka. — Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni.
Ivan Poj man
posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra).
►o
5fcladift Visa
je odprla s 1. febr. 190*
V Kranju
Jstrsta flunto zatrti*
katera posluje že 10 let in si je pridobila tekom te dobe občno pohvalo ter priznanje za dobra in pristna svoja vina.
Klet je v hiii Fr. Kuralta
Kdor želi imeti zdravo in dobro vino, naj pride in poskusi ter se s«m osvedoči o tem.
Cene bodo primerne!
§{\naotc peci, štedilnike, Gcmje
&o kopeli, fiahoi tudi ua&e it*
dvuyc ytina$ti izdelke v   vseh  (xxiva(v,   tipe&m  in cene priporoča ptva in *vaj,ve>cyx
tovavna
peci j in atbnafitin vbdeAhov
11543 v 2yuMywi.
R. LANG, LJubljana (Kollzej)
tovarna ca modrooe na pere«, in posteljno opravo, salo/« pohlatva,
pri porote vsake vrata
nodrocev. postajne uloge, zrcal, podot otročji! vozičkov, ■aslonia&ev, pod-valrrikov (sofa, kasape, div«) ii sobno opravo 94-46
po najnižjih cenah.
Cenik« a 300 podobami poti j« zastonj in poštnine prosto.
Razpošiljanje točno.
I Veliki požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s 13-9
SmeKaloVitni brizgalnicani
nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo.   V vsakem položaju
delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: 8 1. počaitno diplomo za izboljšanje parnih in motor-briz-galnic ter lestev in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev.
t
i
Loterijska srečka dne 12. marca t. 1.
Gradec:      f»8     80       8     43 82
Nikelnasta anker-remont. roskopf. železničarjem dobro poznana, najtrpejnejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 3*75, najfinejša znamka, gld. 650. 140—89
•r, iPtP
v Kranju
priporoča svojo j izborno zalogo
ur, zlatnine
in
srebrnine
po
najnižjih cenah.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Razpošilja se na vse kraje sveta.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 144—88
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
izvolite si ogledati v Špitalski ulioi it. 5
moj novo urejen, bogato založen suknen oddelek,
broječ blizu 1000 različnih vzorcev zadnjih novosti, modni kamgarn in ševijot, lovsko sukno, dosking, trikot, peruvijen i. t. d. — Ostanke prodajam po zelo znižani ceni. — Postrežba strogo solidna. Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
U0 43 R. Miklaue.
Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani
Podružnica v Gelovcn. Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem,
prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Polnovplačani akoijski ti    kapital K 1,000.000
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke prof kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje
vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkaiso menic. — Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami.
Stav. šolskim vodstvom
se udano priporočan za cenj. naročila šolskih tiskovin
Z odličnim spoštovanjem
It. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju.
Naročajte si preža nimivo knjigo
Bahovi huzarjt in Iliri.
Starina slovenskih pisateljev, J. Trdina nam popisuje v tej knjigi osebe in dogodke na Hrvaškem, v oni za hrvaški narod žalostni dobi za zloglasnega Babovega absolutizma, ko so tudi nekateri naši rojaki igrali pomeni/i ve, pa ne vselej častne ulog«. Trdina je znan izboren stilist, način njegovega pripovedovanja je za-niinimiv, njegov jezik v resnici naroden, bogat in iz-brušen.
Kdor si hoče razširiti svoje znanje it polpreteklosti hrvaškega in deloma tudi nalega naroda ter se obenem piijetno zabavati, naj si naroči to knjigo pri založniku 10—10
L. Sohwentnerju v I*jubijani.
Cena broš. 8 K, po pošti 8 K HO h.
JOSIP WEIBL
J. Spreitzerjcv naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. -
Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žiftno omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mlrodvori obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpn križe, štedilnike i t. d 125-4
Specijaliteta: valjicni zastori (Rollbalken).
G. Tonnies
1742
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Izubijani priporoči kot  posebnost  žage  in vse
•troje za obdelovanje lesa. Fran ci s - t ur bi ne osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Semenam
J. £ fi. JVtajdfč, Jrala Pn škom tw
trgovina z žitom in deželnimi pridelki
priporočava svojo veliko zalogo najraznovrstnejših poljskih in vrtnih semen, dalje travna in deteljna semena, kakor žide proste, garantirano pristne domače detelje, lucerne ali večne detelje, mešane trave za napravo travnikov za mokro in suho zemljo, raznih najboljših vrst velikanske krmske pese, semenskega krompirja, Oneida in zgodnjega rožnika, zgodnjega ovsa „Will-kommen", čiste grahore, jare rži, ječmena i. t. d.
Obenem pripomniva, da so deteljna semena po najnovejšem sistemu na-bavlienem stroju očiščena in od kmetijsko - kemičnega preiskovalnega zavoda pregledana in plombirana.
Priporočava dalje vedno sveži Roman- in Portland-cement, kakor tudi pristno laško brinje, fige in češplje za žgati.
33-3
Izhaja vsako soboto zvečer, fa w u dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za diuge države stane K 560. '£» Krauj hm poganja na dom stane za celo leto 3 K, za pol leta K 1 50. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev vec. Po-a»uezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrslo 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 viparjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se Rahli)* v hiši štev. 105 nasproti ž u p n e cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne tmU ve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga kooiMreij '«»omkih*>i
Odgovorni urednik Matija Cej.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.