Državni in deželni Izobrazba kmetskega probivalstra ]e pred vojnf prav lepo napredovala. Naši kmetje so se zani mali za strokovno izobrazbo, pošiljali so svoje sinore in hfierke v kmeti.iske in gospodinjske šole ter si na ta način prizadevali, da ln njihovi nasledniki bill ne le praktifini, temveo tudi strokovno izobraženi kmetovalci. Vojska jo sicer to izobrazbo nekoliko zavrla, a prepričanl smo, da se bo sedaj, ko nastopijo zopet normalne razraerR, z vso vnenoo nadaljevala. Med drugtml bo se naSi kmetje prav živo zani- mali tudi za napredek živinorejo. Pola hler lep« živine, to je bil ponos vsakega gosfjodarja. Da pa¦ ostane živina lepa in zdrava, je pred vsem potrebno umno negovanje, potrebna je tudi zdravniSka pomo8. DoCim so kmetje v prejšnjih časih le riedkokedaj klieali živinozdravnika na pomofl — rabili so večinoma ]a domača zdravila — so se zadnja leta vedno bolj ia bolj zatekali k živinozdravnikom ter iskali taaikaj si pomoči in nasvetov. Stevilo živinozdravnitov paf je t nagih krajik šo bolj neznatno in zato posamejmim določen prer« lik delokrog. Odtod pa tudi izvira, da je, posebno v 88danjib časih, živinozdrarjiiška porao* silno draga. Dobro vemo, da se ]8 v zadiijem dasu rse podražilo, vemo, Vla morajo tudi živinozdravniki živeti, a yendar morajo biti povsod gotove meje. Kmetj« nam to *• žijo, da je treba tupatam za zdravnigko pomoS pla8ati skoraj toliko, ialor je živiače Tredno. Da so t takih razmerah kmetsko prebivalstvo ne bo ve9 upa*lo klioati adramika — tudl t najveiji silt ne — aa pomo5, j« umljiTO, a s tem p» preti žiyinoreji r«lika Skoda, '-, .- ' Našo vla8o Saffa ražna naloga, Hii 'B»r95Ti T teni oziru red. NastaTi naj pOTf<O(i dobro BlaČane dr" žavne, oairoma deželne iivlnoz"dravnike in naj uredi zdrarniško takso, Lo na ta naSin ]e pričakovati, tta bo zaBela SiTinore^ ki je t n8la.terih krajih aa uažeca kmeta »sdini W dohoiiltOT^ aopet aapredOTAtl in prosp«TatI.