- ■
#REDMSTVO ZAR.1E jc v Ljubljani, Frančiškanska ulica £t. 8 ViSKarna I. nadslr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. opoldne in od 5 do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo	:	:	:
. R0CN1NA: ce'°'e,na P° pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10 80, četrtletna " 6'40, mesečna K 1'80; za Nemčijo celoletno K 2C,40; za i ostalo inozemMvo in Ameriko celoletno K 36'—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan rpzen nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne.	*.	*.	•
UPRAVN1ŠTVO se nahaja v Selenburjfovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna pctitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in	reklame	40	vin. - i.id.iuL mejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma so ne sprejemajo.
—...........   Reklamacije	lista	so	poštnine	proste.	————
Štev. 366.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 26. avgusta 1912.
Leto II.
Draginja in carina.
. Delavca tarejo vsalc dan večje skrbi. Vsak bo i'Se vprašuje, kako bo živel z družino, če draginja tako naraščala. Matere in očetje kul! - 8 Grahom, kako hujšajo njihovi otroci, jih J'-n ^et*e obrazi, koliko več porabijo svo-d m°2i. nego jih morejo nadomestiti z neza-kni ?.° 'n malovredno hrano, ki jo še utegnejo P’ti za svoj majhen zaslužek.
naiv v-’ delavstvo ve še vse premalo, da je n' v?CJ,' krivec temu bednemu življenju carina -ivila. Kupci morajo plačevati mnogo davka države od blaga, ki ga doma nimamo Vet,0. J 111 ?a morajo zaraditega uvažati. Ta da-lik caPna< Nerazsodni ljudje dolže glede ve-ffov, ?'nje navadno le branjevce in male tr-.nhi-v' ^ teni' sleparskimi trditvami so kroš-L. 1 mnogo let pri nas tudi klerikalci in so in r- /°P°taIi Po svojih listih proti tem ljudem, $ke *Cei I)rav y času, so se sklepale trgovin Pogodbe in zakoni glede carine, ko se je huRi Vi državi med inteligentnejšimi sloji naj-kakr"° 501 151 °*'	izkoriščevalni politiki,
liki k!10- so "Sanjali avstroogrski agrarni ve-vlad lpitalisti po potuhi, ki jo jc jim dajala k; a s ^m ,da je pospeševala take pogodbe, striku0vito obremenjujejo veliko večino av-Prebivalstva, na	vpl’va taka izstradovalna politika
Vilke p Yalstvo> nam Pač najbolj kažejo šte-iiai, .j- rokah imamo nekaj podatkov o ce-ilatK-n1- na Angleškem in v Nemčiji. Iz teh po-ninn,?V J.c razvidno,	izhaja angleški delavec
»m;	*	,n5?° nernški, ne glede na to, da
v ‘>Jo na Angleškem boljše mezde nego v Nem-Ji m seveda mnogo boljše nego pri nas. An-delavec dobiva cenejše in boljše blago * svoj denar, ker je imela Anglija do zadnjega .^popolnoma prosto trgovino z živili, ker ElpsJ-lr^ i uvoza živil nikakršna carina. An-H5ji„ 1 delavec uživa danska jajca, dansko sla-2ar,argentmsko meso in severoameriško žito. V Neničr-3 S° tam živiIa mn°£° ceneja nego *ako jc veljalo kilogram svinjske masti
861-
887
«88
1889
^890
-1870
v Berlinu .	K	1,30
.	»	1,44
.	»	1,39
» 1,56 •	»	1,73
v Londonu K 1,44 » 1,20 » 1,13 » 1,21 » 1,19
s v i n j"sk a°ma s t'r p m-Š bila torei na Angleškem ceni se S r,	1	neRo	na	Nemškem.	Toda
metu nrav r . z*lkovaIi samo pri tem pred-živilih a > v, 0 razliko imamo tudi pri drugih ninp !	' delavec plača za kilogram sla-
<1 v o , cast,u K 1,22, nemški delavec K 2,16 za riž plača angleški delavec 20 vin., n 36 do 72 vin., za sladkor 30 do 36 vin., kat ^	^ v'n- ^ Avstriji so pa marsi-
^tera živila še mnogo dražja in proletarčeva na, ki mora gospodinjiti, sama lehko pridna naše cene s temi številkami. Ne smemo D°Ieg tega pozabiti, da so mezdne razmere beškem”111080 sIal^e neg0 v Nemčiji ’n na An-
faln.^e J?°li jasno spoznamo uprav katastro-Drert Y. car'ne, če primerjamo žitne cene ie	carine in pozneje. Na Angleškem
^ 1Jala tona pšenice okroglo K 267 v letih
1875 do 1879, na Pruskem, kjer takrat še ni bilo carine, le K 243. Po uvedbi carine pa od 1881 do 1885 na Angleškem, kjer še niso imeli carine, K 216, v Nemčiji K 226, od 1886 do 1890 na Angleškem K 171, v Nemčiji K 204. Tukaj opažamo na eni strani pocenjevanje, na drugi strani relativno podraževanje žita zaradi carinc.
Delavski nasprotniki trdijo, da nastaja draginja zaraditega, ker postajajo delavske mezde višje, a delavske mezde ne rastejo v tistem razmerju, kakor raste podraževanje živil in življenskih potrebščin. Na Angleškem se boljšajo mezde, živila pa čenč, pri nas ustvarjajo umetno draginjo. In če se kdo izgovarja na podraženje dela, pride to podraženje le malo v poštev, ker imamo še miljone delavcev in raznih uslužbencev, ki niso organizirani in ne morejo glede na zboljšanje svojih plač prav ničesar ukreniti. V tistih primerih pa, kjer organizacije dosežejo nekaj uspehov, v daljših rokih pa zopet ovirajo industrijske krize in drugačne nezgode, da bi se draginjska razlika zravnala s povišanjem mezd. Pri nas sploh ne moremo govoriti o takem zravnavanju, ker so mezde mnogo nižje nego n. pr. v Nemčiji in na Angleškem. Podraževanje živil vsled carine je gospodarsko izkoriščanje določenega ozemlja in zločinsko izstradovanje ljudstva na račun žitnih miljonarjev in nekaj drugih velikih barantačev z živili.
Zaraditega je boj proti carini najaktualnejši, boj proti klerikalno-agrarni stranki pa mora postati najodločneji,ker ta stranka (in tudi druge meščanske stranke) očuva s svojo politiko le agrarne velekapitaliste, škoduje pa vsemu proletariatu, srednjim stanovom in malim kme om, ker jim odteguje z brezvestnim oderuštvom najpotrebnejšo hrano, uničuje največji kapital, ki ga ima država — delavsko moč, pospešuje propadanje celih rodov in izstrada ljudi. Zato boj proti carini na živila in boj proti brezvestnim strankam.
Minimalna mezda v angleškem rudništvu.
Dne 15. in 16. avgusta je zborovala v Blackpoolu konferenca rudarskih organizacij Velike Britanije, ki se je pečala z uspehi zakona o minimalni mezdi. Poročila, ki so jih predložili delegatje različnih okrožij konferenci, so se glasila skoraj izključno nezadovoljivo, skrajno nezadovoljivo; delodajalci in razsodniki razlagajo zakon silno slabo za delavce. Samo v malokaterih okrožjih dela zakon gladko in brez sporov med delavci in delodajalci. Na severnem Angleškem (v Durhamu in Nort-humberlandiji) se pritožujejo delavci nad pravili, postavljenimi od razsodnika, po katerih izgubi delavec pravico do minimalnega zakona, če ne napravi 100 odstotkov vseh šihtov in ne navede nobenega pametnega razloga, ako je izostal. V skoro vseh okrožjih zahtevajo samo osemdeset odstotkov. Nadalje tožijo, da razsodniki v večini slučajev niso dovolili podzemeljskim delavcem minimalne plače petih šilingov in da pri določanju plač kopačem niso zadostno vpoštevali povprečnih mezd, kakor zahteva zakon. V mnogih slučajih podjetniki delavcem niso izplačali zaostalih plač, ki so iz-
virale še iz dobe med sprejetjem zakona in določitve minimalnega zakona. Nekateri delodajalci pa zopet ne marajo izplačati akordnim delavcem določene minimalne mezde, ampak jim plačajo zgolj zasluženo plačo; izjavljajo namreč, da mora vsak delavec, ki ne pride do minimalne plače, šele dokazati, da ima pravico do nje. Rudarji pa trde, da je podjetnik, ki ne mara izplačati minimalne mezde, dolžan spraviti vso zadevo pred lokalni odbor. V Lanca-sliiru so delavcem izplačali minimalno mezdo, nato pa so jih odpustili. Tudi se je zgodilo mnogo slučajev, da so delodajalci delavce s podkupovanjem in s pretnjami pripravili do tega, da so se označili za nespretne delavce in so se na ta način ognili zakonu. Veliko nezadovoljnost vzbuja med rudarji tudi nova praksa nekaterih podjetnikov, da zahtevajo izpričevala od dela iščočih delavcev. V južnem Wa-lesu je minimalni zakon privedel delodajalce do tega, da so odpravili mesečno odpoved. Pred veliko stavko so smeli južnovaleški podjetniki samo prvega vsak mesec odpovedati rudarjem . delo in potem so jih odpustili šele koncem me-I seca. Zdaj pa tam sploh ni nobenega odpovednega roka in negotovost eksistence je narastka.
Po posvetovanjih, od katerih je bila javnost izključena, je sprejela konferenca naslednji sklep;
»Po posvetovanju o okrožnih poročilih glede na učinek zakona o minimalni mezdi in na mezdne postavke in pravila, izraža konferenca svojo največjo nezadovoljnost z njimi, zlasti pa z naslednjimi točkami;
a) z okolščino, da razsodišča z malimi izjemami niso priznala nizko plačanim odraslim delvcem dnevne mezde petih šilingov in da razsodniki pri določitvi minimalnega zakona v mnogih slučajih niso dovolj vpoštevali povprečnih mezd akordnih delavcev;
b) z odloki razsodišč, ki delajo pravico do minimalne mezde odvisno od dejstva, da delavec napravi sto odstotkov šihtov;
c) z resnim zavlačevanjem, ki so ga zagrešili mnogi rudniški posestniki pri izplačevanju v zrnislu odlokov razsodišč dolgovanih plačilnih postavkov.
Nadalje konferenca ostro obsoja početje tistih rudniških podjetnikov, ki pripravljajo delavce s podkupovanjem in silo do tega, da se ognejo določilom zakona s tem, da jih ali odpuščajo, ali jim odreko delo, ali jim ponudijo večji akord ali odstotne doklade.
Zategadelj se pooblaščajo okrožja, da obširno poročajo generalnemu tajniku o nadalj-nem učinku zakona v svojem okrožju; vsa okrožja morojo poslati taka poročila, potem naj se izvrševalni odbor pooblasti, da skliče drugo konferenco, ki se ima pečati s katerimikoli tež-kočami. Medtem naj izvrševalni odbor z vsemi močmi podpira^ vsako okrožje, ki se upira delodajalskim težnjam, da bi prekršili določila zakona ali se jim ognili.«
Soglasno sprejeta resolucija je bila kom-pi omis med tistimi, ki zahtevajo neposredno akcijo za odpravo pritožb, in tistimi, ki hočejo počakati še nadaljnih učinkov zakona. Najbrže pride v najbližji bodočnosti do večjih krajevnih bojev, v katerih bo zveza, kakor je razvidno iz resolucije, z vso silo podpirala svoje posamične organizacije.
ZOLA:
Ponatis prepovedan.
DR. OTON BAUER:
Mednarodni vzroki draginje.
Prevedla R. V. in L. T.
(Nadaljevanje.)
Ali to zakonodajstvo se giblje v preozkih mejah. V prihodnje utegne zabraniti marsikatero oškodovanje našega poljedelstva n'nase živinoreje. Ampak spoštovanje ^pndobljemn pravic«, spoštovanje lastnine grajščakov brani deželnim zborom, da bi obnovili staro pravdo med grajščaki, gospodarji in kmeti, da bi revidirali sodbo in vrnili ljudstvu zemljo in pravice do užitka zemlje, ki so jih jim grajšcakt grabili v večstoletnem boju. Ker se preosnavljanje deželnih zborov giblje v mejah obstoječega lastninskega prava, izpolnjuje svojo nalogo e nepopolnoma, v najboljšem slučaju zabranj k ponoven rop; vendar ne more vrniti -nar -nemu gospodarstvu tega, kar mu je bilo prej uropano. Oprostiti razvoj našega poljedelstva in naše živinoreje zaprek, katere jim je postavila sebičnost velikih grajščakov in ustvariiti pogoje zadostne oskrbe z najvažnejšim, živih more le, kdor se upa preosnovati lastninske razmere zemljišč. Če sploh kje, tedaj je nedvomno tukaj zasebna lastnina zapreka nase
oskrbe z živili.	.
Moderna veda nam daje vse polno sredstev za pomnožitev zemljiških pridelkov Ut nas. katere redilne snovi odteguje rastlina zemlji mi vemo tedaj, katere redilne snovi moramo zopet dovajati zemlji, da bo tudi v poznejših časih rodila obilen sad. Umetnost gnojenja je postala veda. Namesto starega natriltt-nega obdelavanja zemlje se obdeluje po naukih poljedelske kemije, ki slom na umnem okoriščanju zemlje v svrho pridobitve dveh m večih žetev v letu. Veda nas uči smotreno izrejo žitnega semena in plemenske živine po gotovem načrtu, rejo živine bodisi za vožnjo, bodisi za meso. Veda daje poljedelstvu jako umetne stroje in boljša orodje na razpolago. Živinoreji nudi živinsko higijeno in živinozdravilstvo.
Ampak mala kmetija ni v stanu, Izrabiti teh pridobitev novejše vede. Privatna lastnin« zemlje, nevednost in uboštvo poljedelcev ustavljajo tehnični napredek. Kmetje so prenevedni, da bi znali svoje gospodarstvo prilagoditi naukom vede, manjka jim denarnih sredstev za izboljšanje obrata. Mali obseg njihovega obrata jim onemogoča Porabo delo pri-krajšajočih strojev. Tako razdelbo zemljišč imamo, da nastavlja tehničnemu napredku nai-huiše zapreke:	velikanskemu	veleposestvu
stoje v male kose razdrobljeni in vsled tega nesposobni mali obrati nasproti. Tako ostajajo velike pridobitve moderne vede nenorabljene.
Seveda se da tudi v dandanašnjem družabnem redu jako mnogo napraviti za izboljšanje poljedelskega obrata. Najvažnejše sredstvo je izboljšanje šolstva in uredba poljedtl-ske izobrazbe - nevednost kmeta je najvei,a zapreka tehničnega napredka v poljedelstvu. Tudi razvoj poljedelskih zadrug, ki omogočajo kmetovalcem s cenenim kreditom izboljšanje obrata in jim nudijo stroje, najnovejše mlatilnice itd., povspešuje poljedelsko tehniko. I udi država in dežele sploh lahko podpirajo razvoj
Rim,
Še flnlo-r. !	vuaije.j
n na tog ka^	tflko>	.Pierre pa je
uoval o jezuitih ki Jl t -011 Vi&ilio pripove-povsod isi	Vatikanu	kakor
eerkev.	H	"-~Ko
2 večno hnrinii	]e	ta	državniški	papež
ves	m °P°r.tunizmom, ki misli, da je
^otna niihm Zi11 sv- Tomaža, sam neve-Sociainl	ydano orodje v njihovih spretnih
Kaia 1 *°rSVOjevalllih rokah? Tudi on se po-laskn wSt0'etiem, Pohaja svetu naproti, se mu okrntM , ga Pri(1obil. Še nikoli ni Pierre tako r>risiii«° gl<?b?k(? občutil, da je cerkev poslej stjo v!Ja. vladati s popuščanjem in z zvijačno-tiuhmr še'e,se mu je odprlo za francoskega nje .	začetkoma tako težko razumeva-
vladPe^a- r,nls*<ega duhovništva, te cerkvene Hali 1 ]0 Predstavlja papež s svojimi kardi-D0s; Mojimi prelati. Bog sam jim je poveril Njih no upravo svoje posesti, ljudi in zemlje. Stran2a2etek je ta, da pomaknejo Boga na bern da ga postavijo v temo njegovega ta-’(ja na *a’ da ne trpe nobene razprave o njem, bitji3redPisujejo dogme kot resnice njegovega Drav’|.s?mi se pa ne brigajo več zanj in ne za-Jajo časa z brezpomembnim _ teološkim živj ?trivanjem o njegovi eksistenci. Očividno stujg er vladujo v njegovem imenu. To zado-I . Tako so v božjem imenu gospodarji, %Qj .l0 pač formalne konkordate, pa jih ne fi^ejo, uklanjajo se le sili, pa si vedno i^mfi i° nadvlado, ki bo naposled vendar ,ve<jej0 ra*a. Pričakujoči ta dan se enostavno °Svoj	diplomati,	organizirajo postopno
*tiiagai an,e kakor uradniki Boga, ki bo jutri G°stJo \VeF.a s svojim bliščem, s svojo baha-VTUZe8a j^ajem, ki vabi množice, pa ni nič **2ujej0 pkor javno češčenje, katero mu iz-■v°ieno Lv ta namen, da vlada vzhičeno, *°veštvo — pravzaprav, rda vladajo
oni na njega mestu; zakaj oni so njegovi vidni, cd njega nastavljeni namestniki. Od rimskega prava izhajajo, vedno so le otroci teh starih poganskih rimskih tal, in če so živeli doslej, če upajo, da bodo večno živeli, do zaželjene ure, ko se jim vrne gospodstvo sveta, je vzrok ta, da so neposredni dediči Cezarjev, da so ogr-njeni z njihovim škrlatom, da so neprekinjeno živo pleme iz Avgustove krvi.
. Zdaj se je Pierre sramoval svojih solz. Oh, njegovi ubogi živci! Oh, ta slabost občutljivca, fantasta! Tako se je sramoval, kakor da je tukaj pokazal nagoto svoje duše. Veliki Bog, in kako brezkoristno je bilo to! V tej sobi, v kateri se ni bilo nikoli govorilo nič podobnega, pred tem papežem-kraljem, ki ga ni mogel slišati! Politična misel papežev, da bi vladali z malimi in siromašnimi, mu je vlila grozo v dušo. Ni li bila vražja misel, poiskati od nekdanjih gospodarjev osvobojeno ljudstvo, pa se zdaj hraniti z njim? Resnično, tisti dan, ko si je domišljal, da bi mogel rimski prelat, kardinal, papež pritrditi povratku v krščansko občino, novemu cvetu prvotnega krščanstva, ki bi pomirilo stare, od sovraštva razjedene narode, je moral biti blazen. Taka misel ne bi mogla priti v glavo ljudem, ki so že stoletja gospodarji sveta, pa gledajo z brezverskim zaničevanjem na uboge in trpeče in so naposled postali popolnoma nesposobni usmiljenja in ljubezni.
Toda Lev XIII. je govoril s svojim tolstim, neizčrpanim glasom, govoril in govoril, in Pierre je slišal, ko je dejal;
»Zakaj ste napisali tisto od hudobnega duha omadeževano mesto o Lurdu? Lurd, moj sin, je izkazal veri velike usluge. Večkrat sem izrazil ljudem, ki so mi pripovedovali o ginlji-vih, skoraj vsak dan se ponavljajočih čudežih jame, svojo živo željo, da bi najstrožja znanost dognala in potrdila te čudeže. Ali izza vsega, kar sem čital, se mi zdi, da ne morejo dandanes niti zlomiselni ljudje yeč dvomiti, zakaj oni
čudeži so zdaj tudi znanstveno za vse čase ne-ooorečno dokazani . . . Znanost, moj sin, mora biti božja dekla. Zoper Boga ne premore ničesar in le z Bogom doseže lahko resnico. Prišel bo dan, ko bodo spoznali, da so vse rešitve, ki so jih baje res našli in ki navidezno razdirajo dogme, napačne; zakaj resnica božja bo zmagala, ko se izpolni čas. Saj so to povsem enostavne gotovosti, ki jih poznajo že mali otroci in ki bi zadostovale za mir in blaginjo ljudi, če bi se le zadovoljili z njimi ... In prepričani bodite, moj sin, da vera ni nezdružljiva z razumom. Nimamo li svetega Tomaža, ki je vse'videl naprej, vse razložil, vse uredil? Vašo vero je omajal naskok raziskujočega duha; seznanili ste se z vznemirjanjem, s plašili, ki naj jih nebesa prihranijo duhovnikom te staroverne dežele, temu s krvjo neštetih mučenikov poškropljenemu Rimu. Toda mi se ne bojimo duha raziskavanja; le učite se dalje, čitajte temeljito svetega Tomaža, in Vaša vera se vrne krepkejša, odločnejša, zmagoslavna.«
Pierre je poslušal vse te reči zmeden, kakor da so mu padali kosi neba na glavo. O Bog resnice! Lurški čudeži so znanstveno dokazani, znanost je dekla božja, vera je združljiva z razumom, sveti Tomaž zadostuje za gotovost stoletja! O Bog, kako bi odgovarjal? Čemu bi odgovarjal?
»To je najpregrešnejša, najnevarnejša knjiga, kar jih je,« je Lev XIII. zaključil. »Ze sam njen naslov Novi Rim je sam po sebi laž in strup. Tembolj je ta knjiga vredna proklet-stva, Čimbolj zapeljuje s svojim slogom, čim več obsega pokvarjenosti plemenitih utvar — z eno besedo, to je knjiga, ki jo mora duhovnik, če jo je sestavil v uri zmote, sežgati z ono roko, ki je spisala te krive, pohujšljive liste.«
Pierre se je nenadoma vzravnal in je stal pokonci. V neizmerni tišini, ki se je razlila po
M' -	»	UVJUlllvu	  7	_J —	*	***« KV
tej izumrli, slabo razsvetljeni sobi, ni bilo ni« ^ česar, le zunaj, pred okni je bil Rim, nočni. Ji*
sencami jireplavljeni, ogromni, črni, samo z
zvezdnim prahom posuti Rim.
»Res je,« je hotel zaklicati, »izgubil sem
bil vero, toda mislil sem, da se mi vrača v, usmiljenju, katero mi je beda sveta polagala v. srce. Vi ste bili moje zadnje upanje, pričakovani odrešenik. Sedaj so tudi to le sanje, vi ne morete prinašati miru ljudem na predvečer strašne bratomorne vojne, ki se pripravlja vi ne morete zapustiti prestola in1 iti 2^almn, z
reveži po deželi, da bi dopolnili de ° Vašesri Dobro torej, vse je pri kraju, koneeje Vašega Vatikana, konec Vašega Svetega očeta Vse se podira pod naskokom vstajajočega ljudstva m rastoče znanosti. Vas ni več, ničesar 111 tukaj več razun razvalin.«
Toda teh besed 111 izrekel. Poklonil se je m
dejal:	.
»Sveti oče, pokoravam se m zametujem
svoje delo.«	,
Glas mu je drhtel od grenke z°Prnos< ’ razkriljene roke so napravile brezmočno kretnjo, kakor da izpušča dušo. Bilo e "atanuio
besedilo podvržbe: Auctor iecit et odus reprobavit — pisatelj se je nvaie vredno lidvrgel in zavrgel delo Višje obupnosti, vzvišenejše veličine n, moglo biti v priznanju zmote, v samomoru nade. Toda kakšna strašna ironija! Ta knjiga, ki je bil prisegel, da je nikdar ne prekliče, za katere zmago se je tako strastno bojeval — zdaj jo naenkrat zatajuje, uničuje sam, ne da bi se mu zdela kaz-njiva, temveč ker je spoznal, da je brez pomena, utvara, kakor želja zaljubljenega, kakor pesnikove sanje. Oj da, čemu vztrajati v iluziji nemogočega prebujenja, ko se je bil tako motil, ko je sanjal, ko ni našel tukaj ne Boga, ne onega duhovnika, po katerem je hrepenel zaradi sreče človeštva! Bolje Je, da vrze svojo knjigo kar na tla kakor izsušen list, bolje, da jo zataii kakor mrtev, nepotreben m nezmi-
poljedelske tehnikIzvedba velikih melijoracij (namakanja in zagradbe hudournikov), povspe-ševanje govedoreje, boj proti živinski kugi, po-vspeševanje zavarovanja so izdatna sredstva. Socialno demokratični poslanci so glasovali za melijoracijski zakon in za zvišanje melijoracij-slcega zaklada (julija 1908), za zakon o živinski kugi (marca 1909), za zakon o povspeše-vanju živinoreje in vnovčenju živine (decembra 1909), ker so spoznali, da sta povišana rodovitnost našega polja in pomnožitev naše živine važni sredstvi za našo oskrbo s cenejšimi živili. Marsikatere važne naloge imajo v tem oziru občine; žal da niso doslej te dolžnosti spoznale. Dunajska občina je sicer že leta 1897 v načelu sklenila ustanovitev občinske vele-klavnice, ampak sklep se ni izvršil. Akcijska veleklavnica, pri kateri je dunajska občina udeležena, se ni obnesla. Sama bi morala rediti živino in s tem pomnožiti ponudbo. Namesto tega se_ obrača pri nakupu živine do tistih živinorejcev, ki so že leta in leta prodajali dunajskim mesarjem živino in jih spodbuja s tem, da zahtevajo višje cene. Ravno tako nezadostno je delovanje mestnega urada za prevzemanje živine in mesa na Dunaju. Daje sicer predujme, ako prejema v komisijo živino za prodajo na dunajskem trgu. Vendar to ne zadošča za zvišanje ponudb. Urad bi moral prej vmes poseči: moral bi poljedelcu in živinorejcu nuditi predujem, da bi mogli prej živino izpitati in šele potem postaviti na dunajski trg. Ker pa tega ne dela, ne more uspešno tekmovati z živinskimi prekupci in tudi ne zvišati dovoza živine na dunajski trg.
Ljubljana in Kranjsko.
r Tistim, ki se jih tiče! Jutrišnjo številko »Zarje« bodo nekateri naročniki pogrešali, ker jo ne bodo prejeli. Vsi, ki jo bodo pogrešali, naj se nikar ne hudujejo nad upravništvom. ker ni poslalo lista; ampak naj vedo, da smo jim list ustavili, ker so pozabili poslati naročnino. Povemo naravnost, da naročnikov, ki bi redno jemali list, ne da bi se spomnili, da se spodobi tudi redno pošiljati naročnino, ne potrebujemo. Kdor hoče biti naročen na list, ima plačati naročnino naprej in ne nazaj. To je' povsod tako in pri nas tudi ne more biti drugače.
— Hišna preiskava v našem uredništvu.
V soboto popoldne smo imeli v našem uredništvu hišno preiskavo na odredbo c. kr. ljubljanske deželne sodnije. Dne 11. julija smo namreč priobčili notico o rudarskem shodu v Urni; uradniki rudniškega konzumnega društva v Črni pa so se čutili po notici užaljene in so vložili tožbo proti našemu listu z zahtevo, da se izvr-ši v naših uredniških prostorih flišna preiskava, ki naj bi spravila na svetlo in v roke sodišča rokopis dotične notice. Seveda se je sodna komisija, obstoječa iz štirih gospodov zaman trudila in potila ob avgustovi sopari pri brskanju po vseh mogočih predalih in papirjih, brezuspešno je bilo tudi klicanje klučavničarja, da je z naporom odprl nekatere predale — vroče zaželjenega rokopisa ni bilo nikjer. Gospodje v sodni komisiji so bili itak najbrž sami uverjeni, da rokopisa ne dobe, ampak storiti so morali svojo uradno dolžnost. In potihoma so najbrž občudovali ali pa se jezili nad naivno, smešno vnemo užaljenih uradniških gospodov pri črnskem konzumu, ki v svoji nedolžni nevednosti niti tega ne vedo. da vsa uredništva rokopise takoj po tisku uničijo in da rokopisa že davno nikjer ni, ko dobe naročniki in čitatelji list v roke. Zakaj vsakemu resno in dostojno urejevanemu listu je prva in najsvetejša stvar uredniška tajnost. Užaljeni uradniški gospodje pri črnskem rudniškem konzumu naj si to zapomnijo, pa naj ne pošiljajo nikdar več tako neusmiljeno sodne komisije ob zatohli soparici avgustovega pasjega popoldneva na brezuspešno iskanje!
— Le noter, le noter! Prihodnji mesec bo na Dunaju klerikalna parada — Evharistični kongres in vse klerikalno časopisje se v potu Svojega obraza trudi, da natepe čim več omejenih navednežev ob tej priliki na Dunaj. »Slovenec« se dan za dnem dere, kakor priganjač pred cirkusom: Le noter, le noter! Poučno za
GIOVANNI VERGA:
L Pastir Jeli.
(Konec.)
Poljubil jo je, a ostala je hladna in zdržna in je obrnila obraz v drugo stran . . .
»Zena ga v dežju pusti stati pred vrati,« so menili sosedi, »ako je kalin v hiši!«
Jeli pa ni vedel ničesar in nič slutil, ne opazil, da mu rasto rožička, in drugi mu tudi niso tega povedali. Zakaj je bil tako neumen in tako kratkoviden, da je poročil tisto, ki jo je Nerijev Sin na cedilu pustil, ko je zvedel za znanje z gospodom Alfonzom? Jeli je živel srečno in zadovoljno, sramote ni slutil, ki je ležala na njegovem domu, in vidno je bil bolj rejen; pa vsaj pravi pregovor: »Rožički so tanki, a kdor jih nosi, je debeleji.«
Nekoč pa mu je rekel pastir to v obraz, ko ga je ostro izpraševal zavoljo manjkajočih ihlebov.
»Sedaj, ko Vam je gospod Alfonzo vzel ženo, hočete biti ponosni in ošabni, kakor da Ste kralj in Vaši rožički krona!«
Oskrbnik in kmetje, ki so bili navzoči, so pričakovali, da bo pri teh besedah tekla kri; toda Jeli je stal kakor neumen, da ni ne slišal, ali da se stvar ne tiče njega; obraz je napravil kot vol z Resničnimi rogovi.
Bližali so se velikonočni prazniki in oskrbnik je vse iz upraviteljstva nagnal k spovedi, upajoč, da iz strahu pred kaznijo božjo ne bodo kradli. I Jeli je šel k spovedi, a ko je prišel iz terkve ter naletel na dečka, ki mu je zalučal one žaljive besede, ga je prijel za vrat in rekel; »Spovedni oče mi je dejal, naj ti odpustim; zaradi tistega klepetanja nisem jezen in ne pa-2im na to, kar samo v jezi blekneš.«
mladino, interesantno za odrasle ljudi! »Kdo bi ne želel kaj takega videti? Protektorat nad letošnjim mednarodnim evharističnem, shodem je prevzel sam cesar Franc Jožef I., ki ie vedno bil svojim narodom sijajen zgled lobožnosti in vdanosti do Boga, ki je vedno visoko držal geslo Habsburžanov, s katerimi se v zvestobi do katoliške vere ne more meriti nobena vladarska rodbina na celem svetu. Letošnji shod bo zavoljo tega še posebno veličasten in sijajen ; procesije se bo udeležil cesar osebno prestolonaslednik Franc Ferdinand, ves cesarski dvor. papežev odposlanec, kardinal van Rossum, ministri in najvišji vojaški ter civilni dostojanstvenki, škofje, duhovščina, redovi, vojaške in posvetne oblasti in verno ljudstvo iz vseh delov zemeljske oblje,« Duša krščanka, vse^ to vidiš enkrat in nobenkrat več. Duša krščanska kaj hočeš še več? »Pa tudi čast katoliškega slovenskega ljudstva, ki je v Avstriji po pravici na glasu, da je najboljše organizirano, zahteva, da se na Dunaju v kar mogoče večjem številu pokažemo. Najveljavnejši in najodločnejši možje naše države, da. sam naš cesar bo videl korakati naše čete, kaka čast in kakšen pomen, če bo korakalo v sprevodu čim več krepkih slovenskih fantov v orlovskih uniformah!« Živio! Slava! Kaj zakrament Evharistije? Uniforme, uniforme!
^ — Voliiski Imenik za dopolnilno volitev 2 deželnih poslancev iz ljubljanskega mestnega okraja je danes zadnji dan razpoložen v mestni posvetovalnici. Sodrugi - volilci, ki se še do danes niso šli prepričati, če so v volilnem imeniku, naj svoje dolžnosti ne zamude! Klerikalci se prav marljivo gibljejo, tudi liberalci delajo s polno paro. Zato moramo tembolj gledati, da se noben sociahio-dernokratičen glas ne izgubi.
— Porotne obravnave v Novem mestu.
Porotne obravnave novomeškega okrožnega sodišča se prično 26. t. m. in končajo 2. septembra in so sledeče: Franc Brulc, uboj; Fr. Zorc, uboj; Jožefa Stine, detodomor; Maks Erhardt. poizkušen umor in rop; Franc Pisek, trajna težka poškodba; Janez Honigman, uboj; Maks Završnik, posilstvo in krvosramnost ter hud. zapeljevanja k nečistosti; Janez Dule, Franz Rabzelj, Fr. Lindič, Andrej Lipej in Rudolf Cezar, uboj in težka telesna poškodba; Avguštin Kopitar, umor in tatvina; Miha Hu-doklen, tatvina iz navade; Anton Žlogar in Karl Supin, tiskovna pravda radi žaljenja časti.
— Sirov mož. France Primc je posestnik v Koroški vasi nad Novim mestom. Primc pa ima še nekako vodilno vlogo, zato ie navajen, da ga vse posluša. Edina izjema med poslušnimi je menda njegova žena. ki je mnenja, naj mož njo posluša. Zaradi teh nasprotujočih si naziranj sta si z ženo vedno v laseh. Dne 11. avgusta t. 1. je šla žena v hlev, da bi krave pomolzla. Za njo je prišel njen mož, jo sunil s stola-trinožnika, da se mu je žena zvalila pod kravo in jo je še s stolom parkrat prav čvrsto loputnil po glavi,, da je obležala pod kravo s krvavo glavo in nezavestna. Morali so jo oddati v žensko bolnišnico v Novo mesto, ker ima baje prebito lobanjo.
— Poskusen požig. Zaradi poskušenega zažiga so aretirali in v novomeške zapore odvedli Franceta Razpotnika, doma iz Spodnje Hrušice pri Ljubljani, ki je hotel zažgati šmi-helsko vas.
— Pohotnik. Orožniki so aretirali delavca na železnici Bude Curčiča, ki je hotel nad Ano Senico iz Uršnega sela izvršiti nenravno dejanje, in ga odvedli v novomeške zapore.
— Požar na Kočevskem. 20. t. m. je okolo 3. popoldne v vasi Handlern pri Kočevju nastal ogenj in upepelil sledeča poslopja: Janezu Wit-tine, hlev, pod, skladišče, mrvo, poljedelsko orodje, vozove, mlatilnico, oves, sadno drevje, čebelnjak, v skupni vrednosti okrog 5600 K; Jožefu Putre, hlev, mrvo, deske, orodje, drevesa, v vrednosti 4000 K; Magdaleni Kalčič, Janezu Anderkohl in Mariji Schneider strehe hiš v vrednosti do 1000 K. Splošni sum leti na slaboumnega Jožefa Mihitscha iz Handlerna. Menda je na Wittinejevem podu kadil cigareto. Orožniki so ga aretirali in odvedli v Kočevje.
Od tedaj so mu v vasi rekli »zlatorog« in ta pridevek mu je ostal, i ko si je s krvjo odstranil rožičke.
XII.
Mara se je istotako izpovedala in iz cerkve je prišla vsa zavita v bel plašček in s povešenimi očmi, kakor Marija Magdalena.
Jeli, ki jo je molče in zamišljen pričakoval na podu, jo je gledal od nog do glave, ko jo je videl prihajati vso bledo, zakaj iz oči ji je bral izpovedani greh; s tatinskimi in motnimi pogledi jo je motril, kot da so mu jo začarali; in komaj se je osmelil pogledati v njene oči, ko je pokrivala mizo, tako čisto in dražestno kot zmeraj.
Ko je dolgo mislil, je začel: »Ali je resnica, da se nekaj plete z gospodom Alfonzom?«
Mara mu je s svojimi temnimi, žametnimi očmi strmela v obraz in se prekrižala.
»Zakaj hočeš, da grešim na današnji sveti dan?« je kriknila.
»Nikoli nisem to veroval, zakaj z gospodom Alfonzom sva bila vedno najvdanejša prijatelja, še kot dečka, in ni minil dan, da me ni obiskal iz Tebidi. In potem je bogat in ima toliko denarja, da lahko vsako poroči, ki mu ugaja In da pri tem še dobro živi.«
Mara se je razvnela in ga hudo ozmerjala, tako da se je ubožec komaj drznil vzdigniti glavo in nos od krožnika.
Da bi jima dišala jed — zakaj škoda bi bilo vendar, da bi se pokvarili božji darovi — je Mara zasukala govor in ga vprašala, ali misli tisto malo lanu poseči, ki sta ga sejala na bobovem polju.
»Da«, je odvrnil Jeli, »in lan dobro uspeva.«
»No, če je tako,« je rekla Mara, »ti napravim za zimo dve srajci, novi in gorki.«
Sam taji; pravi, da je s požigom grozil, izvršil ga pa ni.
— Zagoneten detomor. Pretečeni teden so prišli v begunjski kaznilnici na sled zagonetnemu detomoru. Kaznjenka, ki je bila od novega leta v kaznilnici radi detomora zaprta, je v kaznilnici porodila, svojega novorojenčka, strgala na kose ter ga skrila. Temu dejanju so prišli na sled šele po preteku enega tedna, ko je pričelo smrdeti raztrgano telesce.
— Zaradi nezvestobe bo v sredo na porotni klopi bivši blagajnik »Občnega konz. dru-šva v Idriji«, ki je zlorabil zaupanje, ter poneveril v 4. letih okrog 17.000 K. — Občno konzumno društvo v Idriji je trdna delavska organizacija. Poneverba se je pač 1. 1910. in 1911. poznala pri čistem dobičku — krivcu se je pa šele letos prišlo do živega ter se ga je izročilo po sklepu občnega zbora z dne 7. julija sodišču. Janez Podobnik je nekatere poneverbe zelo rafinirano izvršil.
Idrijski odsek akad. fer. društva »Prosveta« v Idriji naznanja, da priredi dne 31. t. m. v pivarni pri »Črnem orlu« gledališko predstavo, pri kateri se bodeta igrali burki »V civilu« in »Visoka gospoda«. Čisti dobiček je namenjen ljudski knjižnici v Črnem vrhu, ki bo otvorjena tekom meseca septembra. .
— Prvotni porotniški imenik za leto 1913.
v mestnem zglašcvalnem uradu bo od torka, dne 27. t. m. skozi osem dni ob običajnih uradnih urah javno razgrnjen prvotni pontniški imenik za leto 1913, kjer se tudi lahko naznanjajo morebitni ugovori proti njega sestavi. Pcrotniške obveznosti so oproščeni: vsi listi, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vedno. Udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja. Osebe, ki niso v dejanjski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za čas. ko so poklicane k vojaški službi. Osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelniki in tako tudi lekarnarji, ako uradni ali občinski predstojnik za nje potrdi, da jih ni mogoče utrpeti, za sledeče leto. Vsak, kdor je zadosti! preje temu pozivu v enem porotniškem razdobji, do konca prvega prihodnjega koledarskega leta.
— Iz Šiške. Slabe gospodarske razmere se zrcalijo na občnski tabli. Same dražbe! Enemu se prodajajo oprava in slike, drugemu šivalni stroj iti knjige, tretjemu hišica, četrtemu živince itd. Bridko je pogledati na te razglase: — Kedaj prevzame občina vodovod, §e še nič ne ve. Zdi se, da se gospodje, ki imajo večino v sedanjem obč. odboru, premalo brigajo za to vprašanje. Socialno demokratični odborniki jih drezajo, ali počasi gre. počasi...
—- S trebuhom za kruhom. V petek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 50 Macedoncev in Bolgarov, 15 Hrvatov in 10 Slovencev, 10 Hrvatov je prišlo pa nazaj
— Tatvina. Delavec And. Čemagoj iz Pulja je v petek opolnoči pred južnim kolodvorom na izvoščkov voz, položil kovčeg z obleko poleg sebe in zaspal. Potem je v spanju vstal in šel v Kolodvorsko ulico, odkoder se je kmalu povrnil nazaj, a mu je bil med tem časom nekdo kovček že odnesel.
— Karambol. V petek je posestnik Ignacij Grohar sedeč na vozu ustavil na Dunajski cesti tik proge električne železnice, ne da bi držal vajeti. Ko privozi električni voz, sta konja sunila nazaj, vsled česar je električni voz zadel v Groharjev voz, pri katerem* je zlomil zadnjo os ter mu raztrgal dve z brinjem napolnjeni vreči.
— Mladi zlikovci. V torek je zlezlo več mladih fantalinov na streho mestne barake ob Rakovi jelši, kjer so napravili v strehi luknjo in zlezli skozi to v barako, iz katere so odnesli čuvaju v Mestnem logu dve 20 K vredne pasti.
— Nevarna igra. Dečka France in brat Marko Lešnjak, sina tovarniškega uradnika pri D M. v P., sta se doma igrala s streljanjem na lok. Pri tem je pa pšica, oddana od Marko-ta zadela Franceta v desno oko in ga nevarno poškodovala.
— Izgubila je služkinja Ana Komatarjcva bel otroški površnik. — Podobarica Ela Kendova je izgubila zlato žensko uro.
Jeli izkratka ni vedel, da je ukanjen, in mislil je, da ne pozna ljubosumnosti. Vse kar je bilo novo, nenavadno in neobičajno, je težko prišlo v njegovo revno, trdo glavo in marnje o gospodu Alfonzu so se mu zdele ogromne, go-rostasne in nemogoče, ker niso mogle v njegovo glavo, osobito če je videl pred sabo Maro, tako lepo, tako čisto, srčkano, njo, ki ga je sama izvolila in na katero je veliko let neprestano mislil,	od svoje	detinske dobe!	Potem
je zopet mislil,	kako je	bil obupan, ko	so	mu
pripovedovali, da poroči drugega. In gospod Alfonzo! On, ki je bil vedno njegov najvdanejši prijatelj in ki mu je nosil kruh in pecivo! Zdelo se mu je, da ga vidi v novi obleki, s kodri in rdečim, polnim, okroglim otročjim obrazom! Zakaj on, ubogi pastir, ki je vse leto bil na prostem, ni več videl mladega, bogatega gospodiča in tako je bila njegova podoba v njegovem srcu natančno taka kakor v detinstvu.
Ali ko je prvič po	tolikih letih videl	gospoda Alfonza,	in sicer	k svoji nesreči,	je	mi-
slil Jeli, da mora vzplamteti. Gospod Alfonzo je bil sedaj visok in ves drug, imel je lepe, plave zalizce, nosil žametno kamižolo in zlato verižico. Spoznal je Jelija in mu prijazno potrkal na ramo. Prišel je z oskrbnikom in gručo prijateljev, da se malo poveseli na prostem; bilo je o ovčji strižbi. Mara je tudi prišla, čisto nepričakovano, izgovorjaje se, da si nakupi svežega kislega mleka.
Bil je krasen, gorak dan, drevesa in grmi so bili v cvetju, polja so bila sočnato zelena, ovce so veselja poskakovale in meketale, da so oproščene težke, gorke volne, in v kuhinji so ženske napravile velik ogenj, da skuhajo vse božje darove, ki jih je prinesel gospod Alfonzo. Gospodiči so se zbrali v senci pod rožičem in igrale so dude in pela tamburica, go-
Koroško.
— Srednjeveške kazni za rezerviste. Gra‘ ški »Arbeiterwille« poroča iz Borovelj: Kako ravnajo z rezervisti na orožnih vajah, priča naslednji slučaj, ki se je zgodil v Borovljah 20. avgusta je prišel lovski bataljon št. 17 pod ; poveljstvom polkovnika Rudolfa DiickelnianP ; po sedemurni vaji proti Borovljam. Vsakdo j? jj videl, da so bili vojaki do skrajnosti utrujeni. | Samo po sebi je umevno, da rezervisti ne zdr-že toliko, kakor vojaki, ki so trenirani. To men* da uvidi vsak razsoden človek, le gospod Da' j ckelmann ne: zakaj, dvema rezervistoma, ki sta zaostala zaradi utrujenosti in bolečin in nista mogla več slediti četi, je dal zvezati roke z železnimi zaponami. Torej dva rezervista, ki se nista prav nič pregrešila, ki sta le vsled telesne slabosti zaostala, sta morala svoj čas za poči' tek uklenjena prebiti v nekem kotu gasilskega doma. Stražila sta ju dva vojaka. Naravnost sramotno je, da je kaj takega mogoče v civili' zirani državi na povelje oficirjevo. Pri tem se moramo spomniti besed brambnega ministra, kj je dejal v poslanski zbornici, da se njemu zdi taka kazen nepotrebna in da naj se uporablja le f v skrajnih slučajih. Vojaki z ožuljenimi nogami spadajo menda v bolnišnico, ne pa v železne j zapone. Res, sramotno je tako postopanje z* ; oficirje »moderne« armade.
— Surovo ravnanje z delavci. Iz Borovelj i nam pišejo: V tovarni prve koroške družbe z3 ; jeklene in železne izdelke delavce sramotno ni; I zko plačujejo; ampak to izkoriščevalni gospodi I še ne zadostuje, nekateri predstojniki zmerjajo | odrasle delavce in poročene može, lotijo se ji1'1 I celo osebno. Tak vzor predstojnika je višji moj' I ster Bobala. Ta gospod se smatra v svojem obratu za turškega pašo. Ne le, da podrejen« j delavce prav rad zmerja, zadnjič je imel celo drznost, da je vrgel skozi vrata mladega de-lavca, ki je izjavil, da ne more živeti od dnevne mezde 2 K 40 vin. Prav resno priporočamo gospodu Boboli, da si nabavi Kniggejevo knjig0 »Občevanje z ljudmi« in se nauči iz nje do-stojnih manir. Delavcem pa svetujemo, naj se organizirajo in samolastnosti gospoda’Bobole bo kmalu konec!
— Okradena mačeha. Na predlog državnega pravdništva v Celovcu so v četrtek ob 11. ponoči aretirali v Beljaku izvoščeka Val. K* ker je ukradel svoji mačehi, s katero se ie vedno prepiral, ker mu ni hotela dajati denarja — čez tisoč kron. Aretirani je tatvino priznal- j
— Utopljenka. Dne 8. julija so našli v Vrbskem jezeru truplo okoli 55 let stare ženska srednje velikosti. Imela je črno naglavno ruto. črnkasto rdeče črtasto bluzo, tako krilo, sivkast prepasnik in čevlje na zadrgo. Na desnem sredincu je imela zlat prstan. Poleg trupla je bil črn slamnik s črnim pajčolanom. Ker §6 ! identiteta opisane ženske ni dognana, se dotiČ-nik, ki bi mogel podati kake tozadevne podatke-naprosi, da jih sporoči mestnemu magistratu ljubljanskemu, alf okrajnemu glavarstvu v Celovcu.
Istra.
— Dve novi železnici. Železniško ministrstvo je dovolilo tajniku I. hrvaške hranilnice Dušanu N. Plavčiču in inženirju Dušanu Bi' racu tehnične predpriprave za zgradbo ozkotirne železnice iz Ike do Štefanijine koče in od tod na vrh Učke gore in za železnico iz Opatiie v Veprinac.
— Pomiloščen je Peter Jakumin iz Kubeda, ki je bil obsojen pred zadnjo tržaško poroto v smrt na vislicah. Jakuminu se je spremenim smrtna kazen v dosmrtno ječo.
Trst.	•
— Politični odbor jugoslovanske s°c'a J!, demokratične stranke ima v sredo 28. }•	• ob polu 9. uri zvečer važno sejo. Sodrugi °'al so naprošeni, da se je udeleže polnoštevilno-
— Ženski "Odsek »Ljudskega Odra« 0 imel svojo sejo v pondeljek 26. t. m. ob 8. Ut' zvečer v društvenem prostoru.
— Mladeniški shod je sklical pretečeni četrtek mladeniški odsek »Ljudskega odra« VI Delavski dom. Shod je bil izredno dobro obi-1;
spodiči pa plesali z ženskami iz upraviteljstva. da je bilo veselje.	,	<
Jeli je čutil, ko je strigel ovce — ni ved*' zakaj — kako v njegovi notranjosti nekaj ra jeda in grize, počasi, a neprestano in vedno sl' neje. Gospod Alfonzo je zapovedal, da se za' : koljeta kozlička, dva backa, jagnje, nekaj km in puran. Hotel se je izkratka pokazati rad°' darnega in pobahati se pred prijatelji. Medtem ko so zaklali te živali in ko so backi vmčmj pod nožem, je čutil Jeli, kako se mu tresejo lena, tedaj pa tedaj se mu je zdelo, da je vola ovac pod škarjami in trava pod nogami krvavi rdeča.	j
»Ne idi!« je rekel Mari, ko jo je gosp0 Alfonzo pozval, »ne idi, Mara!«.
»Zakaj?«
»Nočem... Ostani tu!«
»Slišiš, da me kličejo?«	.
Ne besede ni rekel več, ko je sključen st* med ovcami, ki jih je strigel. Mara je mizgnila z rameni in šla plesat. Bila je Žar rdeča in črne, lepe oči so se svetile kot zvez«'’ smejala se je, da so se videli beli zobje in v» zlatnina, ki jo je nosila, se je svetila in ščala v ušesih, na vratu in prsih kakor Mad°p
v oltarju.
Jeli je vstal, "dolge škarje držeč v roki. \ kor oče njegov, ko je mrzličen ležal o-b og°L Nenadno, ko je hotel gospod Alfonzo, z zahjL plavimi zalizci, z žametno kamižolo in urino verižico, prijeti Maro za roko, da P°U„al( z njo, takrat šele, ko je videl, kako k) je p0 !?ec. se je zagnal nanj in porinil škarje v golta*1 da se je mrtev zgrudil ...
Pozneje, ko so ga zvezanega peljali v .. sodnika, ne da bi se kaj protlvil, je reteIji< »Kako? Da ga ne bi smel usmrtiti . . . * 0 ko mi je vzel ženo? . . .«
II
>5)
S
o
Vi
a
■S
o
M
o
ST
O
Samo pri tvrdki
o
3.
rt-
(V
w
pr
o
N
M*
d
>-*
o
o«
M*
Cenik zastonj in poštnineprosto.
skan. Mladim tovarišem je poročal v lepem Kovom sodrug (iolouh. V soboto je pa prišlo Veliko število naših mladeničev v »Ljudski oder« in so se vpisali kot člani. Mladeniči ne ^Kujejo v »Ljudskem odru« nobene vstopnine «očim znaša tednina le 10 vin. Le tako naprej lri kmalu bomo imel tudi na tem polju lepih Uspehov!
— Socialistična obstrukcija v mestnem svetu. Sobotna razprava v mestnem svetu je “''a mestoma prav viharna. Zlasti nezakonito postopanje podžupana Brocchija na zadnji seji zbudilo ostro kritiko socialno demokratičnih občinskih svetovalcev, kateri so se pridružili slovenski narodnjaki. — Po prečitanju zapisnika je dr. Puecher interpeliral župana, če Odobrava krivo tolmačenje poslovnika po pod-Panu Brocchiju. Izvajal je: Na zadnji seji je c- svet. Cerniutz predlagal, da se prekine eJa, in zahteval o predlogu poimensko gla-°vanje. 40 občinskih svetovalcev je glasovalo Proti predlogu. 6 se jih je zdržalo glasovanja. Mestni svet pa zahteva za sklepčnost seje nav zočnost 41 svetovalcev poleg predsednika; °ne, ki se zdrže glasovanja je v zmislu mestnega štatuta smatrati za nenavzoče in zadnja seja 5e bila neveljavna. Svetnik Cerniutz ni bil na Predsednikov poziv dolžan nadaljevati svojega govora, ker seia ni bila veljavna. Na drugi strani pa je sofistična trditev, da je svetnik ^erniutz s tem, da se je zdržal glasovanja, umaknil svoj predlog. Ampak tudi če bi bila se-r veljavna, svetnik Cerniutz ni izgubil besede, ?er se je odstranil, aakaj govornik mora biti j® tedaj navzoč, kedar ga predsednik pozove besedi. Končno je interpelant sodr. Puecher Pokazal še človekoljubnost kamoristične veči ki je socialističnemu govorniku zato od ^zela besedo, ker je šel opravit telesne svoje P°trebe. Župan je izjavil, da popolnoma odo-^occbijevo postopanje, češ da je glaso-
Seealna	.nevj!^avno<	seia Pa da ie bila
Seršen in' m«/' puecher je protestiral proti toS h! tnfga Statuta in izjavil, da smatrajo inpvplia eiT10^1 atje nadaljevanje zdnje seje . za (neveljavno m vse sklepe za nične. Tudi slovenil narodnjak dr. Rybar izjavlja sklicujoč se m	statut	in	na	parlamentarno prakso,
!aa 3e bila seja neveljavna. Po burni razpravi o Poslovniku, v katero so posegli še župan, Sodr. Cerniutz, Brocchi, dr. Rybar in sodr. “ttoni, je mestni svet sklenil, da se zapisnik ®adnje seje popravi in-da se označi glasovanje v. Cerniutzovem predlogu za neveljavno Jato je italijanski liberalec Brocchi — da pre-socialne demokratte — opozoril župana, se morata dr. Mrach in Alberti (ital. liberal katerih brat oz. svak Ad. Alberti se v ime Turn-Taxisa pogaja z občino zaradi °y°da, v zmislu § 106 opravilnega reda M an‘ti>. ker sta posredno interesirana. Svet žh* i *e 'ziav‘' na to, da se bosta z Albertijem Orzala glasovanja, da pa hočeta prisostvovti ^azpravi. Sodr. dr. Puecher se je z odgovorom v»wn«ol|i1, h,krati Pa zahteval od župana, da se 'Seva?a rlle drusače tekstirajo. Nato se je na-$ta se svet* n«aTa -° timavskem vodovodu. Ker besedi, Te dobi? ahl" ",odr‘ dr- Pt!echer odrekla “Ko je začel Sit? -° zopet Sodr- Cerniutz. iloge k tinnvSl SJ.°Je. lzPreminjevalne predli 200   ca . 'vPredlogi — nič manj jih ni kot
‘10	Je župan vdal in zaključil sejo ob
, -P Oti; prihodnja seja bo v torek.
^in,~°Vaciie sociaHstičnim bojevnikom. Na
i gu čakala mnogobrojna množica nhW*I • v svoje Poslance. Odločnim in vstraj-o m bojevnikom je ljudstvo prirejalo viharne in ivr6' Kamoristi, ki so iz kavarne izzivali, bi ;jiCjj^ Pošteno izkupili, da ni posegla vmes po-
Včerajšnji shod v tržaškem »Delavskem domu“.
Včeraj ob 10. dopoldne se je vršil v trža-i-l^m delavskem domu napovedani shod, ki ga ^ sklical politični odbor jugoslovanske socialno eitiokratične stranke. Shoda se je udeležilo .1Kolo 300 oseb. Udeležba torej ni bila taka, ka-bST smo je vajeni na naših shodih in kakor jo je rert Dričakovati z ozirom na važnost dnevnega Se a- Vzrok je pripisati deloma dejstvu, da sta TiihVr	°.k *st' ur' druga dva shoda dveh moč-
W 0rganizac'i — pekovskih in sodarskih de-<*v katerih člani so skoro izključno trž	delavci. Deloma pa dejstvu, da je bilo
°dtu	sloV€nsko Prebivalstvo dosedaj preveč
SlmU je otvoril v imenu političnega odbora sodrug Petejan, ki je bil tudi izvoljen za predsednika. Nato je poročal o dnevnem redu sodrug
Regent:
Tržaški Slovenci so se zanimali dosedaj vse premalo za razna gospodarska in socialno politična občinska vprašanja. Tudi slovenski narodni zastopniki v mestnem svetu so vedno puščali v nemar vprašanja, ki se niso dotikala narodnih zadev. Stvar je zelo razumljiva in deloma celo naravna. Krivice, ki so se godile in ki se še vedno gode Slovencem na polju šolstva in jezikovnih vprašanj, so postale zelo občutne in je naravno, da se jemoral baviti z njimi prav močno narod, ki v izobrazbi in kulturi ni hotel zaostati za drugimi narodi. Po agitaciji, ki jo je vršila slovenska narodna stranka, je zašla zavest o teh krivicah v najširše sloje slovenskega prebivalstva tako močno, da se to ljudstvo ni zmenilo za nobeno drugo krivico, ki jo trpi, za nobeno drugo korist, ki bi jo moralo vživati od občine.
Vemo prav dobro, da je šolsko vprašanje izredno važno. In kakorkoli se danes izrablja — vsled močno izpremenjenih razmer — v agitacijo proti socialni demokraciji in proti zavednemu delavstvu, ki se bojuje za svoje še važnejše pravice, bi bilo vendar nespametno, ako bi se odnehalo z zahtevo po njegovi rešitvi. Ampak poleg šolskega vprašanja so še druge stvari, katerih način rešitve zanima vse tržaško prebivalstvo, torej tudi slovensko. Tržaški Slovenci tvorimo veliko število Občinarjev. Tukaj delamo, tukaj plačujemo naše direktne in indirektne davke. Najboljša leta svojega življenja prebijemo na delu, ki nima samo namena donašati dobiček privatnim izkoriščevalcem, marveč ki tudi močno koristi razvoju in napredku občine. Imamo torej pravico vedeti, kako se administrira občinsko imetje, katerega velik del je sestavljen tudi iz sadov naših žuljev. Imamo dolžnost skrbeti, da se bo upravljalo to imetje v splošno korist vsega prebivalstva in v prvi vrsti prebivalstva delavskih slojev, ki ima največ potreb, ki je bolj kot meščanstvo potrebno naprav, katere bi morala poskrbeti občina. Ako občuti škodo od slabe uprave občinskega imetja italijansko prebivalstvo, občuti to škodo v enaki meri tudi slovensko prebivalstvo. Zato se nam zdi potrebno, da z močno agitacijo razširimo zavest o tej resnici med slovensko delavstvo, o katerem se lahko trdi, da zelo trpi vsled slabega gospodarstva, v katerem tiči tržaška občina in ki ga upravlja večina, katera nima smisla za resno socialno politično delo. Dolgo vrsto let se je zdelo, da nima tržaški občinski zastop nobene druge naloee, kakor da skrbi za blagostanje onih. katerim je bila usoda že zelo radodarna. Treba je bilo. da so stopili v mestni svet delavski. socialnodemokratični zastopniki, da se je začela ta institucija baviti s stvarmi, ki so delavstvu in revnejšim slojem nujno potrebne. Bili so socialnodcmokraticni mestni svetovalci, ki so prisilili občino zgraditi nekoliko delavskih hiš. In poleg mnogih važnih zadev, ki so bile na pritisk socialnih demokratov rešene v korist delavskemu ljudstvu, je bilo mnogo stvari, ki bi bile, ako bi se bile izvedle, ogromno oškodovale prebivalstvo in občino, in ki so jih socialni demokratje preprečili. Tramvajsko vprašanje in vprašanje dobave plina iz škedenjskih plavžev nam poda precej jasno sliko o načinu, kako se upravlja občinsko imetje in kako malo se večina briga za koristi prebival. V vseh teh zadevah so bili socialni demokratje osamljeni. Imeli so le zavest, da vrše plemenito delo, imeli so zavest, da njihov glas v mestnem svetu ču-jejo delavske množice, ki jih bodre k nadaljne-mu delu proti stranki, katera bi rada izrabljala občinsko upravo v svoje sebične koristi. Sedaj imamo na dnevnem redu vodovodno vprašanje. Govornik ie obširno razmotrival to zadevo, ki jo je »Zaria« pojasnila svojim čitateljem v mno-gih člankih, in je nadaljeval: Evidentno je, da zasledujejo, kakor vedno, socialni demokratje tudi pri tem vprašanju samo ljudske koristi. Kako bi bilo mogoče, da bi poštena stranka zasledovala posebne cilje pri tako važnem vprašanju, kakor je vodovodno vprašanje. Kako bi bilo mogoče, da bi bila napovedala naša stranka najljutejši boj timavskemu načrtu iz — kakor nam očita »Edinost« — politično-taktičnih ozirov. Gospodje v Narodnem domu, ki izrabljajo šolsko vprašanje v agitacijske svrtie proti so-alni demokraciji, si pač ne morejo domisliti, da je naša stranka sposobna voditi boj za ljudske interese brez posebnih strankarskih nagibov. O gospodih v Narodnem domu se pač lahko trdi, da izrabljalo najplemenitejša narodna čuvstva
jim nalaga, da nadaljujejo ta boj z vsemi sredstvi, ki jih imajo na razpolago, do popolne zmage načel, ki jih v tem boju zastopajo in ki imajo namen obvarovati tržaško ljudstvo pred ogromno škodo, ki bi jo trpelo, in pred nevarnostjo. kateri bi bilo izpostavljeno, ako bi se posrečilo večini zgraditi zloglasni vodovod iz Timave.
Izjavlja nadalje, da je zavedno slovensko delavstvo pripravljeno podpirati mestne zastopnike z agitacijo in z delom, ki se bo od njega zahtevalo.«
Za sodrugom Regentom je govoril sodrug Milost, ki je dejal, da je treba pospešiti med delavstvom agitacijo proti timavskemu vodovodu. Sodrug Ferri, železničar, je povabil navzoče. naj agitirajo med delavci, ki naj se zbirajo zvečer, kedar so seje, na veliki trg pred mestno palačo. Sodrug Gaspari se pridružuje izvajanju sodrugov Regenta in Milosta. Vendai se mu zdi, da je kriva temu stanju tržaške občine tudi vlada sama. Kaj vlada ne vidi teh razmer. Ako je znala vlada iztrebiti kamoro iz puljske občine, ako se vtika v zadeve, ki jo nič ne tangirajo. čemu ne pogleda tudi v to umazano vodo. Zeli enakega dopolnila v resoluciji. Sodrug Regent prizna, da ima sodrug Gaspari prav, vendar ne želi, da bi se dopolnila resolucija z enakim dodatkom. Vlada bi imela prav poseben interes, ako bi delaia na to. da se zgradi vodovod bodisi iz Bistrice-reke ali škocijanske jame. Saj bi se hkrati lahko zgradil tudi nameravani vodovod za mnogoštevilne kraške občine, ki so brez vode. Tudi sodr. Petejan se izreče proti dodatku. Ko je bila predlagana res"'t.cija '"oglasno sprejeta, je sodrug Petejan zaključil shod s pozivom na delo v korist revnega prebivalstva.
Vestnik organizacij.
Odbor krakovsko trnovske podružnice »Vzajemnosti" ima v sredo 28. t. m. ob 8. zvečer v društvenih lokalih v Šelenburgovi ulici važno sejo. Na sejo se vabijo tudi vsi društveniki, ki so zanimajo za društveni razvoj.
Zadnje vesti.
Se si”/10 občinskim vprašanjem, vsled česar se SosrvvH zan'manie med Slovenci za občinske Se jg ar.ske zadeve vse premajhno. Kljub temu tiost; Vr s^od °b navdušenju in napeti pozor-ftied J?avzočih, kar nam jamči, da se širi zlasti |° ob{?Vrenskimi delavci vedno bolj zavest, da »kega 'ns^a vprašanja vprašanja vsega trža-* Prebivalstva.
v boju proti nam. Lahko se trdi o niih, da se v tem boiu poslužujejo vseh mogočih laži in da se je niihov vodja ponižal, v strahu pred socialno demokracijo, na nivo demagoškega izkoriščevalca 'judske nevednosti. Dobro poznamo te gospode. Nikdar se nismo izrekli proti slov. šolam. Bila bi to pač oslarija; z niimi smo hoteli skupno delovati za skupne interese in se kljub temu šopiri niihpv vodja na raznih shodih, kjer unorabljajo tri četrtine svoietra govora v aeitaeiio proti socialni demokraciii. Naša stranka pa ve. da ima v tem boju proti Timavi proti sebi vse ital. nacionalistično in meščansko časopisie. Ve. da ima "roti sebi vsa mogočna n"itaniska sredstva, s katerimi ra?no1nga ita lijanska večina. In vendar se je postavila v boj s nrenričaniem, da vrši koristno in nlemenito delo in jra bo nadaljevala, pa če bi bil ta boi v na«n nolitično smrt. Nato predlaga govornik sledečo
resolucijo:
»Shod slovenskih delavcev zborujočih v nečleljo 25. avgusta 1912 v Delavskem domu,
jlemlie na znanje poročilo o delovanju socialno demokratičnih zastopnikov v tržaškem mestnem svetu;
izjavlja, da se čuti z njimi edine v vsem in še prav posebno v boju, ki ga vodijo proti timavskemu vodovodu;
PREDLOG GROFA BERCHTOLDA
Francoska za Berchtoldov predlog.
Dunaj, 25. avgusta. Francoski poslanik Du-maine je včeraj uradno obvestil vnanje ministrstvo, da Francoska radevolje stopi v posvetovanje z velevlastmi z ozirom na Turčijo. Ker je bil grof Berchtold odpotoval v Rumunijo, je vzel to sporočilo na znanje prvi sekcijski šef Macchio.
PRVA ŽRTEV BERCHTOLDOVE POLITIKE.
Suspenzija bosenske ustave?
Sarajevo, 26. avgusta. Tukaj so razširjene govorice, da bo bosanska ustava v najkrajšem času suspendirana. Vzrok nameravane suspenzije ni konflikt saborskih strank s skupnim finančnim ministrom, ampak dogodki, ki se pripravljajo na Balkanu.
BARON HEINOLD PRI CESARJU.
Ischl, 25. avgusta. Včeraj dopoldne je bil minister notranjih zadev iii nadomestujoči voditelj kabineta, baron Heinold pri cesarju na av-dijenci. Heinold je poročal cesarju v daljši konferenci o tekočih zadevah, pred vsem o toku češko-nemških spravnih pogajanj in o rušinsko poljskem vprašanju.
IZJEMNO STANJE NA HRVAŠKEM.
Čuvaj pri cesarju Ischl, 26. avgusta. Hrvaški samodržec Čuvaj, ki se skriva pod imenom Franca pl. Hes-zoga v Gniudenu, obišče te dni cesarja in na povratku v Zagreb tudi vnanjega ministra grofa Berchtolda na Dunaju.
Konec cuvajščlne?	Š
Budimpešta, 26. avgusta. V političnih krogli prevladuje mnenje, da bo v najkrašem času s kraljevim reskriptom komisarijat na Hrva-kem odpravljen. Za bana bo najbrž imenovan — Slavko pi. Čuvaj, z nalogom da upošteva normalne ustavne razmere in da izvede volitve v sabor.
OGRSKA.
Nesporazum nied Zichyjem in Lukacsem.
Budimpešta, 25. avgusta. Glasilo ogrske socialne demokracije »Nepszava« poroča iz dobro poučenega vira, da so se pojavila velika nesporazumljenja med naučnim ministrom Zi-chyjem in ministrskim predsednikom Lukacsem. Zichy ne odobrava nasilstev v parlamentu. Od oficialne strani dementirajo to poročilo.
Opozicija.
Budimpešta, 26. avgusta. Izvrševalni odbor opozicionalnih strank je sklican 3. septembra na sejo; to je prvo posvetovanje opozicije po po poletnih počitnicah. Na njem bodo določili stališče, ki ga zavzemo opozicionalne stranke v sedanjem političnem položaju in ga bodo zastopale na ljudskih shodih, ki se prično sklicevati od 1. septembra dalje. Dne 1. septembra bo podal svoje poročilo poslanec Saghy. Ob tej priliki ga bo spremljalo več poslancev, med njimi grof Albert Apponyi, ki namerava govoriti političen govor.
ODSTOP AVSTRIJSKEGA POSLANIKA V W ASCHINGTONU.
Burian — njegov naslednik?
Budimpešta, 26. avgusta. Vest o odstopu avstrijskega poslanika v Waschingtonu, barona Hengelmiillerja, se vzdržuje. Za njegovega naslednika bo prejkone imenovan slaboglasnl upravitelj Bosne, bivši skupni finančni minister baron Burian.
SMRT BARONA ALFREDA BERGERJA. Dunaj, 24 avgusta. Danes je umrl baron Alfred Berger, ravnatelj dvornega gledališča.
AVSTRIJSKI VNANJI MINISTER NA ' RUMUNSKEM.
Peleš, 25. avgusta. Avstrijski minister grof Berchtold s soprogo je včeraj obiskal ru-munskega kralja na gradu Peleš.
TURČIJA.
Propaganda za Kiamila.
C^igrad, 24. avgusta. Tu krož vest, da hoče vojaška liga s pritiskom v teku dveh dneh slrmoglaviti kabinet in izsiliti imenovanje Kia-mil paše za velikega vezirja.
Mladoturška agitacija v Erzerumu.
Carigrad, 26. avgusta. V Erzerumu so hoteli uprizoriti Mladoturki protivladno manifestacijo. ki pa se je vled vladnih odredb izjalovila. Nad mestom razlase obsedno stanje.
ALBANIJA.
Albanci prodirajo.
Skutarl, 25. avgusta. Skutarijski knezo-poroča: Nasproti drugače se glasečim vestem poroča »Agence d’ Athenes«, da so Albanci zasedli Berat in prodirajo proti Valoni. Položaj je v Albaniji zelo negotov.
Malisori.
Atene, 25. avgusta. »Agence d’ Athčncs« škof Seregi se je vrnil iz Malisije. Posetil je vaiija in ga zagotovil, da so Malisori sultanu zvesto udani.
Nasilja.
Solun. 25. avgusta. Ko je sedel major Red-jeb efendi v Korici pred kavarno, ga je neznan človek s trelom težko ranil. Stotnik Refet bej in poročnik Kemai efendi sta bežala iz Mitroviče preko Plevlja čez mejo, ker so jima bili Arnavti prisegli maščevanje. V Velikem pri Ohridi sta eksplodirali v hiši nekega uradnika dve bombi in razrušili hišo. Uradnik je bil rajnen.
TURŠKO-CRNOGORSKI KONFLIKT.
Izjava črnogorskega vnanjega ministra.
Dunaj, 25. avgusta, »N. Fr. Pr.« objavlja naslednjo izjavo črnogorskega vnanjega ministra Gregoviča:
Vsled zadnjih dogodkov na črnogorsko-turški meji se mir ne bo kalil. Ampak bati se je, če bodo Turki še nadalje samovoljno osvojevali črnogorsko ozemlje.
Albanski prostovoljci.
Dunaj. 26. avgust. Mamud Zajml, vojaški voditelj albanske vstaje, je izdal v Djakovi cklic, da nabere prostovoljcev in odrine z njimi na črnogorsko mejo. Okolo njega se zbjra veliko število prostovoljcev.
Plenjenje pri Verani.
Solun, 25. avgusta. V okolici Verane na črnogorski meji so Arnavti in Črnogorci zope! plenili. Prva devizija je odšla v Mitrovico.
ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA.
Vojaški transporti.
Ala, 26. avgusta. Iz Verone, Belluna, Ci-vidala, Gribana in Sedica je odpotoval na brzojavno povelje po en bataljon v Derno. Druge bataljone imajo pripravljene.
Boj pred Bengazljem.
Milan, 25. avgusta. »Corriere della Sera« poroča, da so se približali Beduini pred Benga-zijem utrdbam na p >1 t ■ fr. liana in utrdbi Berca na 800 korakov. Italijani so jih prepodili s streli iz topov. Italijanska patrulja je imela dva mrtva in dva težko ranjena.
MIROVNA POGAJANJA.
Munir paša kot mešetar.
Carigrad, 26. avgusta. Turška vlada je imenovala namesto Said paše bivšega turškega poslanika v Parizu Munir pašo za turškega me-šetarja pri mirovnih predpogajanjih,_ ki se ple-to v Švici. Munir paša ponuja omejitev turške suverenitete nad Tripolitanijo in zahteva zato odškodnino« ki jo je italijanska vlada baje pripravljena plačati.
MAROKO.
Mulaj Jusuf in Poincare.
Pariz, 25. avgusta. Vezir novega sultana Mulaja Jusufa je poslal po posredovanju generalnega rezident? Lyauteya francoski vladi br-zojav, da hoče spopolniti zvezo in prijateljsko sodelovanje s Francosko. Ministrski predsednik Poincarč je nato odgovoril, da je predsednika Failličresa to zagotovilo zelo zadovoljilo, da bo francoska vlada spoštovala vero prebivalstva in njega šege ter bo skušala priskrbeti deželi koristi civilizacije.
Proklaimacija protisultana El Hajbe.
Pariz, 26. avgusta. Protisultan El Hajba je izdal proklamacijo. v kateri odpravlja davke, naložene od kadov, in poziva prebivalstvo, naj jih ne plačuje. Vsled te proklamacije se zelo množi število pripadnikov El Hajbe.
Ogroženi Francozi.
Tanger, 25. avgusta. El Hajba je zasedel
Marakeš, v katerem Je deset Francozov, ki so
se zatekli v utrjeno palačo kada El Glaulja. Francoska vlada namerava stopiti z El Haj-bom v pogajanja v svrho osvoboditve Francozov. Če bi pogajanje ne imelo uspeha, nameravajo odposlati na pomoč leteč oddelek.
PROTIREVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM. Revolta vjetih monarhistov.
Lizbona, 25. avgusta. Na krovu križarke »Melange«, ki prevaža vjete rojaliste, je med jetniki izbruhnil upor. Uporniki so se baje polastili ladje. Koliko je na teh vesteh resnice, je težko kontrolirati, ker vlada molči o dogodku sploh.
Novice.
* Zastrupitev z gobami. V Pottendorfu Je izdelovalec etuijev Sattler v nedeljo nabral v gozdu gobe, ki sta jih on in njegova žena včeraj jedla. Sattler je že umrl, njegova žena je nevarno bolna. Zbolele so še štiri druge osebe, katerim je Sattler podaril gobe.
* Voditelj krščanskih strokovnih organizacij pobegnil. Krščanski strokovni tajnik Noven v Dusseldorfu na Nemškem, ki je bil tam jako poznat pod imenom »ključek Vili«, je nenadoma izginil, pa je pozabil v naglici urediti svoje denarne stvari. Natančno ni mogoče dognati, ko-
liko manjka v blagajni, aii namigava sc, da 2300 do 2500 mark. Noven je tudi obiskal pivovarno Union, si dal izplačati provizijo za dobavo piva za Pavlovo pivnico. Ko je pivovarna vprašala, kaj je z obljubljenim odjemom piva, se je izkazalo, da je pivovarna Novenu nasedla. Z ladje je Noven pisa! dvema krščanskima tovarišema, da naj bodo o njem le kar tiho, če ne se bo izvedelo še vse kaj drugega. Krščanski so potem tudi popolnoma molčali o dogodku. Vedo pač zakaj molče, tisti pobožni »kristjani«, ki vedno tako kriče o nenravnosti in nemoralnosti svojih sozemljanov.
* Največja hiša na svetu. K včerajšnji novici še dostavljamo: Na Broadwayju v Novem Jorku, med BarcIaysko cesto in parkom Row se stavi sedaj poslopje Wolworth, ki bo riaj-visje poslopje na svetu. Njega teža bo znašala 250 trilijonov ton (ena tona je 10 centov), ki bo slonela na 69 cementnih stebrih. Stebri stoje na skalah in so oblečeni z jeklom, ki samo tehta 1500 ton. Jeklena struktura poslopja bo tehtala 20.000 ton, pod njo pa 44 in 30 palcev debeli nosilci in svetilka s 750 čevljev visokega stolpa se bo videla 96 milj daleč po morju. Za okna, vrata, vrhnjo svetjavo je naročenega za 180.000 kron stekla, kar pa še nikakor ne bo zadostovalo. Za stene in strope se bo porabilo nad oO.OOO kvadratnih čevljev votle opeke ali terakote; cementa pa se bo porabilo desettisoče vreč. Pri stavbi delajo že dve leti in dobe delavci vsak dan 20.000 kron plače. Zemljišče, ki meri 30.000 kvadratnih sežnjev, je veljalo 18 miljonov kron, izkopanje temeljev, podzemlja in kleti nad 4 miljone kron. Stavba bo veljala domala 39 miljonov kron, tako da bo znašala celotna vrednost stavbe in zemljišča 66 miljonov kron. Ploskovna prostornina vseh nadstropij m prostorov bo znašala okolo 9,33 hektarov. V poslopju bo nastanjenih lahko 2000 pisarn, v katerih bo, če se oddajo vsi prostori, okolo 10.000 oseb. Najemnina bo znašala na leto okolo 10 miljonov kron. Poslopje bo pre-kašeil po visokosti le še Eifflov stolp v Parizu, ki je visok 985 čevljev.
* Za dušni blagor oficirjev. Vojno ministrstvo je izdalo z ozirom na udeležbo oficirjev m vojaških uradnikov pri evharističnem kongresu odlok, da se dovoli oficirjem in vojaškim uradnikom, ki se hočejo udeležiti evharističnega kongresa, šestdnevni dopust, ki se ne sme všteti v določeno dopustno dobo. Za popotovanje na Dunaj se jim morajo ugotoviti po-tovnice. Na Dunaju jim bodo dali vso oskrbo v eraričnih poslopjih. Odlok pripominja, da več železniških družb, med njimi južna železnica in zelezmška črta Aspang, ni privolilo v izgo-tovitev potovnic za to popotovanje.
čudna zabava. V Greenfieldu, v Ameriki, so aretirali Bernarda Murrayja, ki je v zadnjih mesecih vcc kakor 30 hotelov po različnih mestih zapalil in s tem povzročil nad 5 miljonov kron škode. Murray priznava odkritosrčno svoje zločine in pravi, da ga je kar nekaj gnalo * požiganju, nepopisno veselje ga je navdajalo, kadar je gledal goreča poslopja. Šel je navadno v drugo ali tretje nadstropje hotela, znesel vse gorljive tvarine na kup in zažgal. Potem je šel v drug hotel in tam ravno tako napravil. Videti ie moral najmanj dve goreči poslopji hkratu. Ko so prihiteli gasilci, jim je šel pomagat in nosil opravo iz gorečega poslopja.
* Pretep med nogometno tekmo. Na Reki se je vršila nogometna tekma laških nogometnih društev »Concordija« in »Libertas«. Med igro so se nasprotniki sprli in vnel se je splošen pretep. Na bojišče je prišla nato policija, ki je vročekrvne igralce razgnala in odpeljala naj-hujše razgrajače na policijo.
* Panika pri nominiranju kandidata. Noti-fikacijski odsek demokratične skupščine je imel v Novem Jorku zborovanje, da imenuje kandidata za podpredsedniško mesto. Med nekim govorom se je podrla lesena tribuna; težko ranjenih je bilo nad 70 oseb, med temi ženske in razni demokratični voditelji. Ko se je panika polegla, .je izjavi] nominirani kandidat Tomaž Marshall, guverner Indiano, da sprejme kandidaturo.
* General Booth. Iz Londona poročajo, da }e umrl ustanovitelj »Zveličalne armade«, general Booth, v sredo ob desetih zvečer v starosti 83 let. Zadnja leta svojega življenja je bil vzlic dveh operacij popolnoma slep. Pri neki avtomobilski nezgodi je izgubil vid na enem očesu; operacije niso pomagale prav nič, Booth je popolnoma oslepel. Ustanovitelj »Zveličalne armade« je bil rojen 10. junija 1829.' v Nottinghamu, kjer je tudi obiskoval srednjo šolo. Starši so želeli, da bi se posvetil trgovini. Leta 1859. se je oženil s Katarino Mumfordovo, ki mu je bila dobra tovarišica in ga je podpirala pri njegovem delu. Umrla je leta 1890. Booth je pričel svoje delovanje s propagando za abstinenco. Zel je zasmeh in preganjanje. Dostikrat se je vrnil z obvezano glavo od svojih pridig po plesiščih m na cesti. Ko se je leta 1877 spremenila »krščanska misija«, kakor je Bootli prvotno imenoval svojo propagando, v »Zveli-čalno armado«, se je izvršil zelo uspešen preobrat. V 53 deželah je sedaj razširjena »Zveli-čalna armada« in v 30 jezikih pridigujejo »ha-leluja-bratje« krščanstvo, prepojeno s socialnimi reformami in močnim razglašanjem nravnosti. Veliko je otroške naivnosti pri delu teh ljudi, a priznati se mora, da so ljudje »generala« Bootha prepojeni z evangeljskim duhom vse drugače, kakor rimski klerikalci, ki nikjer ne puste, da bi se uveljavila »Zveličalna armada«, kjer imajo moč.
* Milionarji se množe! Lansko leto se je pomnožilo število niiljonarjev za 1000 in to samo na Pruskem. Davčne oblasti so naštele leta 1910 na pruskem 8355 miljonarjev, leta 1911 pa 9349, s skupnim premoženjem 25 in pol miljard mark. To so pač nezdrave razmere!
Delavsko gibanje.
— Izjemno stanje za socialno demokratično delavstvo v Dalmaciji. Iz Spijeta poročajo: Pri nas velia za socialne demokrate še vedno iz-
jemno stanje. Prihodnjo nedeljo so hoteli so-drugi iz Mostara napravili izlet v Spljet. Spijet-sko delavstvo hoče ljube goste kar najsloves-neje sprejeti in zvečer jim hoče uprizoriti gledališko igro. Ali okrajno glavarstvo je vse prepovedalo: sprejem, gledališko predstavo in slitid. Zakaj? »Zaradi nevarnosti javnega miru in reda.« Zaraditega ne smejo spljetski delavci j ob sedmih zjutraj od delavskega doma do pristanišča z zastavami! Iz istega vzroka ne sme j pri sprejemu nihče govoriti in mostarski delavci ne smejo v sprevodu od pristanišča do i delavskega doma. Zaradi javnega miru in reda j ne sme biti shoda z dnevnim redom »Jugoslo-vansko vprašanjo in socialna demokracija.« Tudi uprizoritev dveh iger bi kalila javni red in mir. Druge stranke smejo seveda nemoteno zborovati, smejo prirejati izlete itd. Italijanski nacionalci so imeli prav pred kratkim vseitali-jansko prireditev, hrvaški Sokoli prirejajo izlete, kamorkoli se jim zljubi. Vse politične stranke uživajo svobodo, Ie za socialne demokrate velja izjemno stanje. Spljetski sodrugi so naprosili sodruga poslanca Skareta, da je vso zadevo pojasnil na ministrstvu za notranje zadeve.
= Delavke v avstrijskih strokovnih organizacijah. V poročilu, ki ga je izdala avstrijska strokovna komisija pred več tedni, beremo razveseljivo dejstvo, da se je število strokovno organiziranih delavk znatno povečalo, poskočilo je namreč za 5325. Napredek je skoro trikrat tako velik kakor pri delavcih, katere so topot prekosile ženske, ki se vedno smatrajo za element, ki se da le težko organizirati. Naj-številneje so organizirane delavke pri tekstilnih delavcih, kjer jih je 15.907, potem pridejo tobačni delavci s 7332, kovinarji s 3741, kemični delavci s 3578, knjigovezi z 2060 in tis-karniški pomožni delavci s 1976 delavkami. Okroglo 48.000 delavk je danes strokovno organiziranih v Avstriji. Gotovo lepo število, ki pa še vedno ne predstavlja tega. kar bi se lahko doseglo. Ne smemo pozabiti, da imamo na tisoče delavk v industriji za porcelan, kamenitni industriji^ opekarnah, slaščičarnah in v tovarnah za čokolado. Če v marsikateri strokovni organizaciji število ženskih članov tako počasi raste, je to predvsem krivda premalo žive agitacije. ^ Nikakor rre zadostuje, da se tupatam skliče ženski shod, ampak treba je ohraniti stalen stik z delavkami. Gotovo bi bilo važno vprašanje, kako bi se moglo uresničiti, da bi v industrialnih krogih vzgojili stalne agitatorične moči nalašč za delavke in jih eventualno nastavili. V osrednjih zvezah je danes že cela vrst žensk, ki so neodvisne in že z velikim uspehom delajo za prebujo svojih tovarišic. Želeti bi Ie bilo, da bi mogli tudi po deželi, na primer na severnem Češkem, kjer so velika industrijska okrožja, vzgojiti ženske agitatorje, ki bi mogli stalno ne le z velikimi shodi, ampak tudi s tovarniškimi sestanki vplivati na delavke. Osrednja vodstva imajo dovolj dobre volje, treba je le pritegniti dovolj ženskih moči za delo. Vsak uspeh je bodrilo k nadaljnemu napredku.
= Pred belgijsko generalno stavko. V meščansko gospodarskem listu »Action eco-nornique« poroča sotrudnik lista o študijskem popotovanju po valonskih industrijskih okrožjih Centre in Borinage, ki sta središče gibanja za generalno stavko. »S trdnim prepričanjem sem bil zapustil Bruselj«, tako piše. »da je pretenje z generalno stavko samo pretnja, pritisk na vlado, taktično sredstvo. Danes mišjim povsem drugače. Govoril sem z mnogimi delavci, inženirji in tovarrfirji. Iz razgovorov sem se uverih da zapuste na prvi poziv vsi c c'la,Ycl čeprav bi danes socialistični voditelji poskusali delavce odvrniti od stavke, bi se jim to ne posrečilo. Zadruge so izdelale hranilne znamke, da se ognejo veliki nevarnosti dajanja na kredit, in te hranilne znamke bodo veljale za papirnati denar stavke. Bliža se pravcato bojišče. Kar pa me je predvsem pograbilo, ko sem mogel razumeti, da je njih sklep trden, to je bil mir delavcev. Med delavci je več odločnosti kakor razburjenja. Za stavko hranijo, kakor bi hranili, če bi si hoteli privoščiti mesec počitnic. In še eno: valonski delavci se jasno zavedajo, da zahtevajo pravico, da je splošna, enaka volilna pravica stvar, o kateri ni treba več razpravljati. Ta misel se je v njih globoko vkoreninila. Za zmago te ideje se bodo bojevali do konca. Pri tem ni nobene revolucionarne misli. Volilno pravico zahtevajo kakor bi zahtevali povišanje mezde. Jaz torej ne verujem na upor in nemire. Valonski delavci hočejo mirne manifestacije. V njih vedenju je prav toliko poguma kolikor odločnosti.«
Klerikalno duševno hlapčevstvo.
Klerikalno časopisje rado trobi v svet o »terorizmu« socialne demokracije. Toda ravno klerikalci imajo najmanj vzroka za to, ker nikjer ni večjega terorizma in hujšega suženjstva kakor ravno v njih vrstah. V resnici ni nihče tako nesvoboden kakor je pristaš klerikalizma. Po katoliškem cerkvenem nauku klerikalec sploh nima pravice, da bi imel svoje lastno mnenje o moralnih, političnih, umetniških in kulturnih stvareh, ampak mora brezpogojno slediti ukazu in nauku, ki mu ga oznanjajo iz Rima. Mora si dati celo predpisati, kaj sme brati in pisati. In kjerkoli ima duhovščina še moč, povsod stoji strogo na straži, da sledi posameznik njenim ukazom in misli v okvirju, ki mu ga dovoli katoliška cerkev.
S kakšnimi sredstvi gospoduje katoliška duhovščina nad svojo čredo in kroti njeno mišljenje, priča naslednja dopisnica, ki jo je pisalo načelstvo katoliškega delavskega društva v Duisburgu in ki je prišla v roke uredništvu duisburškega lista »General-Anzeiger«:
P. T.
Po sklepu zadnjega delegacijskega zbora je članom katoliških rudarskih in delavskih društev pod kaznijo izključitve iz društva
prepovedano naročati si druge kakor katoliške liste. Ker ste kljub večkratnemu opominu naročeni, na nekatoliški list, je načelstvo prisiljeno, da Vas izključi iz društva. Pritožite se lahko pri predsedniku.
Duisburg, 24. 7. 12.
Načelstvo.
Dotični član katoliškega delavskega društva torej ni bil izključen zategadelj, ker je grešil proti programu in organizaciji, ampak samo zato, ker je naročnik od duhovščine nepriznanega, drugače pa zelo zmernega lista »General-Anzeiger«. Član katoliškega delavskega društva torej ne stori še svoje dolžnosti, če izpol-nuje vse društvene dolžnosti, ampak vrhutega še ne sme brati nobenega nekatoliškega lista, ker jo nevarnost, da se mu odpro oči. To je gotovo najnizkotnejše duševno suženjstvo — in vendar se drzne časopisje te stranke kričati o socialističnem terorizmu!
Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učitelv-ka Tiskarna« v Ljubljani.
II
eti
s*
CG
• pH
bfi
3
t*
«3
a
o
<x>
■a
o
0H
II
TflHESS
w\
©N\MV9
»g
o
qq
o
r*
0
S
p
t
%
1
P
S
M«
vinr> s kino
Železnato
lekarnarja PiccnlKia » UuMiani
Outiaiska
krepča malokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, sfa botne In bolehave o roke, ena pol-literska steklenica 2 K, tri steklenin
______________	K 6‘60. Poštnina in zavojnina prosta.
Železnato	vino	lekarnarja Piccoll-ja v Ljubljani
vsebuje v resnici	In vedno navedeno množino železa,
ima neoporečno zdravilno vrednost in prednjači za-•••••• radlteg« vsem drugim le'eznatlm Izdelkom
Ns&jnovefše! Najnovejše!
Maksim Gorkij
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi .Zarje* v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala.
Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje" v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Beden, ulica Madonnina št. 2.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boo cacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Oa-serma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru.
Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Rojan.
Benussi, Gretta.
Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 57.
Sekovar, Piazza Caserma.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
r. z. z o. z.
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri ::	Ljubljani.
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča ::	dela.	::
Delo je vedno solidno, točno in prav poceni
Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno v najkrajšem času.	::
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po B vin.
v naslednjih Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta, ^ivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. n bič, Miklošičeva cesta, enk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
Svetek, Zaloška cesta.
ScŠarfe, Selenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
tobakarnah:
Dolenec, Prešernova ulica Pichler, Kongresni trg. UŠeniS>nik. dovska ulica. Wisiak, Gospodska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg.
Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šižka Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta,