Poštnina plačana v goto vi ni. Stev. 51. _V liublianl, dne 21. decembra 1921. # CSfasiio Jugoslovanske Hmetske Zveze Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. - Cena mu je 10 Din. na leto. W Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljub- Za inozemstvo 20 Din. § Ijana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserkti pa: Posamezne številke se prodajajo po 50 par. w Upravništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica, ________(o Božični snubec. Ljudstvo božje, dober večer! Jaz sem snubec — Sveti večer. Tvojo dušo snubil bi rad. Kaj bo dote? — Jaz sem bogat. Moja seslra — Sveta je noč, ki prinese lahko vam noč. Moj prijatelj — Sveti je dan, ki nakloni dober vam dan. Oče moj je ljubljeni Bog, a moj dom je zemeljski krog. Ljudsivo božje, dober večer! Tvoj sem snubec — Sveti večer. Silvin Sardenko. Božična noč. Spisal Zvoniniir Kosem. Plamen bleščeč in visok. Kakor ogromen bengaličen kres, od zemlje do neba kipeč. Noč svetlejša od dneva — božična noč. Mesto, na zmrzli zemlji v sanjah dihajoče, z iskričaslim morjem električnih luči skozi ineglo iu mraz strmeče. Kam? Na ledenih ulicah odmev naglih korakov zakasnelcev. Cingljanje tramvajev, utrinjajočih se za ogli, v daljo izginjajočiLi, da potihnejo do prihodnjega dne. Tu so zahreščala široka vrata in v vežo je utonila bela čepica, okrog vratu boa iz lisičje kože, gorak mul, šumeča obleka, fini čeveljčki, tam je presekala mrak veže kosmata kučma in duri so se zaprle zn debelim bobrovim kožuhom. V svetli sobi so bo zasmejala rdečim licem pogrnjena miza, z mi/.e bo zazvonč-kljalo božično dievesce, iz kota bodo pomežiknilc jaslice. In zakurjena peč, ob njej mehka zofa, potice, medene in rozinove, vesele oči, smeh, veselje. Plamen žareč, še višji, nedosegljiv. Dolgi dimniki tvornic pod njim kakor nizke, ugasle sveče. V nebo zajedeni stolpi, kupole, strehe palač in hiš — ob žaru tega plamena kupček igrač, ki so jih zmetali na dvorišče otroci. Praznina, razlita od severa na jug, od vzhoda do zahoda, je vzdrhtela. Na samotni ulici je zastokalo v materinem naročju dete. i »Kruha k Ob mračnih zidovih opotekajoča se senca. Glava zavezana v ponošeno nito, krilo zakrpano, čevlji raztrgani. »Ko dobiva prenočišče, Zorka, bo tudi kruha dovolj.« Dolga, dolga pot od kolodvora. V noč hropeči vlaki, natrpani do zadnjega kotička. Vlaki drveči, z iskrami temo sekajoči, pobliskavajoči v diru sredi snežnih ravnin, kakor da se ne bodo ustavili nikdar. V srce režejo brlizgi lokomotiv. Brezdomci in popotniki bo, ki se vozijo to noč; vozili se bodo, ko bo zasijala že zora ko se bo posmejalo na nebu selnce, ne njim, s snegom obloženim drevesom ob progi. »Mama, mene zebe.c Zeblo je punčko že na vlaku. Strmela je skozi zakajeno steklo in usta so se ji zaokrožila v smehljaj samo, kadar so se prikazala nad plitvo reko počivajoča kolesa v globeli sameva>očega, z ledom omreženega mlina. Mama je slonela v kotu in ihtela. Tako je ihtela vsak dan, mesec dni, odkar ji je zasulo v rudokopu moža. Z možem ?o zasuli tudi njeno in otrokovo življenje. Veliko jo ljudi, preveč, kakor listja in trave jih mrgoli. In vsi potrebujejo strehe. Zato jo treba vsak prostorček iziabiti, vsak kotiček napolniti, vsako luknjo nabasali do vrha. Kdor je zdrav, kdor dela, naj tudi živi — v luknji ali kjerkoli. Ti, ženska z otrokom, zakaj živiš tu? Mož ti je umrl. zbolela si od žalosti — na cesto, drugod si išči stanovanje. »V to luknjo prideva midva, jaz in moj mož in najini otroci — tako so mi napisali na ta-le papir Ce ne verjameš, pa poglej.« -Mama — —< Tiho, otrok! Kapljale so solze po blatni cesti do vlaka, v zakajenem vagonu, s ko'odvora po poti do tele Rrigito — zdaj pa se ne spodobi več, da bi jokala, Zorka. »O Marička, kaj pa je tebe prineslo ravno nocoj k nam? Ne morem ti pomagati, ljuba moja, saj sama vidiš, da se gnetemo v kuhinji kakor sardine v sodu Včeraj je prišel brat in še zanj sem komaj poiskala prazen količek. Ni prostora, ni prostora I Naprej pojdi, ljuba moja, dobila boš prenočišče in dela — sej so ljudje dobri in usmiljeni.* Brezdomci ne jokajo. Ne jokaj, Zorka I Ce ni bilo prostora pri teli Brigiti, se bo dobil prostor drugod. Samo ozka luknjica, meter dolga deska, nad njo streha. Dolgo in široko je mesto, dolge in široko so hiše meter dolga deska pod streho je pa kakor kaplja v morju. Tam, tista hiša, kako se ji svetijo okna! In petje se čuje, glasovir, gosli, citre. Ali vidiš, Zorka, ali slisiš? Tja, tja! Mleko 'n med se cedi lam, pojdimo, da bomo deležni mleka in medu šo mi brezdomci. Omahujoča senca v vežo, po stopnicah navzgor, na vratih s prstom prav rahlo in spodobno: lik, trk. trk! »Ojej!« Ali so se odprla vrala v nebesa ali v Miklavžev raj? »Mama, božično drevesce. Iučcel« Prezgodaj izlegaš ročico, Zorka — potrpi nekoliko! »Prosim, gospa, če bi--r. Široka lica, začudene oči, napenjajoče se giudi. »Tu m prostora za sodrgo — ali jo vidite, stiašilo, Bog se usmilil Drugam pojdi, ženska — saj so ljudje dobri in usmiljeni.« Pa zbogom, gospa, in zdravi ostanite: Pnmo pomota jo bila, veš. Zorka, nič drugega. Kdo na svetu se še ni zmotil? Zablešči se včasih človeku iz daljave, misliš, da je zlato, ko stopiš pa blizu, stojiš pred kupom žerjavice in pepela. Saj je mesto veliko iu ta hiša ni ne prva no zadnja. Zakaj si se nasmehnila, Zorka? »Tam, mama--< To bo prava pot, otrok mej, da. Hiša, kjer svetlobo zagrinjajo in je ne razkazujejo ljudem. Goljufiva je bila sijaja lupina — skromna skorjica bo ime.a ključ do jedra. Cim globlje pa tiči jedro, tem slajšo je. »Prosim, gospod, če bi--1 Tolst obraz, napet ielovnik, roke v hlačnih žepih. »Kaj, kaj, kaj? Kaj brbljaš?.., Da ne poznajo ljud jo sramote! Taiia predrznost, slišite, iu nocojšnjo noč! Opoteka se, pa si šo upa nadlegovali poštene ljudi. Ne, pijank ne bomo prenočevali — nič se ne izgovarjaj, da si samo trudna iu lačna, pcznaino talce tičice. Naprej pojdi — saj so ljudje dobri ia usmiljeni. Tam so vrata !c Pa brez zamere, gospod, in zbogom I Človeško srce, z upanjem napolnjeno, je kakor žoga: Vrzi jo ob tla — ne bo se ubila; stopi n8njo — ne bo počila. Kakoi žoga se dviga odbito in poteptano upanje — iz tak.j trpežne kože je zvito to ubogo človeško srce. »Naprej — saj so ljudje dobri m usmiljeni.« Ce je bilo svetlo jabolko črvivo, če je glodal v črni hruški črv, bo pa lesnika morda še nenačeta od črva in zalo tembolj okusna »Tja, mama--< Tja, Zorka, seveda. S.smeliom in veseljem nabasana hiša, da brizga smeh še iz svetlih špranj ob zagrnjenih oknih, da pljuskajo iz veže veseli vriski in se pozibava nad vegastimi durmi okrogla, z zeleno lučjo nalila buča. »Prosim, če bi — —« Nič? »Ali imaš denar, ženska?« Torej nič? »Ajde, ajde k vragu, ko pa ni prostora. Bil bi prostor, pa ti, ženska, nimaš denarja. Drugam se obrni — saj so ljudje dobri in usmiljeni.« Ti si se zopet nasmehnila, Zorka? A tvoje ročice so mrale kakor dvojo ledenih sveč, in kakor da nimaš v licih niti kaplje krvi več, Zorka. Dokler bo dihalo materino srce, se nič ne boj, Zorka. Še nikoli se ni zgodilo, da bi zmagal obup nad materino ljubeznijo. Vse boš dobila, Zorka: kruha in gorko posteljico; in videla boš jaslice tako lepe, kakor jih lepših še niso videle človeške oči: Jezušfek v jaslicah, z dobrohotnim smehljajem na licih, ob jaslicah Marija in Jožef, v hlevčku osliček in voliček, pred hlevom, pred jaslice došli pastirji z ovčkami ob nogah in z jagnjeti v naročju, na zelenem mahu zlati soj nad hlevčkom žareče zvezde, ob zvezdi prepevajoči angelčvi z vzirepota-vajočimi belimi perotnicami. Ko boš videla le jaslice, Zorka, se bodo ogrele tvoje mrz.e ročice in nikoli več te ne bo zeblo v drobni obrazek. Kam še ni potrkala roka? Do katerih vrat se še ni povzpela omahujoča senca? »Naprej — saj so ljudje dobri iu usmiljeni.« Kako — naprej? Mesta je konec; na zadnja vrata zadnje hiše so potrkali tresoči prsti. Iu tam zunaj po neizmerni planjavi razlit led, sneg, mraz. Iz mraka svetla čelada stražnika. »Gospod stražnik, zaprite me, da ne zmrznem z otrokom na cesti.« Strog pogled, roka na držaju sablje, »Koga pa si ubila ženska?« »Nikogar nisem ubila, s Oster kašelj, roka na brkih. »Polem se pa nikar ne šali, ženska, in iiodi, hodil,.. Pošteno se ga je nalezla. baba pijana, £c nocoj — kako bo omahovala šele jutri 1: Nazaj v mrak ugasla čelada, zlovešči zvenk sablje ob asfaltovi tlak. »Mama--c Samo nekoliko še potrpi, Zorka — in pod streho bodo stopile trudne noge. Široka streha, v noč zasekana do samth zvezd. V mestnih ulicah med zidovi prhutajoči mraz se vali tu razgrnjen na široko tne 1 belino snega preko dremotne planjave. Voda tihe, med visokima Lregovoma sanjajoče reke zamrzla: na dnu odsev loči z dolgega mostu. Tu v snegu, Zorka, tu v samoti — kaj trepečeš? Dolgo so hodile nage, dolgo je iskalo sr^e. Zdaj so prišle noge do cilja in srce je našlo, kar je iskalo. Bela postelja, bela odeja. Jaslice. Sanje. Plamen do neba, plamen iz snega, plamen z oiferi posut, da se leskeče postelja, da 6e leskeče tvoj obrazek, Zorka. Iz plamena mil smehljaj: >Ali bi rada k jaslicam, Zorka, mati?« Iz plamena bela, ljubezniva ročica: »Stopita!« Kres ogromen — en sam gozd vz'etelih bliskov od zemlje do zvezd. Noč svetlejša od dneva — božična noč. l!l=m=»!H=MEiil£lilsMs=tl!= | g e rr§ žepni koledar e zz sta rrj Jugoslov. Kmetske zveze za 1.1922. Si! m i« "Sel. jTj «7« Dobi se v tajništvu Jugoslovanske ~ yj Kmetske zveze (Jugoslov. tiskarna, H"; — II. nadstr.), v Jugoslov. bukvami ii! in v trgovini K. T. D. (prej Ničman). Cena 18 K. JjJ II" ~ ~tt»=HI=M=lli=lll~UI~tll~5ll Svetovni položaj. Evropa se pogreza v vedno večjo revščino. Vzrokov je več. V prvi vrsti so ogromni vojni dolgovi vseh držav. Od teh dolgov je treba plačevali obresti, ki pridejo na rame davkoplačevalcev. Drug vzrok je nenasitni kapitalizem, ki se kot ogromna zajedavka oklepa evropskega ljudstva in mu pije kri. Kar je še bogastva v Evropi, se je nakupičilo v rokah nekaj stotin bank in velikih podjetnikov. Te pijavke delajo naravnost ogromne dobičke pri svojem poslu. Te dobičke seveda vplačuje delovno ljudstvo s tem, da mora plačati za vsako stvar desetkratno in še večkratno ceno, kakor stvar v resnici stane. Pri tem stotina ljudi obogati, milijoni in milijoni pa se pogrezajo v vedno večje beraštvo. Nadaljnja posledica te oderuške draginje pa je, da si ljudstvo more privoščiti vedno manj raznih potrebščin in se skuša omejiti na najnujnejše. Pa tudi za najnujnejše premnogo-krat nima denarja. Radi tega pa tudi po nekaterih velikih tovarnah zastaja blago in delo. Nastane brezposelnost, ki žene revščino do viška. Posebno so v tem prizadete tiste države, ki imajo zelo dobro valuto: Anglija, Amerika, Švica. Posebno v Angliji in Ameriki je industrija silno razvita, amerikanske in angleške izdelke !e kupoval ves svet, zlasti Evropa. Toda cdo bo kupil danes v Ameriki ali v Angliji, če moraš plačati za dolar 260 K, za funt šterlingov 1100 K, pred vojsko pa 5 K, oziroma 23 K. Zato je zlasti v Ameriki in Angliji brezposelnost tako velika, da je začelo državnike resno skrbeti. Anglija, ki je še prav posebno navezana na svojo industrijo — saj doma pridela žita samo za 100 dni, drugo si mora kupiti s svojimi industrijskimi izdelki — se je zato odločila, da spravi Evropo zopet v gospodarsko ravnotežje. Pri tem ji zlasti skuša pomagati Amerika, ki je za Anglijo vsled evropske revščine najbolj prizadela. Zato se je Anglija najprvo lotila vprašanja, kako preprečiti za dolgo bodočnost vsako vojsko. Zakaj, še ena taka vojska, kot je bila sedanja — zmaga ne pride prav nič v poštev — in Anglije ni več. Ce se hoče svet zopet gospodarsko uredili, ne sme na vojsko prav nič misliti. Najnevarnejša točka v tem oziru je bilo dosedaj Tiho morje in vzhodnoazijske pokrajine, zlasti Kitajska. Amerika in Japonska sta se gledali vedno bolj navskriž, zakaj, vsaka je hotela imeti v Tihem morju in na Kitajskem prvo besedo. Pa tudi Anglija je bila zelo prizadeta. V ta namen so sklicali razorožitveno konferenco v Washingtonu (v Združenih državah), kjer so se zlasti Amerika, Japonska in Anglija med seboj pobotale in si v medsebojnem sporazumu razdelile svoje koristi v Tihem morju in na Kitajskem. Da bi tudi doma mirovno stanje kolikor mogoče utrdili, so Angleži po dolgih večstoletnih bojih dovolili Irski neodvisnost. Že iz tega se vidi, da mora Angležam zelo iti za nohte, ker so se Ircem vdali. Anglija pa seveda s tem še ni zadovoljna. Treba je Evropo gospodarsko okrepiti. Pri tem prideta v prvi vrsti dve državi v poštev — Nemčija in Rusija. Nemčija je dolžna Angliji in Franciji ogromno vojno odškodnino, katere ji pa ni mogoče odplačevati, ker nima s čim. Rusija hrani v sebi še ogromna bogastva, zlasti pa more biti izvrsten odjemalec angleških izdelkov. Zato je treba i Nemčijo i Rusijo gospodarsko postaviti na trdna tla in ko bo to dovršeno, bo Evropa zopet prišteje dihala. Seveda pa hoče Anglija pri vsem tem zlasti Rusijo obdržati v nekakšnem svojem varstvu, da jo druge države ne izpodrinejo, ali pa da se sama ne oprosti angleškega varuštva. Zato je Angliji veliko na tem ležeče, da obdrži Carigrad, ki so vrata v bogato južno Rusijo,0 trdno v svoji oblasti. Rusija pa je že nekdaj gledala proti Carigradu in čeprav sedaj rima časa misliti nanj, je verjetno, da bo njeno poželjenje pozneje postalo toliko silnejše. V ta namen skuša Anglija proti Rusiji že sedaj ustvariti primerno protiutež, ki bo vedno ovirala, da ne bi teža ruskih stremljenj ne postala nevarna. In ta froti-utež je po angleških načrtih Jugoslavija združena z Bolgarijo. Velika Jugoslavija bo tako močna, da ne bo nikdar pus*!la da bi ji Rusija izpred nosa utrgala Carigrad, zakaj na ta način bi prišla Jugoslavija v znatno odvisnost od Rusije, velika Jugoslavija pa tudi ne bo tako močna, da bi vzela Caridrad Angležem «-< jsase. Tako računa Anglija, zato gre njena politika za tem, da se Jugoslaviji Čim -Pi pridruži Še Bolgarija. Naši državniki' zato ne tišče glave v pesek. ' 1 Vedno globlje. Boj med demokrati in radikali za to kdo bo imel prve vajeti v državi, se je še ves teden nadaljeval. Na radikalnem zboru zaupnikov je imel Pašič prvi dan srečo drugi in tretji dan pa je prihajala Proti-' čeva struja bolj in bolj do veljave. Mno«i odlični zaupniki radikalne stranke so očitno izjavljali, da je radikalna politika zav<* žila v napačno smer, v dvorani so zaorilj klici: Živel Protič, hočemo Protiča in Pašič je komaj potolažil razburjene pristaše. Rekel jim je: dajte mi dovolj poslancev, in ne bom hodil k demokratom in izvršilo se bo. kar zahtevate (izprememba ustave). Pašič je tu očividno namigaval na Hrvatski blok ki naj bi prišel v Belgrad, predložil svoje zahteve in pogajanja se bodo začela. Gotovo je, da bi zahteva po izpre-membi ustave že sedaj prodrla, ko ne bi hrvaški poslanci delali tako neresne politike. Radikalna stranka je na to sprejela resolucijo, v kateri precej odkrito izjavlja, da ni proti izpremembi ustave, če Hrvatje predložijo svoje zahteve, da pa seveda brez njih nima dovolj glasov za sabo, zato je prisiljena še nadalje ostati skupaj z demokrati. Na vsak način pa je mnenja, da bo treba odnošaje napram Hrvatom in Slovencem premeniti. Ko bi bil Hrvatski blok ta teden navzoč v Belgradu, bi Protič laliko stopil pred zbor zaupnikov radikalne stranke in bi dosegel novo ministrstvo z edino točko: izvedba volitev z edinim programom: izprememba ustave. Tako pa zaenkrat stvar še ni^ popolnoma dozorela, dasi so danes tudi že demokrati prepričani, da s to ustavo ne bo več dolgo šlo. Ko so demokrati videli, da je Pašič zmagal na zboru zaupnikov in da se je Protič, najhujši nasprotnik demokratov in zagovornik izpremembe ustave, držal še v ozadju, so dobili korajžo in postali trdi. Vdali so se toliko, da žrtvujejo Pribičeviča kot notranjega ministra, a ministrstva samega ne dajo iz rok. Celo za finančnega ministra dr. Kumanudija so postal vneti, ker so zanj vsi belgrajski trgovci in verižniki. Zakaj? Stvar jo iale: Belgrajski trgovci so si pred meseci nakupičili v svojih skladiščih ogromne množine blaga iz tujih držav, misleč, da bodo cene zelo poskočile. Na ta način so si napravili v inozemstvu velike dolgove, katere bi polagoma odplačevali. Medtem se je pa vrednost tujega denarja silno dvignila. Posledica je bila, da so samo vsled višje tuje valute dolgovi belgraj-skih trgovcev zrastli za poldrugo milijardo kron. Ker so medtem že veliko blaga po-prodali po prejšnjih cenah, so nekateri trgovci izgubili ogromno milijonov. Da bi se rešili, so prosili finančnega ministra za pomoč. Kot liberalni minister, ki vedno hi povsod gre v prvi vrsti kapitalistom na roke, je predložil zakonodajnemu odboru zakon o moratoriju, to se pravi: da zunanjo tvrdke morejo naše trgovce tirjati za izplačilo šele čez določeno število mesecev (med tem naj bi se naša valuta že popravila, ali pa bi belgrajski tr ;ovci toliko zaslužili, da bi pokrili svoje izgube). Toda zakonodajni odbor je odklonil to zahtevo, ker se je zavedal, da bi s tam silno oškodoval naš ugled na zunaj in bi nam nihče ne hotel nič več prodati razen za zelo velik denar in proti predidočemu plačilu. Posledica bi bila: še hujša draginja. Toda Kumanudi je hotel ustreči svojim prijateljem, čeprav na račun ljudskih žepov. Ker ni prodrl z moratorijem, je strašno dvignil carinske stroške. Posledica je ta: belgrajski trgovci so obenem dvignili cene svojemu blagu, ki ga imajo še po prejšnji carini nakupičenega v svojih skladiščih in bodo pri tem toliko zaslužili, da bodo krili valutne izgube. Plačuje seveda ljudstvo v obliki večje draginje. Ko Davidovič, ki je za Pašičem dobil naročilo, da sestavi vlado, ni mogel doseči sporazuma, je naročilo vrnil kralju, ki je na to pozval k sebi zborničnega predsednika dr. Ribarja, naj mu nasvetuje, komu naj sedaj naroči sestaviti vlado. Dr. Ribar ni nasvetoval nikogar, pač pa je sklical po sedem poslancev od demokratske in radikalne stranke. Le-ti so se na sestanku pobotali tako: ministrski predsednik ostane Pašič, notranji minister demokrat Voja Marinkovič, Pribičevič ostane prosvetni minister, zato pa dobe radikalci pomočnika v notranjem ministrstvu. Ker pa zato tndi druge vladne stranke zahtevajo vsaka svojo kost, bodo najbrže pri vseh ministrstvih ustanovili mesta pomočnikov. Nova korita, katera bo moralo zopet polniti davkoplačevalec. Dr. Žerjav je dobil ministrstvo ver (mož brez vere postane minister ver; to je čisto po balkansko), finančni minister ostane dr. Kumanudi, minister za socialno politiko je dr. Krstelj, poljedelsko ministrstvo je ostalo Puclju. zadružna centralna mlekarna, kjer so udeleženi tako producenti kot konsumenti. Mnogi ima> dopada>nje nad ljubljanskimi mleknricnmi, ki vcako jutro primaršira'o celo po 2 uri daleč z 1() do 20 1 mleka na vozičku: to so ženske, ki zamudi ,o veii.^o dragocenega časa, oiobito ko kmetakim gospodarjem itak primanjkuje poslov in delavnih moči in lahko ena oseba s koniem prepelja v mesto mleko 20—30 lih takih mlekaric. Drugim zopet ugajajo podeželski koncesijonirani ali nekoncesijonirani mlečni prekupci, ker emat-^jo da le zadružne mlekarne mleko dražijo — pri tem pa ne pomislijo, da mora tak prekupec mleko največkrat dražje plačevati kakor zadruga in da je zato prisiljen dolivati vode v mleko, čim hoče konkurirati zadrugi in vendar imeti primeren zaslužek. Misel ustanovlja-nja mestnih mlekarn s strani magistratov kot zastopnik konsumentov je zato le pozdravljati, \ endar pa naj mesta stopijo v neposredni stik s producenti ali zadružnimi zastopniki producentov, eventuelno v obliki ustanovnega občnega zbora. Zadružne mestne mlekarne morejo služiti tudi kot centrale za izvoz mleka — nespametno pa bi bilo vlačiti mleko iz preveč oddaljenih krajev v mestne centrale v svrho predelave v izdelke, kajti mleko vsebuje 88 odstotkov vode, katero je škoda prepeljavati po 50 in 100 km daleč po železnici in razni mlekarski odpadki se na deželi s pridom porabijo za krmo prašičem, po mestih pa nfljveč konča-vajo v kanalu. II. Maslarstvo. Vsaka vas bi mogla imeti v svoji (zadružni) lasti en posnemalnik, na katerem bi vsak kmet poinel enkrat ali dvakrat na dan odvisno mleko svojih krav, posneto mleko vzel s seboj za porabo v gospodarstvu, smetano pa prepustil oskrbovalcu posnemalnika, da jo odda v večje zadružne centrale, ki izdelujejo presno maslo. Večji trgi zahtevajo velike množine enoličnega blaga, vsaka maslarna pa izdela maslo razlikujoče se kakovosti — zato so male maslarne v bodočnosti, ko se bomo pečali največ z izvozom v inozemstvo, izključene oziroma nimajo pravice do obstanka. Za izdelavo presnega masla rabimo le smetano — zato je nespametno voziti mleko od vasi do vasi, čim bi naj imela n. pr. vsaka fara svojo mlekarno. Kakovost presnega masla se tvori med zorenjem smetane in med me-denjem v pinji — toraj mora oskrbovalec posnemalnika le skrbeti, da pride smetana še sladka v centrale, kar je s pasteriziranjem lahko doseči, osobito ker je primerno gosta smetana manj podvržena kisanju kakor mleko. Iz tega vidika bi bilo mogoče dobivati v Ljubljano n. pr. smetano cele Kranjske in šele tukaj izdelati fino presno maslo za izvoz. Gospodarska plat pa kaže za kmeta to-le sliko: iz latvic se dobi kot največ 3—3 in pol kg presnega masla na 100 1 mleka; izkuha se 2—2 in pol kg masla, ki se sedaj prodaja najdražje po 85 K kg — kmet dobi toraj okrog 2 K za liter mleka: centrala pa bi mogla plačati pri ceni presnega masla 100 K najmanj 4 K za tolščo enega litra mleka cziroma 110 K za odstotek tolšče, po Gerberju določene (mlek. pri nas ima 3 in pol do 4 odstotke tolšče, cesto tudi več) — po tačasnih ce-I nah presnega masla. I^ooocoooooocxxxxxxxxxxx>ooo^^ ' ---- . ■ - ----- 1OOOOOOOOJOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI Elektrarna na Završnlcl Zadnji deželni zbor in odbor kranjske dežele je 1. 1908 do 1915 izvršil po celi deželi dela v prid celega naroda, kakršnih najbrž tudi v 50 letih ne bomo izvršili, če se ves svet iz korenine ne poboljša. Plačila in hvaležnosti ni doživel, tudi pri elektrarni na Završnici je doživel veliko nasprotovanja in zabavljanja. Za to pa smo uživalci te elektrike zdaj kaznovani, ker vsaj zdaj, ko vode tako primanjkuje, da dela samo 6 ur na dan in se je bati še hujšega, ker moče le ni in ni. Pa še druga nevarnost je tu. Odkar ni več deželnega odbora, ni gospodarja in kapitalizem že zija, da bi nam jo požrl. Banke bi jo od jeroba rade v zakup vzele, najprej za 10 let, ko bodo pa dro^i segnili in bo treba drugih poprav, bodo pa rekle, zdaj pa kupimo, čeprav je vse zanič, bomo pa manj dale. Ljudstvo se je sicer vzdignilo kakor en mož, po celi gorenji Gorenjski, zadnji teden ni bilo skoro druzega govorjenja, kakor: bankam je ne damo! Če si vlada ne bo postavila naravnost proti ljudstvu na stran kapitalistov, je prvi naskok odbit. Na shodu, ki ga je vlada sklicala, da sliši mnenje ljudstva in se je vršil 18. decembra na Breznici v dvorani izobraževalnega društva, je vsaj dvesto mož iz radovljiškega in kranjskega okraja soglasno reklo: bankam ne, občine, prizadete, naj prevzamejo. Pa s tem je še le na eno vprašanje po ljudstvu odgovor dan. Bo še dosti za premisiiti, da se prav izvrši. 27. decembra ob 9. uri bo zopet imela brez povabila vsaka občina par mož poslati na Breznico, na posvetovanje, kako se bo denar zbral, kako dogovorilo z vlado, h kateri se bo ožji odbor takoj poslal. Tu pa mislim, da sami občinski odborniki ali drugi izvoljeni domačini ne bodo vsemu kos. Treba bo vprašati za svet inženerje in juriste in finančnike, kaj bo treba pri elektriki najprej do- lO^i^jSJoOOOOOCOOCOOOOOOG&lOOOOOOOO.J.MfOUOi.OOOOOCOOOOOCOOOt.^^O^— polniti, do kam bi sedanja moč se dala izpeljati, ali bo kazalo takoj ali pozneje povečati, da se vsa voda izrabi. Ali se naredi še večja na Savi in ali se oboje združi ali vsako posebej upravlja. Kako bi občine preskrbele denar, kake 4 milijone bo takoj treba za dolg plačati; strašili so te dni, da je dolga 33 milijonov. Pa je le par milijonov, pa še to le za te reči, ki so bile zdaj dozidane, in da se tudi v Bohinj napelje. Če pa se bo ta reč povečala in tudi na Savi kje naredila elektrarna, da bo tudi za Ljubljano, bo pač treba na sto milijonov, pa to bo treba še premisliti in preračunati, ali se bo izpačevalo. Veščaki bodo morali tudi povedati, kako naj prizadete občine denar skup spravijo, kaj in kdo bo imel kaj govoriti, kako bi se zavarovalo, da bi pozneje le ne prišlo kapitalistom v roke. Tudi to vprašanje na glas vpije: treba je deželnega ali pokrajinskega zbora, izvoljenega od ljudstva, ki bo imel pravice imeti lastnino, pravico do nekaterih vrst davkov, da bo za potrebne kraje kaj naredil, tudi če se ne bo takoj in vidno izplačevalo in ki si bo izvolil odbor, ki bo gospodaril z deželnim imetjem in varoval koristi dežele, naj bode že združena Slovenija ali pa sama mlada Kranjska; s tem bi bilo tudi rešeno vprašanje, kdo bo podedoval lastnino bivše Kranjske, sicer se bodo otroci stepli zanjo, ali pa jo bo jerob prodal in zapravil. Anton Pevc: Organizacija ia (Dalje.) L Odprodaji aileka. Zadružno mlekarstvo je poklicano zalagati z dobrim mlekom domača mesta in industrijska središča in šele preostanek oddajati v inozemstvo — v vsakem mestu in središču je zato na mestu JII. Urarstvo. Izdelave sira ni mogoče centralizirati, ker vsako prevažanje mleka zmanjša njegovo spodobnost za sir. Sirarnice bi bile na mestu v večjih vaseh, k j r bi se moglo lehkotno zbirali povprečno 5001 mleka na dan pri trdem sirarstvu r 300 1 na dan pri r ..em in poliidcm sirarstvu: tako trdi kot mehki siri imajo pri nos bodočnost, bodisi za konsum v lastni državi, bodisi za izvoz. Sirarstvo zahteva dobro discipliniranega kmeta, ki pazi rta zdravje živine in iz lastnega nagiba zadrži doma vsakokrat mleko vsake krave, pri kateri bi opazil kak nered — ter zahteva dobro izvežbane sirarje, kateremu so znani vsi pripomočki tehnike, čim naj izdeluje prvovrstno blago enolične kakovosti in nc le »sir brez kakovosti. V sirarstvu se je najboljše obnesel v Švici običajni način najemodaje sirarn sirarjeni oziroma upravljanje sirarn v riziku privatnih podjetnikov. V sirarni je sirar (vrhu dobrega, za sir sposobnega mleka) takorekoč vse in le od njega zavisi uspeh ali neuspeh obrata; zadruge rade štedijo pri uslužbencih, fe ozirrjo premalo na strokovno usposobljenost in ves odbor se pusti cesto povsem nafarbatk na strokovnem polju od mladega obalina-simrja, pošlega so ogromne izgube in propast zadruge — privatni podjetnik ie bolj previden in zna bolje preceniti in ceniti svoje uslužbence, čim irarne kot strokovnjak eventuelno sam ne vodi. Naš Bohinj danes imenitno uspe/a, • •. r se ves sir mlad sproli proda; pred voj-.0 je Bo! in j obračunaval po 7—9 vinarjev a liter mleka, kadar so zadružne mlekar-e drugod plačevale po 12—16 virtaiev za iiter mleka; bohinjski sir je bil najcenejši in skvarilo se ga je vsako leto . :KLo ljub izbomemu mleku — ker bohinjski irrr ni veščak v svoji stroki, marveč sirar a dobro srečo, največ vsled preveliko edljivo ti Bohinjcev napram svojim si-.arjem. Reči je torej: izdelave sira ni mogoča centralizirali, pač pa se mora centra-izirati upravljanje sirarn v rokah družb, ki razpolagajo s strokovnjaki in z dobro izvežbanimi in discipliniranimi uslužbenci. IV. Kondensirano mleko za trgovsko in vojno mornarico se proizvaja sploh le v velikih centralah. Pri dobavi kazeina v tehniške svrhe, ki se proizvaja tam, kjer n<- morejo vsega posnetega mleka poral ti za živino, so navadno centralne le sušilnice in promet s posušenim kazeinom. Vse moje misli o organizaciji zadružnega mlekarstva izzvenijo v centralizira-nju — vendar ne menim pri ttm centrali-ziranje lastništva, marveč predvsem cen-traliziranje upravljanja zadružnih mlekarn, — centraliziranja skrbi za dobro vodstvo zadruge, ki bodo v bodočnosti znatno večje kakor v preteklosti. Ali naj tako centralizacijo izpelje Gospodarska zveza ali naj se osnuje nova Mlekarska zveza, je postranskem pomena, važno je le, da bo družba, kateri se bo poverila ta naloga, razpolagala z zadostnim početnim kapitalom, kajti lastništvo central si bo ista vsekakor pridržala. Boljše bi po mojem mnenju bilo, da se mlekarstvo priklopi kot oddelek Gospodarski zvezi, že vsled velikih stroškov samostojne pisarne morebitne nove Mlekarske zveze. — Pri centrali' -li in liziranem upravljanju mlekarskih zadrug ni pK zreti tudi davkov, ki se bodo zmanjšali v korist kmeta, ker bo le ena davkarija prodajala sitnosti. Naše zadružništvo in sploh industri-jelno mlekarstvo bo prepuščeno samemu-sebi, zalo se mora združili v močno enoto, če naj pcpolroma ne propade. Pred vojno smo imeli deželno mlekarsko šolo in 3 deželne mlekarske strokovnjake (mlekarskega nadzornika, inštruktorja in sirarja v Bohinju) sedaj n lekarske šole nima vsa Jugoslavija in edini mlekarski inštruktor se bo prelevil v okrajnega ekonoma — brez šolanih oziroma zadostno izvežbanih mlekarjev in mlekaric p. ni zadružnega (industrijelnega) mlekarstva in brez za dostnega strokovnjaškega nadzorstva je kakovo !ni napredek pri mlečnih izdelkih nemogoč, osobito ker slovenskemu mlekarju tudi ni na razpolago strokovno slovstvo, vsled česar mu je odvzeta možnost nadaljnega strokovnega vežbanja v lastnem delokrogu. Mlekarska enota mora zato takoj ustvariti svojo ucno in po knsno mlekarno — zavedale se, da naše mlekarstvo pred vojno ni do eglo povoljnega razvoja vsled neprimernega križanja s tujo živinorejo pri živinoreji in vsled nezadostno izvežbanega mlekarskega o.obja (kajti maslar na Danskem re m^rn učiti 3 leta v maslarnah in nato n" rtlti še mlekarsko šolo in sirar v Švici prrkUn najmar i 2 kol učenec, nekoliko lc! kot : solilec skladiščnik v, pozneje pomočnik in šole po obMcu mlekarske šole se v. posobi za sa-n ostojnega mojstra — mlečni izdelek za vetovni trg ni delo amaterjev.Bitotako mora mlekarska enota obrniti vso pozornost na uvoz mlekarskih strojev in drugih mle-karničnih potrebščin, kajti vsi viri, ki so kedaj zalagali naše mlekarne, so danes v inozemstvu in vsak majhen drobec naročali posamič iz inozemstva, je silovito nerodno; manjša popravila so vedno potrebna Alfov monter z Dunaja danes več ne poseča mlekarn. Mlekarstvo je dobičkanosno za kmeta in za podjetnika, čim je organizacija dobro izpeljana in čim so s primerno centralizacijo upravni stroški na liter mleka čim nižji. V prvem početku skoro potrebuje podpore tujega kapitala, pozneje pa si obratni kapital ustvari samo. Tudi svojo mlekarsko šolo si bodo lahko vzdrževale mlekarne v Sloveniji, ker se tudi taka lahko obrestuje s proizvajanjem tehniških ali boljše bakterijologičnih pripomočkov, brez katerih moderno mlekarstvo ne more izhajati. V strokovnih krogih prevladuje mnenje, da slovensko kmetijstvo iz Belgrada ne sme veliko pričakovati, marveč so sme zanašati le na moč svojih strokovnih organizacij — v podporo tem organizacijam in s lem napredku našega kmetijstva pa more veliko prispevati zadružno mlekarstvo. Želel bi, da bi vsi merodajni krogi na deželi posvetili mlekarstvu zopet isto pozorno: t kakor v letih 1903—1906, ko je odmeval klic »vsaka fara svojo mlekarno«, vendar danes z zavestjo, da mala edinica ne predstavlja nič, marveč da bodi vsaka majhna mlekarna na deželi le podružnični del večje centrale, če ne že v lastništvu, tak vsaj y upravi. Poljedelski svet. Dne 12. t, m. je pričel v Belgradu zborovati poljedelski svet. Od naše strani zastopa kmetijsko zadružništvo v tem svetu znani strokovnjak in poslanec g. Vladimir Pušenjak. Zdi se nam nepotrebno še pose-bej poudarjati veliko važnost tega sveta za kmetski stan. Zavarovanje proti loči. Ta dan se je pričelo z razpravami ter je prišlo kot prvo na vrsto poročilo o zavarovanju proti toči. V tozadevnem načrtu zakona se predlaga obvezno zavarovanje-država pusti vsako leto po komisiji, seslo^ ječi iz državnega kmetijskega uradnika, davčnega uradnika in enega gospodarja iz občine, ki je dovršil kako kmetijsko solo škodo po toči preceniti in vso dognano škodo razdeliti sorazmerno kot doklado na celo vsolo državnega neposrednega davka. Poročevalec je omenil, da je znašala škoda po toči lela 1921. 78 milijonov dinarjev (Srbija nad 20 mil., Macedonija nad l'J milijonov, Bosna 6 mil., Hrvaška 1.1 mil,, Črna gora 775.000, Dalmacija 22 mil., Slovenija 2 milijona dinarjev). i'o načrtu nimajo pravice do odškodnine v slučaju toče občinska, okrajna, državna, vakufska, samostanska in cerkvena posestva, ako le ustanove same obdelujejo posestva, po-eatniki sadonosnikov in vinogradov "od 10 a, ako niso kmetovalci, posestniki sadonosnikov in vinogradov, ki no rode, ter drevesnice in trsnice, nadalje posestniki vinogradov, ki so nasajeni z direktno ro-dečitni hibridami amerikanske trte (n. pr. šinarnica) in slednjič posestniki, ako toča ne uniči več ko 20 odstotkov žetve ali trgatve. l'o poročilu so je razvila živahna razprava o tem, ali naj vzame zavarovanje roke država, zadruge ali delniške družbe m ali naj se naloži doklada na vse neposredne davke ali samo na davke kmelov, ili naj bo zavarovanje obvezno ali 1'J.ulla-tivno itd. V imenu Šlovenecv sta govorila goslanec VI. Pušenjak in tajnik kmetijske družbe I. Lah. Poslanec VI. Pušenjak je pozdravil načrt zakona kot nujno potrebo časa, se zavzel za obvezno zavarovanje, katero naj vzame država v roke, ker je zavarovanje potom delniških družb predrago, kakor tudi za to, da se naloži doklada na vse neposredne davke, ker mora tudi kmet v obliki davka prispevati za razne ustanove, n. pr. gledišča, muzeje itd., katera on ne uporablja in ker je v interesu vseh, da se povzdigne pridelovanje, kakor tudi radi tega, ker so v državnem proračunu za napredek kmetijstva zelo skromne vsote, dočim so za druge stanove določeni zelo visoki zneski. Omenil je, da bo v podrobni razpravi stavil spreminjevalne predloge glede sestave komisij za preceni-tev škode in glede določb, po katerih so gotove vrste posestev oz. posestnikov izključene od povrnitve škode po toči, dočim bi morale doklade na neposredni davek plačevati. — Tajnik I. Lah omenja, da slovenski kmetje željno pričakujejo ta zakon, želi, da bo zavarovanje obvezno, katero vzame država v roke. Na to se je izvolil odbor 5 članov, ki mora proučiti ves zakon in podati poro&lo, Železniški tarifi in naš kmet. Dne 13. dec. so razpravljali o železniških tarifih z ozirom na kmetijstvo. Poročal je profesor dr. Frnageš, ki je med drugim izvajal: Naša železniška politika mora stremeti za tem, da dobimo najboljše in najhitrejše zveze z inozemstvom in s kraji, kjer pridelajo premalo živeža in da se tarife prilagode vrsti blaga. Kot najnujnsjše zveze priporoča proge Belgrad—Pančevo, Koprivnica—Varaždin—Ljutomer in izpopolnitev zveze z Jadranskim morjem. Glede tarifov poudarja poročevalec, da so se tarifi pri poljskih pridelkih v dosti višji meri zvišali kot tarifi pri industrijskih predmetih. Z več zgledi pojasni poročevalec našo neugodno tarifno politiko. Voz-nina za 1 stot pšenice iz Ne\vyorka na Dunaj je samo za 3 K višja kot voznina iz Zagreba na Dunaj; velika je nevarnost, da bo Amerika tekmovala z našim žitom. Radi previsokih tarifov smo izgubili Češkoslovaško kot trg za naša vina. Italijani to s Češkoslovaško sklenili pogodbo za dobavo 1 milijona hI vina, mi pa imamo 1 in poi do 2 milijona hI vina za izvoz, a ni — odjemalcev. Strašno pomanjkanje vagonov. Poleg visokih tarifov ovira cel naš promet pomanjkanje vagonov. Rabimo 60 tisoč vagonov, a imamo na razpolago le 15 tisoč vagonov. Po končanem poročilu se izbere odbor 5 članov, da sestavi resolucijo za razpravo v plenumu. Kmetijski osebni kredit. *oljedelski minister proti zadrugam. Nato je prišlo na vrsto poročilo o kmetijskem osebnem kreditu, o katerem je poro&il M. Štibler. Predloženi načrt zakona je tretji v teku tega leta. Prvotni načrt je ...lal referent sam in predlagal, da se ustanovi Glavna kreditna zadruga v Belgradu, kateri naj da država potrebna sredstva na razpolago, da more podeljevati kredit zadrugam oziroma Zvezam zadrug in polog tega tudi kotarskim pripomočnim zakladom v Bosni in hranilnicam (okrajnim ali občinskim) v Sloveniji. Ta predlog je zadružna organizacija sprejela 1 t edino umesten, a kljub temu je kmetijsko ministrstvo predložilo drug predlog, ■ o katerem se cela akcija izroči Upravi fondov. Ko se je zvedelo za ta predlog, so protestirale vse zadružne organizacij zoper ta način rešitve vprašanja kmetijskega kredita. Uspeh tega protesta je kompromisni predlog, po katerem se določa Glavna kreditna zadruga kot organ za kreditiranje zadružnim ustanovam, in Uprava fondov kot organ za nezadružne kmetovalce. Država da začetno glavnico v ".lesku 1C0 milijonov dinarjev, nadalje vsrV- l.-lo 10 milijonov dinarjev, dokler ne doseže vsote 250 milijonov dinarjev, razen tega vsako leto tretjino čistega dobička razredne loterije, in sicer brez obresti na razpolago. Glavni kreditni zadrugi, kakor tudi Upravi fondov pripade polovica teli zneskov, a Uprava fondov zahteva 6 odstotne obresti. Zadružne zveze plačajo 2 odstotne, njihove članice 4 odstotne, a posojilojemalci največ 6 odstotne obresti. Po poročilu se je od ve Tine govornikov poudarjalo, da naj to vrše le zadružne organizacijo, govorilo o državnem nadzorstvu zavoda, o Upra\i fondov, o kmetih nezadrugarjih LI. Posl. Vlad. Pušenjak omenja, da je za zadru-garje sprejemljiv le prvi načrt zakona, poudarja, da bodo kmetje pristopili k z,.drugam, ako borS ibili cen kredit, da se radi tega ni treba brigati za nezadružne : poljedelce, govori proti državnemu nad-I zorstvu nad zadrugami, omenja, da se peča Uprava fondov večinoma z hipotekar-nimi krediti in da je popolnoma nepotrebno ustanavljati agencije in podružnice Uprave fondov, ker imamo lepo število zadrug na razpolago; končno želi, da poljedelski minister označi svoje stališče. Minister Pucelj izjavi, da je potrebno, da se sprejme kompromisni predlog, po katerem se dala razlika med v zadrugah organiziranimi in med neorganiziranimi kmeti, ker sicer je nevarnost, tla se sprejme predlog, po katerem so popolnoma izključene zadruge. Minister poudarja, da upa, da sa bo tekom časa drlo doseči, da bodo ak:ijo o podelitvi kmetskega osebnega kredita vodile le zadruge. Zasedanje poljedelskega sveta bo trajalo okoli 1 tedna. O vseh njegovih posvetovanjih in sklepih bomo točno poročali. i Gospodarska o&vesšlSa. DENAR. Vrednost 'tujega dea&r';«. 12. dec. 16. dec. 19. dec. Denar imer 5ki dolar avstrijska Krona Češkoslovaška krona angleški funt francoski frank . italijanski! lira ; bolgarski lev carski rubel grška drahma nemška murka romunski lej j Sv carski frunU I poljska marka mažarska krona K v K v K v 253 — 260 _ 265 — — 5 — 1 — — 3 05 — -- —- 11 50 1; 93 1 90 l 76 — — - 27 — 25 — — 1 50 l 15 _ _ 2 OS 2 10 — — g Ponarejeni 100 dinarski bankovci baje krožijo po Ljubljani. g Glede vojnih posojil je finančni minister na tozadevno vprašanje Jugoslovanskega kluba odgovoril, da naša država ni dolžna vzeti nase avstrijska vojna posojila, katerih obveznice je lastnikom odvzela na potrdilo ter jih bo odposlala v Pariz, kadar se sestane komisija, ki bo določila, kako naj ae poravnajo avstrijsko-ogrski dolgovi. Kolikor bo ta komisija določila, toliko se bo plačalo, toda ne iz naše državne blagajno. g Popis avstroogrskih vojnih posojil. Doznavamo, da zbira oddelek za kmetijstvo pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani materi j al za očuvanje koristi tistih korporacij, ki so podpisale kako av-stroogrsko vojno posojilo. Občine bodo ta vojna posojila popisovale do 15. januarja 1922. Poživljamo občinske urade, zadruge in razne druge občekoristne institucije, da pri občinskih uradih pravočasno prijavijo vrsto, serijo in iznos posameznih avstroogrskih vojnih posojil, ld so jih podpisalo. Interesente opozarjamo na tozadevna razglasila, ki jih bodo občinsid uradi objr.vlii, CENE. g Žitni trg. Cene žiiu so stalne. Zelo se kupuje nova koruza, zato etns še vetrno raste, ker je nova koruza še vedno cenejša kot pa stara, zaLo se je tudi več proda. Stare koruze ni veliko, mnogo se je Kupi za mletev, ker nova še vedno nt toliko suha, da bi se mogla mleti. Po ovsu se je pričelo živahno povpraševanje. Pšenici kakor tudi moki so cene ostaie neizpreepenjene, pa se zdi, da bodo te cene tudi ostale. Novi Sad. Pšenica'1430 do 1435, ječmen 840 do 1000 K, oves 850 do 875 K, nova koruza 1060 do 1080 K, moka št. 0 1950 K za kuho 1850 K, krušna 1750 K za 100 kg. g Mariborski trg. Cene volov so na zadnjem semnju poskočile pri kilogramu za 2 do 6 K. Najvišja cena, ki se je dosegla, je bila 26 K. — Cene prašičem so bile sledeče: 4 tedne stari prašiči 120 do 150 K, 5 do 6 tednov stari 200 do 250 K, 6 do 8 tednov 260 do 350 K, 4 do 6 mesecev 700 do 850 K, 8 do 10 mesecev 1200 do 1600 K, 1 leto 2500 do 3500 K za 1 komad. Plemenske svinje 1 kg žive teže 28 do 30 K, polpitane svinje 1 kg mrtve teže 34 do 40 K. g Bučno olje se vedno bolj draži, ker so dobili hrvatski židje dovoljenje za izvoz bučnih jedrc v Italijo in druge države. Liter bučnega olja stane sedaj v Mariboru 68 do 72 kron.' g Seno stane sedaj v Mariboru 750 do 800 kron 100 kilogramov, slama pa 300 do 400 kron. g Ajdovo pšeno stane v Mariboru 22 do 25 kron iiter. g Zakon proti draginji je bil sprejet v zakonodajnem odboru. Pomagal ne bo nič, dokler bodo imeli glavno besedo v naši državi svobodomiselni brezvestnikapitalisti in bankirji. g Cene hmelju so na Češkem padle. Hmelj plačujejo po 5000 češkoslov. kron. Najvišje cene so 5500, najnižje pa 4000 češkoslovaških kron. ŽIVINA. g 80 milijonov kron je dal poljedelski minister Pucelj zaslužiti onim sedmim ve-letrgovcem, ki jim je prepoceni prodal nemške vole. Kmet pa gara in se poti, da spravi tisočak za davke skupaj, dočim »kmetski« minister kar milijone siplje v žrelo kapitalistov na račun kmetov. Če je in koliko bo dobila samostojna kmetska stranka od tega dobička, nam žal ni znano. g Izvoz živine v Itarjo. Kakor poroča n-inistrstvo za zunanje stvari, je italijanska vlada dovolila uvoz živ;.ie iz naše države v smeri Trst in Ankona, toda samo po morju. Zato je poljedelsko ministrstvo odredilo, da se živina, t. j. goveda, ovce in svinje, namenjene za izvoz v Italijo, smejo do daljnjega tovoriti samo v Bikru, Šibeni-lcu, Splitu, Družu in Kotoru, kjer se nahajajo obmejne veterinarske postaje. Z železnico se živina ne sme izvažati niti za Italijo, niti za Reko. Živina, ki se iztovori na železniški postaji v Bakru, se bo prevedla do pristanišča v Bakru, kjer se bo vkrcala za namembni kraj. Gonja in prevoz živine po ccoti od Bakra preko mesta na Sušak je pr. povedan. g Zu kozjerejce. Plemenski kozel čiste sanske pasme, ki je s.al doseoij pri g. Alojz Ladiha v Zgornji Liski, se jc dal v oskrbo g. Alojziju Košenini, Ko_eze 9. Skočnina za tega kozla je določena r.a 15 kron. Drugi plemenski kozel sanske pasme stoji pri g. Ivanu Skale, Zelena jama št 195. Skočnina 12 kron. — Oddelek za kmetijstvo, Ljubljana. DAVKI. g Še nov davek! V finančnem odboru je bil sprejet predlog, da se uvede v svrho kritja dohodkov za duhovščino poseben davek, ki bi se plačeval po veroizpoveda-njih. Ta davek naj bi pripomogel, da se nekaj zmanjšajo izdatki posameznih ministrstev. Da bi se pa znižalo število vojaštva in s tem tudi izdatki in število visokih uradnikov, pa ni ničesar slišati. g Breme centralizma. Sloveniji je bilo letos do 10. oktobra predpisano 145 milijonov davkov, štirikrat večji Srbiji s Črno goro 149 milijonov, dvakrat večja Hrvatska z bogato Slavonijo pa 167 milijonov. Na§ denar gre na jug in drugi žive od njega, mi pa se krivimo pod davčno težo. Vedno bolj ču'imo. kaj je centralizem. Tudi samostojneži čutijo razen Puclja. PROMET. g Novo povišanje železniških tarilov ♦ nasi državi. S 1. januarjem 1G22 so nameravali povišati tarife za prevoz potnikov in prtljage za 15 odstotkov, za blago pa za 10 odstotkov. Ministrstvo za promet sedaj izjavlja, da se to za sedaj ne more izvršiti vsled tehničnih težkoč, ali po domače povedano, ker vlada zmeda. Hvala zmedi, zato se s 1. januarjem tarifi r:e povišajo, gotovo pa je, da se bodo kak mc^ec pozneje. g Nov most čez Krko pri Cerkljah. Dolgoletna želja stoterih se t>o — upamo — uresničila. Načrt in proračun sta narejena. Prispevke bomo začeli zbirati v najkrajšem času. Vse, ki ste voljni kaj prispevati, prosimo durov. Obenem pa opozarjamo okoličane, da ima pravico zbirati prispevke le oni, ki se izkaže s pooblastilom in nabiralno polo, ki je žigosana z žigom: »Odbor za gradbo mostu čez Krko pri Cerkljah«. — Upanje imamo, da bo mod, ako nas bodo vsi prizadeli vsaj po svoji moči podpirali, do prihodnjega poletja gotov. V domači občini je navdušenje zelo veliko in volja neomahliiva. Cerklje na Dolenjskem, sredi decembra 1. 1821. — Odbor za gradbo mostu čez Krko pri Cerkljah. RAZNO. " g Razpis mehkega losa. Obratno ravnateljstvo južne železnice razpisuje dobavo 1600 kubičnih metrov mehkega lesa v 40783 različno dolgih komadih. Ponudbe do 10. ian. 1922. g Tečaj za ribogojstvo. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo, namerava prirediti v ribjem vališču na Bledu dva tridnevna tečaja o umetnem ribogojstvu, in sicer bi prvi tečaj, ki hi se imel vršiti okrog novega leta, podaial navodila za pridobitev in valitev ribjih iker, 6' a drugi tečaj spomladi bi obravnava1 od-gojevanje in nasajanje ribjega zaroda — 'iecaj bode vodil rib. konzulent prof. Ivan Franite. Prijave je poslati z ozirom na omejeno število udeležencev čimpreje, najkasneje pa do 24. t. m. na Pokrajinsko upravo, odaelek za kmetijstvo. Potrebnim, manj premožnim interesentom bo imenovani oddelek Pokrajinske uprave podeljeval poapore po največ 3u0 iv za vsak tečaj. Prošnje za podporo s potrebnimi prilogami je istolako vložili do zgoraj označenega dne pri oddelku za kmetijstvo. — Katere dneve se bodo vršili tečaji, se pravočasno objavi potom dnevnega časopisja. g mariborski proračun za 1. 1822. izkazuje 15 milijonov 213 tisoč 328 K izdatkov in 8 milijonov 318 tisoč 456 K prejemkov, torej primanjkljaj v znesku 6 milijonov 894 tisoč 872 kron. g Ukinjene gozdne globe. Ministrstvo za šume in ruda je na zahtevo poslancev Ljudske slrcnke izdalo naredbo, da se kmetje opro.te glob za vso škodo v gozdovih, dokler še ni bila ustava uzakonjena, to je za škodo, ki je bila izvršena do dneva sv. Petra t. 1. Te gozdne globo se ne bodo pobirale. Ali to ne velja za tisto škoi" v gozdovih, ki je bila storjena po prazniku sv. Pelra. g Grahljenje listja po gozdovih, v kolikor to ne škoduje nasadom, je odločilo ministrstvo za gozde in rudnike, da morajo veleposestniki in oskrbniki dr?v I gozdov proii plačilu uradno določen pri- i stoibine dopustiti. Listje se mora porabljati samo za stcljo don ače živine. g Letošnja letina v Južni Srbiji je bila zelo debra. £ita za izvoz js do 10 tisoč vagonov, samo vagonov nimamo. g Za naš denar. Načelnik našega poslanstva v Parizu dobiva poleg redne plače še 200 frenkov dnevnic na dan, to je 4000 kron na dan, oodnačelnik 150 frankov, drugi po 120 fr. Dr. Cosar je zahteval v finančnem odboru, da sc znižajo dnevnice na 50 frankov. g Se bo kmet plačeval! Dosedanjih IS okrajnih glavarstev v Sloveniji bedo razdelili v 51 sreskih načelstev. Treba bo torej 33 novih poslopij samo v Slovenj i, kaj šele drugje. 200 tr.oč državnih uradnikov v celi državi se bo na ta način najmanj popetorilo. Te centrali tične dobrote f:o nam po krbeli samostojneži, policaj-demokratje in socialisti. Še bo kmet plačeval 1 g Ribarskc pogodbe z Italijo, p0 kateri bi smeli italijanski ribiči lovili ribe ob našem morskem obrežju, nole odobrili naša država. g Kisik za cbrtn!ke, Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska ces»a št, 22 je preskrbe! za obrtnike večjo množino kisika, Interesentje naj prijavijo svoje potrebščine na gornji našlo čimpreje. d Pospeševanje domačo čipkarske obrti. Opozarjamo na trgovino s čipkami, ki izvira iz nr-e domače obrti! Glavno delo v tem oziru opravlja glede organizacije cipkai'c v Sloveniji: Osrednja čipkarska -adru-ra jv Ljubljani Stari trg 21. Želeti bi bilo, da 'bi občinstvo uvidelo, da treba najintenzivneje podpirati razcvit domače produkcije, čip- karska zadruga ima sedaj 10 poslovalnic katere se nahajajo na Gorenjskem in "o! tianj em. Nr jčila sprejema zadružna j> sarna v Ljubljani, Stari trg 21 vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 18 ure in sicer po vz^.cih, ki so v pisarni na vpogled. Nekateri vzorci se lahko takoj kupi>o,°dru-gi se po izberi naroče. Klekljane čipke so brez kc kurence v vsakem oziru, trdne in lepe, izdelane iz najboljšega lanenega m« kanca ter tako priljubljene, da ni dosedaj zadruga izgubila niti enega naročnika, kj je enkrat kupil pri njej. Kot »idrijske f'p. kec vzivajo svetoven slove3. Zadruga dobavlja izdelke v celo Jugoslavijo, na Francosko in je sedaj celo z Ameriko v naglb-nejši kupčiji. Opozarjamo pri tej priliki na ponarejene čipke, ki so na videz podobne pristnim od Osrednje čipkarske zadruge ter krožijo brez firme, a so iz bombaža-stegu sukanca, ne drže dolgo in tudi nimajo tistega značilnega leska kot čipke iz lanu. Osrednia ""pkarska zadruga nima ramo namena negovali domačo obit, nego tudi ohraniti izdelkom dober glas, zsto opozarjamo pred nakupom ponarejenih nepristnih čipk. Trgovcem in posredovalcem daje zadruga znaten popust. .g Razgled po sveta. $ 1 ^KKJKMGOOOa3DOCO&jiJ&OOCOOOOOOOCC i,- ; _ < KKOSLOVA.šKA. Moralna pokvarjenost ••« >iri mrd itit.vlino na <"'e ikoslovnšl/em. Vlada je oskrbela cel« vršno prodav-iuj za profesorje, m ite jo in »sro :t,l.>, da bi sc iim p»:.n"'!a pota in srnin v a. tako ovirati moralno pokvar.onost Star vseučili.-ki | roicsor medicino je »c':el v svojem predavan.'u: i m mi odstranili >• prestola, zato pa molijo »lato tele in (iluzijo suženjsko prostituciji, ("'lovcstvo mora i> . ;,j Ii Uneru iu v?Ro;itelji morajo iznova podpirati duhovni'.a v n »»rov« m delovanju.« A.-!rljs i predsednik republike dr. llainisch V <];,,,-. | v !vn;o. I.ior ve je sešel h češkos'ova-škim predsednikom dr. 51:nai'om Crr za (Hc ;>i-ho. >:e pohtline in gospodarske določi ve. ."lenila se bn Amtri.ia pridružila mali ant.inti. Madžari so tega zelo bo:p, ker bi ostali potem popolnoma omamljeni. /».sto se med njimi pojavljajo glasovi, naj bi «e t'idi Mnd.'.ar,skn pridružila nmii enienii. ~ KONl'HI?EN('A V VASlNGTOM'. Amerika, Anglija, Francija in Japonska so 8'itenilo ietvero3v«!?.e. Natančno bo si razdelile območje v ti'!Oin<>r-liib vodah, glede Kitajsko sn se domenilo, da bodo podrobno pozneje razpravljale o njej, v sa (i s;;«r glede vzhodnoazijskih »pra anj se mora ! rc<;loiiti razsodišču, in vojska se nmre napovedati tele. ie razsodi-ee v fi mesecih ni re-Silo pritožbe llrodov o so bo gradilo v Anplijl, A;meriki in .lapanslii v razmerju 5:5: ."(. — t>;i-slravno papirnati doRovori nič no drže, ugajal, posebno šolskemu vodRtvu r St. Vidn ne Šolsko vodstvo v St Vid« sc je postavilo na noge in poslalo protest na višjo in-štanro proti dvema izvoljeneraa, češ d» nista šoli naklonjena, zatorej naj se volitev razveljavi. Seveda je razumi ivo, šoli naklonjen je le tisti, kdor zna na debelo dolg narediti občini. Občinsko upravo so imeli prej samostojne« v rokah in je raz-vidno iz vodstva, kaka so dobri gospodarji. Vso navprek zavoženo. Županstvo jo že pouovnokrat zaprosilo pokrajinsko upravo v Ljubljani, naj jI poSlje revizorja, a še do danes ni nikogar poslala. Res lep red in rad. SV. KRIŽ PRI MORAVČAH. Na praznik brezmadežnega spočetja Marije Device smo imeli pri naši podružni cerkvi lepo slovesnost zaradi nOvili zvonov. Opravili so fo naš g. župnik Alojzij Umlaul. Najprej so imeli cerkveni govor, potem je bila slovesna sv. maša, pri kateri so poli domači pevci. Po sv. maši ie bila zahvalna pesem. Delo so izvr-šili vsi iz domače vasi s Valentin Ribič, Lov-renc Povirek in Janez Povirek. Veseli smo, ker imamo zopet dobro ubrane zvonove, seveda Jeklene, pa tudi ti prav lepo po,o, tako da se prikupilo vsakemu, kdor Jih sli«. Hva- ležni smo K. L D. na Jesenicah, ker nam ie vlila tako izvrstne zvonove, čeprav nismo imeli nobenega strokovnjaka, da bi izbral zvonove, kakor so ga imeli pri nekaterih podružnicah. Zahvaljujemo se g. kanoniku v Moravčah za njih nasvet in delo. Zahvalimo se našemu g, župniku, ki so veliko delali za nove zvonove, jih blagoslovili in opravili tako lepo slovesnost. Hvaležni smo ključarjema, ki sta se veliko trudila, in Lovrencu Povirek in Fr. Pokovec, ki sta tudi zbirala darove. Lepa hvala vsem iz cele soseske, ki so vsi z veseljem veliko darovali za zvonove in jih tudi pripeljali brezplačno k Sv. Križu, in iantcm za veliko lepo zastavo in mlaje; potem dekletom, ki so kupile krasni šopek za na veliki zvon. IZ RADOVLJICE. Samost . ineži v obictjiu s Sokoli se bodo videli na Šteiandan v radoviiiškem sokol-skem domu. Gospod Ažman iz Hraš bo namreč v imenu stranke SKS nacravJ tam in takrat bal. pekli bodo tudi lanca. zalivali ga z izvrstno oiiačo. tudi pristnim domačim šnopsom. pisali šaljivo pošt), plesali in vlekli srečke brez trošarine. Dobro, da ni rečeno, da bo to vse v dober namen, morda za popravo gasilnega orodia ali stradajoče Ruse, ker sicer bi še kd > mislil, da mora zraven iti. Pa ne bo mus. razen če g. Ažman osebno povabi. Videlo pa se bo. da Ažman ni tak medved ali lev. kakor vpiie po shodih, mi Icmetie bomo gosnodo sicer ne požrli ampak ji porcii ličke delili. Ta dan se bi zopet videlo, kakor na dan otvoritve sokolskega doma. da ie Ažman voričo gosoode krotko iag-nje. ki sol liže in cukrčke iemlie iz rok — So-kolio- PREVOJB. Podpisani občani javno izrekamo čast. gosp. župniku Antonu Stritofu j ozirom na prejeto grozilno pismo, da bo ustreljen in z ozirom na besede gosp tupnikove, katere je povedal s prižniee in sicer: »Ako se izrečo večina občanov za to, da moram št Vid za tis:iti, p« ga zapustim,« sledeče: Čast. gosp. župnik ostanete pri nas, ker vživate od nas občanov, kakor tudi od okoličanov kot naž dušni pastir in ljubeč sin slovenskega ljudstva, polno ljubezen in spoštovanje. Najodločneje pa obsojamo ostudno podivjanost nekaterih faranov in prosimo starše, naj 6vojih otrok, če jim res dobro hočejo, ne puščajo v tako drnščino. — Sledijo podpisi župljanov, GROSUPLJE. Dopis, ki ga je pisal v »Domoljubu« iz Gre-snplja neki »grosupeljski popotnik«, je vzbudil precej razburjenja- Ker dopis res ni povsem točen, naj dodam tu par pojasnil. V dokaz, da ni bilo do zdaj za zidavo župnišča nobenega nasprotstva, na-vajano de stvo, do so sc prav vsi občani brez razlike strank, obvezali prispevati za zidavo, in ila je pri nabiranju podpisov sodelovalo z g. Žitnikom tudi comišljeniki »Samostojne kmetske stranke« in so se tudi pristaši SKS v naši občini v splošnem obvezali znatno prispevati za zidavo župnišča. Ugotoviti moram tndi, da so bila poročila o ustanovitvi nove tare v Grosupljem zelo površno in netočne, ker za snmostojno faro je treba še nekaj več kakor samo stanovanje za župnika in »e niti ta ne da izpeljati kar tako hitro. Ljudem je treba povedati, da kakor hitro bomo imeli pripravljeno staaovanjj za duhovnika, bomo istega tudi dobili, da bomo imeli stalno sluJbo božio. Končna ustanovitev nove tare pa bo še le, kadar sc bodo vso tiste vasi, ki bodo pripadale novi iari zato odločile. Kar se pa tiče zadn ega dopisa že posebej, sem podpisani prisiljen povedati, da je častivredni dopisnik pisal netočno. Stvar jo tale: Potem, ko se je sklenilo nabirati prostovoljne prispevke za zidavo, Bem sc podpisani res oglasil k besedi. Povedal som svojo mnenje, naj bi se en del stroškov naložil na hišni in zemljiški davek, da bi tako vsak posestnik prispeval po razmerjn svojega premoženja. Glede užitninskega davka pa sem predlagal, naj bi se obdavčile samo alkoholne pijače in špirit nc pa tudi druge potrebščino, kakor piše g. dopsinik. (Op. ured.: V omenjenem dopisn se beseda: »in drugo« nanaša na drugo alkoholne pi aie, ki jih dopisnik ni posebej omenil. Primarno pa, da je tisti stavek toliko nejasen, da bi ga mogel kdo »udi tako razumeti, kakor ga razume naš današnji dopisnik.) Bros alkohola mi reveži lahko izhajamo, in bi ravno v Grosupljem, kjer sta dve gostilni v pos.aji, dobivala tem potom občina velik del dohodkov od tujccv. Res je, da od marsikaterega občana ni tiste požrtvovalnosti, kakor bi bilo primerno in potrebno, toda tudi med uašimi somišljeniki je veliko takih, ki kažejo bore malo požrtvovalnosti. Zato nimamo pravice zahtevati od drugih, da se izkažejo, dokler nismo sami dobri. Agitirajmo na preje z zgledom! Da gostilničarji zagovarjajo svoje stanovske kori. sti, to še ni nič hudega. Imajo pravico zato, kakor vsak drug stan. Zato sc šo nc sme nikdo obsojati. Pač pa jc potreba delati na to, da bodo tudi go-siilničarji imeli več potrebnega socialnega čuta in obzirnosti za blagor < slokupnosti. Taki dopisi, kakor je bil zadnji, pa nc bodo nikogar pridobili za dobro stvar, zato naj rajši izostanejo. — Frann Beltram, posestnik v Jerovi vasi. RUDNIK. Našo izobraževalno društvo prav lepo napreduje. Ima delaven odbor, posebno je naš organist marl iv pospeševalec društvenga življenja. Zavedamo sc, da jc treba vzgojevati voditelje za izobraževalno gibanje, zato smo na praznik Brezmadežno v društvu priredili več dcklamacij in pesmi v čast Brezmadežni kot svoji zaščitnici. Prav presenečen vtis jc naredil na vse poslušalcu z živahnim dcklamiraujom fant Ivan Martine iz Pod hriba. Gospod monsignor Viktor Steska nam je predaval o umski izobrazbi, za kar sc mu iskreno zahvaljujemo v nadi, da nas bo še katerikrat s kakim poučljivira predavanjem razveselil. JANCE. Dne 4. t. ni. so je vršil občni zbor tukajšujo podružnice K. Z. na katerem je nam predaval tovariš Josip Gole o gospodarsko-političnem položaju, obenm j« nam prav temeljito razložil pomen in namen K. Z., za kar se mu na tem mestu prar lepo zahvaljujemo. Nato je sledila volitev načelnika in odbora je bil soglasno izvoljen tovariš Franc Brunrek Podružnica K. Z. šteje 175 članov, »Domoljuba« imamo naročenih 50 po številu, na» sprotnega časopisja ni nobenega v naši župniji, že nam kaj ponujajo, jim kar lepo pošteno tse vrnemo. IZ RETEČ PRI SKOFJI LOKI. Malokdaj se oglasimo pri tebi dragi »Domoljub«, čeprav te radi prebiramo, ker prihajaš v nošo malo iupnijo v okrog 70 iztisih do sedaj, in upamo, da s« število ne bo skrčilo ob novem leto. (Naj se še pomnoiil Op .ured.) Da boš pa vedel, kako smo pa pri nas drugače kaj pridni ali poredni, zato ti prav na kratko orišem naše dogodke. — Sklenili so namrei postaviti si prepotrebni Društveni dom. Kajne, indil se bodeš t teh časih in v mali župniji! Pa poslušaj: zaprosili so gosp. predsednik smrek, in skoraj vsi žnpljanl so jih obljubili in tudi pripelali, obljubili so delo ia vožnjo in lahko opaziš, kako pridno dovažajo apno, opeko ii precej oddaljenih Zapog In vozijo na iago hlode in dovažajo deske in skoraj val, samo par jih je, ki ne marajo storiti nič. Fantje pa delajo opeko za na streho, tako da se skoraj lahko malo pobahamo, ker kaj takega ne zmorejo povsod. Pomagali »o nam pa že tndi naši sosedje; tako n. pr. so nam pri Sv. Katarini darovali 16 smrek; res hvalevredno. Bog naj bode pa vsem plačnik z nebeškim domom. Pogrešamo samo še zvonov, zato se pa vzdramimo po zgledu vaših sosedov, ker toliko pogrešamo lepega ivonenja. Nnjprvo prosimo vas, g. župnik, da posredujete v tem oziru, potem pa vas župljane rele župnije, da stopite skupaj in so pomenite v tem, da se vrne cerkvi, kar tako pogreša. VELIKE LASCE. Sneg in mraz imamo, pa saj brez tega si božiča skoraj misliti ne moremo. — Umrla je Hribarjeva mati z Velike Slcvcc, žena odličnega pristaša SLS in sestra predsednika okr. Kmetske zveze g. DcbeljaUa iz Retij. Bila je vzor krščansko matere; njeno dobrohotnost do revelev pa plačaj Bog! Naše ifkrcno sožalel — Izobraževalno društvo je bilo doslej z igrami dosti oskrbljeno; ie-limo pa kaj več predavanj. — Blažene božično praznike g. uredniku, kat tudi vsem zvestim bralcem in bralkam in na delo za »Domoljuba«! 2UEBE PRI MEDVODAH. Pri nas imo t enem leta napravili pet zvonov t eni §ami podružnici. Pri na« st« »amree dve cerkvici t eni podrainici. Prta večja j« mno- 1* pim jctovii-nricm rnnna ccrl.ev sv. Marjete. druga manjša pa je koli r skritem r«')u lir b.i >Jeter-bcnka< na »fetciincu«. Kakor drugod, (ako je »udi pri nas, obe imenovani cer!.vi jo vojna oropala zvonov Kako žclostno e bilo. ko ob icfjlh praznikih nismo čnli taiso priljubljenega nam z. o-nruja po naših vrhovih Da fc :cj tihoti fini preje odnoinore, smo lanske božične praznike začeli s pripravami in pobiranjem za nnic nove zvonove, sklonili smo namreč napraviti jeklene zvonove «a obe naši cerkvici. In res nam je bila sreča m lo, staroznamcnila podružnica sv. Marjete je letos o Veliki noži že imela tri nove zvonove, ki so dasi-ravno jekleni, zapeli jako prijcino v našo splošno zadovoljnost. priznanje jim e izrekel celo vodja ljubi anske zvonarne g. Finžgar. Vsi trije zvonovi tehtajo skupno 2677 kg, ter imajo glasove D, F. A. Tekom poletja pa ie dobila k prejšnjemu malemu brouastvniu zvončku »e par novih jeklenih t:'di naša mala prijazna cerkvica sv. Jakoba na Petc-lincu. Nora zvonova tehtaia 74-1 kg, trr s!a uglašena na svojega prejšn cga bronastega bralca » s«. Zal, nesreča pa je hotela, da sc jc ravno zadnji čas bronasti ubil, seveda smo ga dali takoj preliti, da ne bomo na zgubi. Tako sc bo naša podružnica zopet posta«tla s šestimi ztonovi v dveh cerkvicah, kuteri ste danes leto imeli le vsaka po enega Seveda je bilo treba dosti truda, skrbi in požrtvovalnos i. da se je tekom enega ieta v naši soseski, ki šteje razmeroma malo prebivalcev, napravilo kaj takega. Zato bodi tem polom izrečena javna zahvala vsem, ki so kaj darovali in pripomogli k našim zvonovom. Hvala tudi vodstvu tovarne na Jesenicah in zlasti ondotncniu livarskemu mois;ru g. Tr. Torkarju. Vsem vrlim našim dobrotnikom letimo vesele božične praznike in srečno novo leto. — št Marješiani. POLJANE NAD SKOFJO LO*CO , Prvi teden v adveniu smo ▼ naši fari po dolgih 16 letih obhajali zocet enkrat sv. mi-siion. Upati ie. da se ie verska zavest in pravo krščansko živlicnie poživ lo in utrdi'.o. ker fe b".a udeležba kliub očitnemu n smehova-niu in strastni a£itaciii cd strani nekaterih »Sokolov« in samostoinežev proti misiionu vendar prav obilna. Ti nasprotniki sv. mis'-iona so s tem čisto očitno pokazali, da u*n ni mar za m ralno pcvzdio nese »Or[e« v 'Domovini« prav f?rdo nnnpd-li: bodlo in Grizlo iih ie. ker so li mbdemSi v or'ovkem krciu neustrašeno favno nastopili pri rlrn^nmu sv. cbh—"'n in nr< nroces ji kot častna s'raža Presv. Rcšn-c^a Telesa. Dn bi ni ta ><-d r'>~-d v »D"*« viti« cd-t*ovari»'i. nfm niti zd~'ec n o nride na um. ker teči slrunenetfa Ihta ilak re-. veven kristian brez studa nc more brati, p-č Pa danes »neznanemu« dopisnemu konrorcMn lamo iz-ove^o. e'- pts nil^o^-f n-cd' n'.'i nrHiri ne b"do cvirr>'i v nadene**! prave*n kr''t'rnem delu za m»r.nlno povzd^o niše Jvi^Ve.nn s!oven-!re »♦''pdbe. d' t"? iH-dt irca pos»~^e!o v privi ljubezni do Bc< rrlovrko r<\n-nizacijo in Mariiino družbo. Kličmo iims ko-8 , rrižo 00 začrtanih rotih za plemenifml ctl Le v izr. ',iiem k-!o'išlrem mišl!enio in živlie-niu ie naš scas in ulcha. Za Orle se ilradi »D m«. "i.VTO.XXXXXXVVyXX>OOOOOOOOOOCj.V. M Tedenske novilce. p Politične. p Invalidske pokojnine. V zakonodajnem odboru je poslanec Ljud. ke stranke dr. Dulibič o^iro ugovarjal, da dobivajo in-va^di v Srbiji več^o pokojnino kot invalidi v bivših avstroogrskih pokrajinah. Predlagal je, naj se pokojnine izenačijo. PrcJlog ni bil rprrjet. p Za razdelitev Slovenije v dve obla-stvi se je izrekel ir.a:" 3ki občinski svet proti glasovom SLS, ki je povsod in dosledno 1 ^li centralizmu. p Kaj piše že cs!o Slovenski Narod c sedanjih vladnih strankah? Liberalni Slov. Narod je zapisal to nedeljo slede o vcdr.ih pogajanjih za korita v Beogradu tole: Vse šte\i:ne vlrdne krize povročajo skoro brez izjeme zgolj samopašni strankarski interesi in neutešljive osebne ambinacije (koristi) Blagor države, dobrobiti splošnosti, to so danes pojmi, ki so postali našim po!i!ikom malcdane tuji ... Vsrkdo se peha samo za svoje korito. Vsak politik ima samo to ambicijo, da postane minister ali pa vsaj upravni svetnik kakega dobičkonosnega podjeta... A ker je ministrskih foteljev še vedno premalo, se sedaj ustvarjajo še mesta državnih podtojnikov. Nova korita! \se. kar je prav, to pa je žc prehuda paprika, da bi jo megla prenesti pohlevna duša državljanov ...« Mi to že celo trdimo, pa nas je peleg drugih tudi Slovenski Narod zmerjal, češ da smo protidržavni hujskači. p Vsi socialisti v naši državi so sc združili v socialistično stranko Jugoslavije s sedežem v Belgradu. Tako bodo tudi so-cia isti celo v strankarskem oziru popolnoma odvisni od Belgrada. Jfrtmsjčc fovfpp, VESELE IN SREČNE BOŽIČNE PRAVNIKE ŽELIMO VS1M NAROČNIKOM IN ČITATELJEM. d Ur-rl je v Ameriki slovenski škof Jakob Trobec, rt- 83 let. Bil je četrti slovenski škof v .Ameriki. d Umrl je 12. dec. t. 1. v Sostrem frančiškan p. Fnvmuel Jarc. d Umrl je 14. decembra pri sv. Lovrencu pri Mariboru župnik Ivan Vedcč-nik star 29 let. d Umrl je v Ljubljani Franc Anžič, gostilničar in mesar na Karlovski cesti. d Posct hrvatskih kmetov v Sloveniji V nedeljo 11 L m. je dospelo v I j ubije no 27 kmetov iz karlovške okolica, da si eile-dajo nekatere gospodarske in prosvetne organizacije v Sloveniji. Najprej sc pose-tili Domžale, kjer so prisostvovali orkveki akademiji, potem so odšli v Kamnik. Tu so si gledali nsše go~podar;ke er^anizrcije, zvečer pa so v »Kamniškem Domu« videli ljudsko igro, prirejeno od članov društva lil iKamnik«. Včeraj so si ogledali z..."..„;ao elektrarno v Šmarci ln druge naprav., na Homcu .a »Društveni dom« in v Mer~šu slamnikarsko zadrugo. V Ljubljani so po-setili Jugoslovansko tiskarno. Zelo . > voljni z vsem, kar so videli, so se ponoči vrnili v svop li.inovino. d »Kmečki dom« v Zagrebu namerava zgraditi Radiueva siranka. V i »rno je nabrala že 850 tisoč kron. Kdaj se bomo zganili mi in si sezidali v Ljubli i >pro. svetni dom«, kjer naj bi bil sedež naših prosvetnih in strokovnih organizacij? d Pisemske pošiljke vojnih obvezan-cev in na vojne obvezance so poštnine proste. Vsi na vaje poklicani vojni obve-zanci imajo za čas, dokler iraja vojaška dolžnost, pravico, da brezni ."no pošiljajo in prejemajo pisemske pošiljke. Pisemske pošiljke, ki jih vojni obv\jzcnci pošil > ali ki so nanje naslovljene, so torej poštnine proste. d Naši poslanci za zmanišunjc armade. 14. t. m. je imel finančni odbor v Cc-^radu sejo, na ' ateri se .'e r.os\eioval o finanč-! nem stanju nrše drža. e. Med razpravo ,'e prišel na sejo vojni mir'-ter Zečevič iu skušal čl ne odbora prepričati o tem, da stalnega kadra vodice ni mogočo znižati; generalni štab zahteva celo zvišanje. V imenu Jug( 'ovan kepn lclnha ji v.c t<—;I dr. II o h n j c c in izjavil, da je SLS pri vs.rki priliki zahtevc.Ia, da se : l:.Ini vojni kader vv/.a in tudi skrajša vojaško sbtži.o-van'e. Ako vojni minister rra\-i. da je zvišanje kadra potrebno vsled še negotovih državnih mej to nc drži. Mi smo z našimi četami zasedli Koroško, bnii domarkacijski Črti. Iz nove Oblice se nam poroča: Odkar so dospele obnie ne če e. se vedno godijo grozni slučaji. Ubogi kmetje, ki imajo posestvo ravno ob demarknoijski črti v sosednem ozemlju, ker sploh ne vedo, kam spadajo Davke in druge doklade plačujejo v Jugo-s'aviji, ker imajo na obeh straneh zemljo. Hoditi pa no sme o pi> svoji zemlji, ker ne pustijo ob-merne čste in parivoj: vi ste Italijani. To je res velika krivica, ker nimajo nikoder nobeno državljanske pravice in s"Io'.i ne spadnio k nobeni državi. Opozarjamo višjo oblast naj te razmere uradi in nai se določijo državne meje. d li lo. Vojak A. K. občina M. pripoveduje, da je pred vojjko videl h okna neke ljubljanske vojašnice, da je pekovski paglavec pripeljal voziček suhih žen-elj in iih prevrnil v Ljubljanico, cla so plavalo proli Hrvatskem, mesto, da bi se ra^aelile med reveže. Kazen ni izostala. Med vosko je Ljubljana siradala kakor kakšno oblegano mesto Te deželi so hodili elegantni gospodje z zlatimi verižicami in elegantne gospe v svileni obleki, ter prosile moke, da so svojim otrokom vodo zagostile, ako tudi za denar. In danes. ko je Ljubljana zopet 6ila, nadcšljive reveže zapirajo zaradi prosjačenja, kar v nebo vpije in kliče maščevanj? kar ne bo izostalo. (Op. ured. Seveda je sita verižniška in bankirska Ljubljana, proletarska in uradniška Liubliana pa že do večini precej strada.) d Inv.il l-ki dokumenti. Odolenje socialne poliliue poiu^imie uprave v Ljubljani razglaša sledeče: i.er so bni v času od t. septembra t. 1. daljo ponovuo pregle dni vsi vojni in vojaški in-vuli.li v vsej driavi in 4e bi.o vsakemu izročeno od pregledne komisije posebno potrdilo o invalidnosti, prenei.a s l. januarjem 1922 veljavnost vsea dosedanjih invalidskih dokumen ov (Izvid naupregltda. flačilni nalog | ZahJungsaullrag], Invalidska knjuica, ITaiezni nalog, od italijanskih oblasti izdani »Libretto persona.e«) in vel ajo od tega uneva dalje euinole sleueea izkazila: 1. za sUane invalide »invalidsko uverenjet ali »Invalidsko spričevalo« , 2 za one, ki jim je bila invalidnost priznana le začasno, »Privre m ena objava« ali »Začasna oujava«; 3. za one, ki so se priglasili k pregledu, a jim ni bilo priznano obeležje vojnega oziroma vojaškega invalida »Resenje«. 'le tri vrste dokumeulov se izdajaie na tiskanih obrazcih (četrt pole) edino pregledne komisije pri komandah vojnih okrugov.. 4. Za invaiide prejšnje srbske vo ske ia dobrovoljce-invalide je poleg navedenih dokumentov veljavno ludi še Resenje prvostepenega suda v Belgradu. Opozarjamo vse urade, javne in dobro lalne korporacije na to, da ni več smatrati invalidom onih oseb, ki bi se izkazale z drugimi dokumnti od katerekoli oblasti, d Viharno vreme v Dalmaciji Zadnje dni je razsajal po Dalmaciji silen orkan s hitrostjo 100 kilometrov na uro. Ves promet po morju in po tamkajšnjih lokalnih železnicah je bil radi tega ustavljen. Orkan je povzročil mnogo škode. d Vesel božič in žalostna usoda slepih nas sili, da si usojamo prositi vso plemenito javno-st, naj odpre svo.a srca in doprinese sedaj »dar slepim n« ollar«, bodisi v oblačnih ali denarju. Vsako, tudi najmanjše darilo hvaležno sprejema predsedstvo »Podpornega društva slepih« v Ljubljani, VVollova ulica 12, v društveni pisarni. d Italijani hočejo preprečiti študije slovenskih dijakov iz neodrešene Jugoslavije v Ljubljani. Zalo zahtevajo, da se mora vsak dijak, ki se hoče p:1 jati domov na počitnice, zglasiti pri italijanskem konzulu ter plačati za polni list 780 kron. d Italijanski fašisti so požgali Narodni dom v Barkovljah. Naša vlada nikdar ne protestira. Je pač v Belgradu. d Igra metanje krajcarjev v zrak je prepovedana, ker je sodišče mnenja, da je tr hazardna igra (kjer je vse samo od sreče odvisno). Trije taki igralci so bili zadnji čas obsojeni na 40 dni zapora in 100 dinarjev globe, d Znati je treba! V Kragujevcu (v Srbiji) potrebuje država primerno peštno poslopja. V to svrho je zelo pripravna zgradba tamošnjega hotela »Takovo«. Hotel je bil tudi na prodaj, toda kupila ga ni država, ampak dva Belgrajčana za 185 tisoč dinarjev. Od teh dveh kupuje sedaj peštno ministrstvo hotel za 660 tisoč dinarjev. Znati je treba! Pa naj ni še kdo upa napisati, da je to — korupcija!... d Orlovski koledarček razpošlje O. P. na odseke* Radi bogate vsebine in priročne ollike ga odsekom pač ne bo težko ra^pečati. Naj ne bo člana, ki bi ne i ol koledarčka. Znesek naj odseki poravnajo po priloženi pošlni položnici. d »V"tec« in »Angelček«. Izšla jo zadnia številka tekočega letnika. Oba li:Sa toplo priporočamo. Naša šolska mladina je svo:ili listov lahko vesela. »Vrtec« z »Angelčkom« bo tudi v letu 1022. stal 23 K, »Angelček« sam 10 K. Dobi se še vos letnik »Vrtca« in »Angelčka« 1621 (2G K); »Angelček« 1.1920. (6 K), 1.1919. (4 K). Naslov: Uprava »Vrtca«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 80. Denar se pošlje po položnici. d Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, telovadni odsek Orel in krožek Orlic na Vrhniki prirede dne 31 decembra v Rokodelskem domu na Vrhniki Silvestrov večer. Na sporedu so pevsko točke, dve igri enodejanki, kupleti in alegorija. Vrši se pri pogrnjenih mizah. Za jedila preskrbljeno. Vstopnina 2 dinarja. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor. d 10.000 aretacij. V ponedeljek je zagrebška policija aretiral r nevarnega žepnega tata. On je bil 10.000. oseba, ki je bila aretirana v tekočem letu. Tako visokega števila aretacij še ni bilo v Zagrebu. d Smrtna nesreča. Ljubljanski tramvaj je povozil neko gluho kmetsko ženico. Bila je takoj mrtva. d Nesreča. Na ljubljanskem državnem kolodvoru je v nedeljo zvečer skočil uslužbenec Franc Borštna iz poštnega voza na tla. Pri tem pa je padel pod lokomotivo, ki je slučajno vozila mimo. Borštnar je prišel «b obe nogi in je v bolnici radi izkrvavitve umrl. d Krvav čin blaznega. To nedeljo se je zgodil v Dobrunjah pod Ljubljano žalosten slučaj. Mož Anžič je nenadoma zblaznel ter z nožem napadel svojo ženo in malo hčerko. Obema je zadal težke rane. Hčerka je kmalu izdihnila, ženo Jero Anžič pa so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico, kjer bo okrevala. Zblaznelega moža so ukrotili in ga odvedli v blaznico. d Mariborska porota. 601etni požigalec doma svoje žene Filip Ravtar je bil obsojen na 3 leta težke ječe. — Krojaški pomočnik Peter Zorko je — kakor sam pravi v silobranu ubil pretepača Miha Vrbnjaka. Dobil jc 18 mesecev težke ječe. d Stara lena zmrznila v lastni koči. Na Mora' ".i gori pri Moravčah je živela 601et-na kočarica Marija Jevšek v veliki revščini in bedi. Živela je sama, brez vsake pomoči. 13 letni Anton Zapar je šel mimo na samem ležeče Jevškine koče in je skozi okno videl, da leži na ustih. Klical jo je, toda odgovorila mu ni. Prestrašei-i fant je hitel k bližnjim gospodarjem in jim povedal, kaj da je videl. Posestnik Anton Zapar in Anton Ribič sta šla h koči, s silo odprla vrata in šla v kočo, kjer sta ugotovila, da je Marija J lek mrtva: zmrznila je. Postelje v koči ni bilo, lc nekaj slame: ocl-jc tudi ni bilo nobene, kurila rajnica ni, ker ni imela kuriva. d Velik požar pri Škofji Loki. 14. t. m. zjutraj kmalu po 5. uri se je vžgalo skladišče drv na žagi g. Hajnriharja pri škofjeloškem kolodvoru. Ker ni v bližini nobene vode, se je ogenj širil z veliko naglico in kar požiral nagromadene skltde desk in tramov. Visoki ognjeni stebri so razsvet-lejvali okolico daleč na okrog in gost dim je pokril nebo. Na lice mesta je takoj prihitelo več požarnih bramb iz bližnjih krajev, ki se jim je posrečilo, da so požar neKoliko omejile. Zgoreli so skoraj vsi skladi lesa, žaga in stroji, vse last g. Hajnriharja. Škoda je ogromna in se ceni do 4 milijone kron. Pri gašenju so orajegascem pomagali tudi delavci, občani in ljudje iz bližnjih vasi. Le skupnemu napornemu delu vseh se je zahva liti, da požar ni upepelil kolodvora in drugih skladišč, ki so bila v vc'iki nevarnosti. Ogenj je najbrže nastal vslec1 neprevednosti delavcev, ki so kurili ogenj. T d Nepoboljšljiva papiga. Krčtnar is K. In njegova žena Mariča sta živela v vednem prepiru. Kadar izurjeni jezičnici -.nož ni mogel do živega, je bila njegova zadnja beseda: »1'oginl baba k — Te psovke se je navadila domača papiga, ki je ponavljala veono bolj razločno: »Pogini, baba 11 — Tega jo je Mariča hotela odvaditi. Spomnila se je sosedove papige, o kateri je bilo znano, da izgovarja nekaj pobožnih besed. Izposodila si jo je, ter jo je zaprla v klelko k domači navihankl, ki naj bi ae v njeni družbi odvadila žaljivih besed. Krčmarica se je tisti dmi nalašč izogibala pivnice in ko je drugo jutro stopila v sobo, jo je presenetil neljubi pozdrav. — »Pogini, baba!« se je drla domača razposajenka, pobožna sosedin;a pa je resno dostavila: »Gospod, usliši našo prošnjo!« d Kdo ve kaj o Jožefu Martinjaku, ki je služil pri lovskem bataljonu št. 7, II. komp. 11. M. G. vojno pošle št. 613. Na koncu vojno je bil na laškem bojišču. Vse vesti o njem naj se sporoče njegovi materi Uršuli Martinjak, Cerklje pri Kranja. d F. P. R.: Prosimo, pošljite nam drug dopis. Sedanji je v svojih izrazih premalo izbirčen. Najboljša in na sinurnejša prilika sa štcdeii e! Ljudska posojilnica v Ljubi ani, Miklošičeva cesta št. 6 (tik za frančiškansko ceikvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem rečunu po i®" 3 o "wa brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Ljudska posojili ica v Ljubi ani je največja slovenska posojilnica in je in-ola koncem oecem: ra 1920 nad 60 miillonov kron vlog in nad K 1,100.000 rezervnih zakladov. Posojila se dovolju ejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke v tekočem računu. IBati In otrok. (Piše mati po laslnih skušnjah.) lOalie.) Ako je otrok hranjen le s kravjim mlekom, večkrat zboli na želodčnem in črevesnem kataru. Posebno nevarno je v vročih poletnih mesecih. Kakor hitro se zapazi, da ima otrok grižo, prenehati je treba s kravjim mlekom. Nič se ni treba bati, da bi otrok preveč oslabel, ako ne bo imel za nekaj časa mleka. Otroku naj se daje ruskega čaja, ki ne sme biti presla-dek. Izvrstna je bila za take slučaje Ku-feke-moka v škalljah, katera se je skuhala samo na vodi. Im:im otroka, ki je žive! ob ruskem čaju in ob Kufcke ves tnesec brez kaplje mleka in je ozdravel. Veliko manj nevarnosti, da dete zboli, je, če mali doji sama; zato ne morem dovolj priporočati našim ženam, naj vse store, da krmijo same svoje otroke. Dojijo naj pa nikoli ne čez leto dni. Dete ima dovolj, če ga mati hrani s svojim mlekom tudi le 9—10 mesecev, pozneje dobi ob svojih urah lahke mlečne hrane. Velike preglavice si delajo nekatere matere z odstavljanjem deteta od prsi. Brez .potrebe. Če je mati dajala otroku mleka po petkrat, naj začenja po štirikrat enkrat dobi drugo hrano, pozneje trikrat in dvakrat drobtine ali gres zakuhan na mleku in tako dalje, dokler ne dobi dete več ni enkrat maternega mleka. Ko je dete čez leto dni staro in je zdravo, ni treba, da dobi ponoči še kako hrano. Otrok naj se ne postavlja prezgodaj na noge! Nekatere matere jedva čakajo, da bi dete shodilo) Posledica tega je večkrat ta, da dobi dele krive noge. Dejala sem, da se po šestem mesecu otrok lahko pestuje. V popoldanskih urah naj ga nese mati ob lepem vremenu na zrak. Govori naj z detetom in prigovarja. Otrok z desetimi meseci začenja že spoznavati in razumevati. Pozna ljudi okrog sebe, pred tujci skrije glavico ob ramo onega, ki ga pestuje. Tedaj je čas, da začne mati kazati otroku razne predmete in jih imenuje s pravim celim imenom. Dete sicer ne govori še, ali če se vpraša, kje je to ali to, obrne se v isto stran in pokaže na predmet. Grda razvada je, da se otroku govori spakedrane in besede le na pol. Tak otrok se nauči tako govoriti in težko ga je pozneje odvaditi. Lepa navada krščanskih mater je, da prekrižajo svoje dete, ko je polagajo v po-steljco. Ko je dete leto dni staro, se mu izmoli počasi in razločno kratka molitvica. Vsak večer. Dete posluša in gleda materina usta. Čez nekaj časa začenja tudi samo dete že odpirati usta, kakor vidi svojo mamico. Kako ljubek, kako srčkan je tedaj otrok! Molila sem svojim otrokom tako-ie kratko: Jezušček ljubi, prosim te, varuj ludi danes me; angel varuh, stoj mi na strani, vseh nevarnosti me brani! In otrok je ljubko izgovarjal od počet-ka same samoglasnike. Truditi sem se morala, da sem ostala resna, ko sem slišala: Eue ui oim e au ui itd. Polagoma začenja dete izgovarjati lažje soglasnike drugega za drugim, dokler ne izmoli od 2—3 let vso molitvico čisto in natančno. Čisto in natančno govori tudi drugo, kakor sliši in kakor ga uči mati. Nekatere matere tožijo, da jim dajejo posebno mnogo opraviti otroci, ki ravno shodijo. Koliko strahu in krika brez potrebe! Mati, pazi, da ne puščaš na tleh vrele vode, delaj svoje delo v kuhinji, in tvoje dete naj stopica krog tebe, naj sc igra. Če pade, nič ne de. Ne vzklikaj, ne miluj ga, Smeji se in videla boš, da se tudi dete ne bo jokalo, vsaj dolgo ne. Če pa ti pri vsakem otrokovem padcu zavpiješ, kričiš, prestrašiš otroka, ki bo zijal ne vsled padca, ampak ker se je ustrašil tvojega krika. Če tebe ni doma, ne pušča) na tleh nobene vode, zgodilo se je, da se je vlopilo dete v škafu, kjer je bilo komat za ped vode. Saj je razumljivo; če se prekucne z glavico notri, si ne more pomagati in pije ter pije .. . Tudi vžigalice so otroku nevarne, rad se igra ž njimi, ker se tako epo zasvetijo. A koliko nesreč je že bilo vsled take nepazljivosti! Preden greš torej, mati, iz hiše, četudi le za pet ali deset minut in puščaš dete, ozri se po vseh kotih, ali ni kaj nevarnega za tvojega otroka. Vse preglej raje dvakrat, potem pa pojdi z mirnim srcem. M©. Najbop primernejše božično darilo so dobre knjige, posebno katerih zanimiva pripovedna vsebina ima za podlago mnogo vzgojnega jedra. »Jugoslovanska knjigarna v Ljubljank pripoicča v prvi vrsti v ta namen: Robinzon starši Povest s podobami za otroke. K 32.—. Bob za irladi zob. Pesmi za mladino. Zbral Cvetko Go'ar Vez. K 14. — Dedek je pravil... I. zvezek: Marinka in škratejčki. — Bom že še. Pravljici spisal Julij Slapšak. K 14. — Jan Legova m lailir.sk a knjižnica: i zvezek; De^e Povest za mladino s 4 slikami. Spisal Andrej Ra-pe. Vez. K IG. — II. zvezek: Trrki pred sv. lii-nom. Zgodovinska povest. Spisal Julij Slap"ak. Ve-lano K 16 — Martin Krpan z vrha. Napisal Fran I.cvstik. Podobe naslikal Henrik Snire-kar Vez. K 20. — Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in vo:!ilelj. Uredil Anion Kržič. Letniki 1895, 1906. 1!08, 1912—1916 Vsak letnik vela vezan K 20. — O b n o v 1 j e n i vrtec. M'a''in-ki svet, ker potrebujejo naša gledališča najbolj izvirnih igrokazov. Knjiga se dobi (,o vseh knjigarnah in stane 29 kron. Domači živinozdravnik. Izšla je tretja, predelana in Izboljšana izdaja znane knjige: Domači živinozdravnik. spisal Franjo Dular. Knjiga obsega 280 s rani, obilo slik. natančen popis raznih živinskih bolezni ter pripomočke proti njim. Knjiga stane 30 K in se dobi po v«eh knjigarnah. Uslišana prošnja. Italijanski list »Corriere d' Italia« je priobčil v prvi polovici meseca janu ja 3 i/09, 14 dni po potresu v mestu Messina, tole pismo: Spoštovani ;,ospod urednik! Prosim Vas, tla objavite sledeči slučaj, ki je v resnici grozen. Ze nekaj časa jc bila Messina v rokah svobodcmiselcev, ki so imeli tisto nedeljo pred ono strašno nočjo shod, na katerem so liile sklenjene najostrejše rcsolucije proti veri. — Ne maram iz tega ničesar sklepati, toda omenjati moram nski izreden slučaj. Šaljivi list »11 Telcf—o«, k? se je tiskal v Messini in je zagrizeno kujeknl proti krščanski veri, je priobčil v svoji Lo-: vni številki sledeče bogokletsh ^ na nc- 3ko Bete: ' i Eambinello mio, — o moj olrck, Vero uomo, vero Dio, — ^ravi človek, pravi Tofi, Per amor della tua Croce, — pri ljubezni tvoje križa, Fa gentire la nostra voce, — usliši naš <,rlas, Tu che sai, che non sei ign^to, — ti, ki veš, da te pc.--..mo, Manda a tutli un terremoto — pošlji ram vsem potres. Nekdo pristavlja k temu pismu: Slovesna zarolitev. iavno na sveti večer — pri božji in človeški naravi ..I____ božjega, pri ljubezni i.J.govegu križa, — zarot! .v, da naj pošlje potres nad Messino, za vse. Ali je ta greh tega bogokletnega časopisa prodrl v nebesa? Ali se je Log spomnil hudobije tega groznega časopisa, — Veliki praznik mine, nobenega otigovc. _ ni na zarotovanja pravega Boga in pravega človeka — mine praznik sv. Štefana, še vedno molči nebo na klic z zemlje, — bliža se tretji praznik! — tedaj, o uboga — nesrečna dežela, ubogi, nesrečni prebivalci, — tedaj oznani podzemeljsko gromenje, oznani strpno šumenje morja, oznanjala blisk in grom v zraku bližanje potresa, klicanega z bogokletnim zarotovai.;em. — V silovitem polomu in ropotu se zgrnejo poslopja v razvaline, morje meče kot hiše visoko svetlikajoče se valovje nad Messino, požar uničuje vse, kar doseže, grom bobni nad glavami, strašni bliski sikajo skozi ozračje, nebo, zemlja, zrak, ogenj in vcua — vse se je vrglo nad nesrečno mesto, njegov jok in stok preglasi divjanje prirodnih n:oči. 200.000 ljudi umre pod razvalinami, — prizor, kot ga svet še ni videl, se je končal v 8 sekundah; dva dni potem, ko je v isti Messini pisal svobodomiselni časopis: O Eambinello mio, — o moj otrok, Vero uomo, vero Dio, — pravi človek, pravi 2og, Por amor della lua Croce, — pri ljubezni tvojega lclža, Fa sentire la nostra voce, — usliši naš glas, Tu che sai, che non sei ignoto, — ti, ki veš, da te r>- _.o, Manda a tutli un terremoto — pošlji nam vsem potres. islri kongres 0.1821. (Ob stoletnici sestavil V. S.) Ko je bil Napoleon I. I. 1814. pregnan nn o'olt Elbc. so se pričeli zavezniki pogajali in so sklenili 30. maja 1814. pariški mir. Dalj časa so potem trajala pogajanja na Dunaju (od septembra 1814. do junija 1813.). Osebno so se udeležili tega sestanka avs rijski cesa., ruski car, kralj pruski, danski, bavarski, virtemberški pol^g večine drugih nemških knezov. Napoleon I. se. je pa I. 1815.. zopet vrnil v Pariz in pričel novo vojno zoper zaveznike, toda vo na sreča mu ni bila mila. Po porazih pri \Va-terlou in Belle-Alinnci (18. jinija 1815.) se je odpovedal prestolu in Angleži so ga odpeljali na samotni otok Sv. Helene, kjer je 5. maja 1821. umrl. Da bi se politična razmere, ki so jih Napoleonovo vojske tako razburile, zopet uredile, so se iznova pričeli sestanki vladarjev in njih svetovalcev: v Achonu. v Opavi, v Ljubljani in v Veroni. Za nas je gotovo najbolj važen ljubi an-ski ses.anek ali kongres, ker se je vršil v naši domovini. Uprav letos zelo dobro Na sprehod je hodila gospoda najrajši Lattei manrov drevored, vozila pa se je v Mest log, kjer nas na kongres spominja še ohranje »grorie elj«. Cesar Franc se je povezel veasi tudi na Golovec, tiče strel u', s cesarico pa Rožnik in na tmarno goro. Cerkveno slovesne ia vojaške parade so zlasti d »poldne vladarje krajšale čas. Med diplomati je imel največ posla kn Metternich, ki je tudi sicer zn.in kot zelo marlj delavec Večkrat toži v svojem dnevniku, kako s. no je zaposlen, kako mu primanjkuje časa, da i si ogledal ljubljansko okolico. Poleg njega je iroc težko nalogo baron Gentz. Cesar Franc je imel poleg skrbi za zunanje razmere, še obila dela z notranjimi državnimi posli. Neki dan je bil 6 ur r 6* pH gubernijalni seji. Ogledal si je tudi vse urade, ■mavode, celo ječe. Oglejmo si najvažnejše osebe tega kongresa: 1. Cesar Franc 1. Prišel je v Ljubljano 6. januarja 1821. obenem s cesarico Karolino. na katero nas spominja še Karolinška zemlja, ki nosi po njej svoje ime S cesar.eni je prišel tudi ves dvor poleg cesarske tajne pisarne. Cesar je imel • seboj za postrežbo 12 oseb, cesarica pa 40. Tajna državna pisarna je štela 18 uradnikov. Na Želu ji je stal knez Metternich kot >hišni, dvorni, državni in konferenčni minister*. Nekaj dni po ljubljanskem kongresu ga je hvaležni cesar imenoval za tajnega državnega kanclerja. Dvor je v januarju p'ačal za stanarino 2d.S71 goldinarjev, dasi je imel brezplačne Prostore v deželnemu dvorcu. Cesar je razpolag il s 1-0 konji in 22 gala-vozovi; dvorilo mu je 30 služabnikov. _ , . 2 Ruski car Aleksander T. Dospel je v Ljubljano 7. januarja 1821. Bival je v škofijskemu dvorcu v 2. nadstropju. Henrik Costa sporoča, da so se Ljubljančanje za čar a prav posebno zanimali. V preprosti meščanski obleki je pohajal po mestu in predmestjih ter se zanimal za vse, kar se mu je zdelo pozornosti vredno. Posebno ga je osupnila podobnost slovenskega jezika ruskemu. Car je imel s seboj 7 generalnih pribočnikov najvišje vrste poleg 12 drugih generalov in štabnih častnikov. Med njimi je bil pozneje na Balkanu prosluli zmagovalec Dibič. Med 30 dvorjani je bil tudi arhimandrit Berlinsky i osmimi crkvenimi pevci. Od državne pisarne je semkaj prišlo ^ 18 uradnikov; najvišja med njimi sta bila knez Nes-selrode in Capodistrias. Car je plačal za svoje spremstvo v januarju 14.300 goldinarjev najemnino brez stanarine v škofiji. O cariu Aleksandru se ie ohranilo mnogo spominov. Nekai nai iih tu navedem: ' Slovenski glasnik 1865, str. 315—317. — Slovenska čitanka za prvi razred srednjih Sol. Sket-Wester. 1913. Str. 101. Anton Zupančič: Ruski car Aleksander v I.iubliani Car Aleksander ie hodil okoli večudel sam. v meščanski obleki, brez vsakega znamenja svojega visokega stanu. Skrbno ie opazoval obrtnika in rokodelca Dri delu. kmeta na ooliu. nagovoril te<5a ali onega in se priljudno oogovarial z niim; vse to oa Ie tedai, če ga niso poznali ali mu vsai niso kazali da ga poznajo; če ga ie Pa kdo nagovoril s pravim imenom, se ie brž poslovil in odSel. Mnotfo vedo liudie okoli mesta še sedai o niem: kako ie temu ali onemu pomagal iz stiske, nadloge in siromaštva, obiskal to ali ono hišo in se pomenkoval z liudmi. Od vseh teh pripovedk podaimo tu le malo konico, ki oa že zadostno kaže priljudnost pa blago in dobro srce Aleksandrovo. 1, Ljubljanska okolica se ie bila cariu tako prikupila, ad ie sedai peS, sedai na konju, sedai v kočiji, obiskoval bližnje in dalinie njene kraie. če so mu le dopuščala opravila in vreme- Nekega popoldne ga viame v Štepanji vasi dež; vrne se torei v kočiii proti mestu. Ko pride do hiš. ki so Golovcu na nodnožiu sezidane, zagleda na strmem griču nad hišami starčka ki ie kooal štore posekanih dreves iz zemlie. Ravno ie starček zamahnil z vso močio, kar mu spolzi in sivoglavček se z&trklia daleč doli po strmem brerfu med go-ičavo. Ko car to vidi. migne kočiiažu. da postane in gleda, kai bo z možem. Starček kobaca po gostem grmovju, pa le ne more kvišku. Car skoči iz kočiie. hiti pod breg — ne dolgo in ruski vladar izvleče lastnoročno starčka iz grmovja in mu potisne nekai v roko Možiček se zahvaliuie. kakor ve in zna. imenitni dobrotnik oa oddrdra. Ko pogleda starček v roko. se mu zaleskečeio na dlani triie zlati. Po-7neie šele ie mož zvedel, kdo ie bil niegov dobrotnik in rešiteli. 2. Neketfa dne io ie mahal car sam v meščanski obleki po TržaSki cesti, kar mu oride naproti stara skliučena ženica in ga poprosi daru. Car se ustavi, seže v žep, pa nič ne najde; tiplie in tiplie — vse prazno: »Počakajte!« io nagovori in stoni v hišo. pred katero ie rav-no, stal. Bila ie velika krčma. Mati krčmarica orihiti urno v vežo. da bi postregla gospodu; ta pa io poprosi, nai mu posodi nekai vinar-iev. Žena ie imenitnega gosta menda že poznala, zakal urno ie izvlekla iz žepa pest drobiža- Car namigne beračici in veli, nai nastavi predpasnik, krčmarica pa ii vsuie drobiža vani »Šel« pravi gospod in zopet prinese krčmarica pest denaria na dan. Beračica ogleduje neizrečeno spoštljivo gospoda, kar ta menda zapazi, zakai smehliaie se zopet veli: 'Še. Sel« Mati krčmarica ie že nekoliko v zadregi. a da pokaže gospodu svoio dobro voljo, obrne vse žepe. tako da zazvenče zadnji vinarii starki v predpasnik. Beračiča veselja ne ve. kaj bi počela; kai takega se ii še ni primerilo vse žive dni. Car odide. Drugi dan pa prinese bogato opravljeni carjev strežai krč-marici posojeni denar seveda z bogatimi obrestmi vred. 3. Ne daleč od Liubliane ie pri Gradašči-ci mlin. Vroče ie pripekalo solnce, ko sta se bližala mlinu gori ob vodi dva gospoda. Pod hladno senco košate hruške sede okoli mize tri dekle in hitč zajemati iz mogočne zelene sklede- Smeh in šale iim slade ied. Ko se gospoda približata stopi — bil ie car — k mizi in nagovori dekle z umljivimi besedami: »Vam se ne godi slabo: kai pa imate tu tako dobrega?« Natflo se odlasi naiboli jezična med njimi: ^Gospod, pokusite, pa boste videli, kakšno ie kislo mleko!« Gospod se nasmeje, res seže no žlico in pokusi. »To ie dobrol« odgovori in se začne smeie s spremljevalcem nekai meniti. Oba stopita v vežo. kjer se orikaže oče gospodar v belem slamniku, z mnlo nipico v listih. Poprosita ga kislega mleka. Gcspodar iti oelie v izbo in iima kmalu nostreže oče gospodar in s črnim kruhom. Dobro 'ima ie dišalo, končno se zahvalita in odideta. Ko na rože mati mlinarica po latvico, najde pori njo velik tolar. Pozneje zvedo, kdo sta bila gosta. Mlinarjevi so pozneje kai radi pripovedovali, kako ic iedel pri njih ruski car kislo mleko. 4. Nekai dr.i ie deževalo in ceste so bile blatnate- V Gornii Šiški se ie dv ie kliusot napenjalo in napenjalo, da bi zvleklo na klanec težak z lesom naložen voz. Voznik se za vozom togoti in ropota, z bičem šviga in vpije; koniča krasoata, prhata in kincata z glavama — pa le ne gre. Kar pridrdra od zadai lepa kočija-. čila k^niiča io vlečeta. Gospoda v nji nekaj časa rfledata muko ubogih vorežcncev, notem pa eden izmed niiiu nekai kočiiažu veli. Ta odsede. reče vozniku, nai odpreže kljuseti. sam pa tudi izpreže konja in v trenutku sta stala krasna konja pred kmečkim vozom ter ga kai lahko potegnila vrh klanca. Mož se ie zahvaljeval dobrotnima gospodoma — menda ni vedel. da ie stal pred ruskim cesarjem. 5. »Tako dobro menda nihče ne pomni ruskega cesarja, kakor iaz,« so mi pripovedovali L-ov oče. »Kako to?« sem vprašal radovedno. »Ker me ie bil enkrat orav no psta-vah zlasal,« so mi odgovori'i. Ko so Da videli, da neverietno z rflavo zmaiuiem, so dalie pripovedovali: »Neki dan sem gori na Viču našel po pokošenih sen.ižetih in dve pastarici z menoj. Ne vem, kai nam ie prišlo navzkriž. Kot močnejši, ker sem hlače nosil, zgrabim kmalu eno za lase in io začnem orav veselo bunkati po hrbtu. Kar me nekdo zadai za kuštre zgrabi in me prav vrlo strese. Ko se plašno ozrem, ostrmim, ker me ie za čop držal in jezno tfledal prav tisti gospod, ki so mi ga večkrat kazali, češ, to ie ruski cesar.« 6 Franc Sever nriorveduie (Liiib. Zvon, 1887. 413), da ie E;iza Bezlinieva fnozneie mati našega Frana Eriavcal tirala perilo na Ljubljanici ter si po dovršenem delu umivala obraz. Kar pride mimo ruski car Aleksander I. s svojim adintantom. Ko car ugleda cvetočo perico, se ustavi, notegne iz žena rr'eč svilen robec ter ga smehljaje pomoli lepi deklici, da si obriše z njim mokri obrazek. Stanovala ie na Poljanski cesti št. 26 fsedai 49) nasoroti Mariiarošča. 7- Ed. nI. Strahl pripoveduje IDie Kunst-znstKnde Krains, str. 381. da ie car naročil nri ljubljanskem slikarju Janezu Potočniku sliko za svojo kanelo: ni na znano, ieli Potočnik izvršil to naročilo in ali ie car sliko s seboi vzel. ali ne. Zanimivo ie tudi, kar piše o carju list vStimmen der ZeiU (1913, str. 228 sq): Car Aleksander ie bil vzgojen v Rousseanjevem duhu. Po nastopu vlade se ie nekoliko po-resnil, o kaki verski poglobitvi pa ni mogoče tfovoriti ob lahkomiselnem živlieniu oetrograi- skega dvora. Toda bolno leto 1812 ga ie znatno spremenilo. V teh strašnih vojnih izkušnjah i« iskal tolažbo, ki ie pa plitva modrost ni mogla dati. Cital ie sv. pismo, zlasti psalme ki jih ie sam nase vprilikoval; radi tega so se mu zelo priljubili. V zadniih letih se ie vedno boli nagibal h katoliški veri O tem priča poleg mnogih drugih prič tudi list, ki ga je poslal neki diplomat 8. V. 1821. iz Ljubljane kardinalu Consalviiu. V tem pismu omenja tudi list. ki ga ie pisal ljubljanski škof Avguštin Gruber svojemu prijatelju. Car Aleksander ie stanoval tedaj v Škofiji. Že v Opavi, še bolj pa v Ljubljani ie gledal potek dogodkov v popolnoma drugi luči kot liberalni duhovi. Uvidel ie. da daje trdno podlago prestolom le trdna vera. ki pa ne more biti brez orave cerkve. Car ie razkolnik, pa se želi povrniti k pravi cerkvi; hoče svojo cerkev zediniti z rimsko in ie to zedinienie v srcu že izvršil; skrivaj ie to sporočil sv. očetu. Po srečnem naklučiu sem od druge strani, seveda pod strogo molčečnostjo to izvede), kako je car svoj sklep priiavil sv. očetu. Carievo življenje ie zelo redno, skoro spodbudno. Vsak dan gre na kratek spiehod; nikdar ne gre v gledišče ali v družbo; ves dan neumorno dela ali čita- Cesarja avstrijskega zelo spoštuie in nravi, da je pripravljen vse storiti, kar bi ta želel. Leta 1822 je žtlel car iz Verone. kjer ie bil zopet kongres, o setiti Pija VII , prav tako leta 1S24. Leona XII., na ni utegnil. Umrl ic 1. dec. 1825. v Paganragu ob Azovskcm inorii. Zgodovinar Moroni je od nap. Grcgorija XVI. samega izvedel, da ie Aleksander od papeža zahteval katoliškega duhovnika in da ic bržkone kot katoličan umrl. 3. Pruski krali Friderik Viliem III. ie bil pač na kongresu v Opavi in v Veroni, v Ljubljani ga oa ni bilo, čeprav so mu že pripravili stan v Auersocrtfovi palači na Turjaškem trgu. Pruski državni kancelar knez Iiardcnberi! ie dobil od kralia povelje, nai z rfrofom Bcrn-sloffom odpotuie v Ljubliano. Stanoval ic v hiši barona Rastneria (Hiša P. Gabricla Gruberja), sedai v Zvezdarski ulici. 4. Neapolski krali Ferdinand IV. je bival v Ljubljani od 8. I. do 3. 5. 1821. Stanovil ie v Lenušičevi hiši v Gosposki ulici. Bil ie tedni že 61 let krali in v svojem 70. letu. Cesarica Karolina ie bila niegova hči. 5. Voivoda mocenski Franc IV. ic bil tudi navzočen na kongresu in ie stanoval pri grofu Bajkarlu Auerspergu. 6. Francozi so odposlali 11 diplomatov pod vodstvom poslanika markiza Caramana in voivoda Blacasa. 7. Britaniio ie zastopal lord Stovvart. V Ljubljani so se zbrali tudi Se zastopniki Sardinije, Toskane, Porluga'ske, Hanoveran-ske, Danske in sv. stolice, ki io ie zastopal boloniski škof kardinal Spina s škofom Maz-zom. Poleg teli se ic nabralo še mnogo drurfih odposlancev in odličnih oseb, n. r>r.; zagrebšKi škof Vrhovac. gorižki škof WaIIand, seniski škof Ivan Jesih nI. Jesenik, beneški patriarh in nesnik Ladislav Pvrkcr. krški škof kardinal grof Snltn. General Giulav itd. Avstrijski in neapolski dvor se ie pnoe-lial vsak dan ziutrai k sv. maši. Potem so sledile voiaške onn>dc. V Ljubljano so sedaj pozvali mnogo vojr5tva. Na rflnvnem trg:,i ie b'lo postavljenih 10 lesenih stražnic, v Gosoos u ulici 5. na Novem (Turjaškem) trgu so b>'e 4> ob Čevljarskem (Hradeckega) mostu dve. Ob menji stražnikov ie kar gomazelo vojaštva po ulicah. Kliub mnogim vladarskim in kne?.i'm osebam, ki so se tedai zbrale v I itibljani, ie bila sedaj vendar najvažnejša knez Metternich. avstrijski državni minister. Ta ie vodil vse konference, vse obravnave in ie obenem izvrševal vse sklene. Knez Metternich sam Pisej »Z Dunaia sem se odpeljal 1. ian. 1821 ob n stopinjah mraza. Do kranjske meje ie mraz naraščal, na južnih obronkih gora. ki ločno Štaiersko od Kraniske ie pa zanihl;ala .topla južna sana- Danes sem še sam v Ljubljani; Hitri že prigrmi nlaz državnikov, ki ne prinese nobenega veselja. S svoiim stanovanjem, l"a Bregu v Zoisovi hišil sem dosti za dovoli en.« Skupna posvetovanja so se vršila pri cesariu v dvorcu fsedai Turjaški trg št. Ji« Metternich si ie 6. ian. 1821 zapisal v dnevnik: »Moi cesar ie danes dospel. Izza nvnotfih mesecev sem en sam dan mirno preživel, namreč včerajšnji dan. Take dneve si moram v svoiem življenju zaznamovati, Jutri pride car Aleksander in pojutrišnjem krali neapolski.« Ko je dospel 7. ian. 1821 car Aleksander v Liubliano v šeslerovorežnem vozu. se ie nastanil v škojiii, Pričakoval ga ie ondi cesar Franc z najvišjim komornikom grofom Wrbna. s škofom, viceguverneriem in z generali. S cesarjem sta se koj odpeljala obiskat cesarico. Car se ie čez pol ure vrnil v škofijo. Tisti dar. ie bila nedelia. Dopoldne se ie avstrijski dvor udeležil sv. maše pri uršulinkah, ki ie postala za kongresno dobo dvornna cerkev. Mašavai ie škof Avguštin Gruber. Ponedeliek 8. ian. se je odpeljal cesar do Vrhnike naproti svojemu tastu, neapolskemu kralju. Ob pol ene sta prišla v Liubliano. Posveti so se bržkone precej pričeli, ker sporoča Metternich že 10. ian., da se ie liberalni ruski zastopnik vil kakor vrag v blagoslovljeni vodi. Vreme ie bilo milo in jamo in je kar vabilo na sprehod. Ruski car in neapolski krali sta se okoli poldne sprehajala v Lat-termanovcm drevoredu. Cesar in cesarca sta si ogledala slap na Ljubljanici v Fužinah, Prccei Drve dni so na kongresu sklenili, da pošljejo čete v Neanol, da oomire upornike in pripravijo povralek kralju. Cesar in neapolski krali sta bila 17. ian. na Gradu. Krali se ie spomnil, da ie bil pred 30 leti na lovu pri Aucrsnergu na Igu. »MOOOOtKKlOMflOTi^Mffl OO&OOOOOOOCOOO' Listek. mm J -m Prstan kraljice iz Safoe, Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Poiiacec, (Dalje.) »Vem, da imate ta krai za začaran, in niti najpogumneiši izmed vas bi ne hotel vstopili razen na posebno povelje. Jaz oa in ti tujci nimamo takega strahu. Zato dajte bučo olja in nekai bakeli in ostanite tu, dokler se ne vrnemo. V luknjo v steni pa postavite svetilko. Ja nam kaže pot, če bi naša ugasnila. Ne, nikar ne modrujte, ampak ubogajte. Nobene nevarnosti ni: dasi je namreč vroče, ie zrak vendar čist, to danes vem, ki sem ga več kot enkrat dihala.« Nato ie dala roko Oliveriu in z niegovo pomočjo zlezla skozi odprtino. Sledili smo in prišli v drugo jamo, v kateri ie bila. kakor ie dejala toplota mnogo večia kot zunai. »Kai je ta prostor?« ie prašal Orme z nizkim glasom, zdelo se ie namreč, da ga je njegova nodoba plašila. »Grobnica starih murskih kraljev.« ie odvrnila. »Takoi boste videli.« In še enkrat ga je priiela za roko, zakai breg ie bil strm in spolzek. Šli smo dalje, vedno navzdol, morebiti kakih štiristo iardov. Naše stopinje se glasno odmevale v napeti tišini, naše svetilke pa, okoli katerih ie krožilo na stotine netopirjev, so tvorile štiri zvezde v popolni temi. dokler se hodnik ni razširil v prostor, ki se ie izkazal kot prostrana okrogla arena' z visokim, kupoli podobnim skalnatim obokom. Makeda se ie obrnila na desno, se ustavila pred predmeti, ki so se belo svetlikali, dvignila svetilko in rekla: »Pogleitel« Videli smo pa tole: velik kameniten prestol, na njegovem sedežu in na niagovem podnožju pa so bile razporejene človeške kosti. Med njimi je bila lobanja in na niei< nagnjena zlata krona, dočim ie bil drugi lišp — žezla, prstani, zaponke, orožje in bojna ' Arena so s peskom posuta tla v tekali-ičih, borižčih, starodavnih gledališčih, oprema — pomešan s kostmi. Pa to še ni bilo vse. zakaj v velikem krogu okoli prestola so bjli drugi okostnjaki, petdeset ali še več. med njimi pa lišp. ki so ga bili njih lastniki nosili. Pred vsakim ie tudi stal podnos2 iz kovine — pczneie smo odkrili, da ie bilo srebro ali baker; na njem pa ie bilo nakopičenih vseh vrst dragocenosti, kot n. pr. zlate čaše in posode, lepotilne prlo.ave, zaponke, naprsnice, zapestnice, okraski za na noge. uhani in l^ise-ri, ki so bili videti rezani iz dragocenih karae-nov, kuri obročastega denarja in sto drugih reči, ki jih ie izza začetkov omike vsakdo cenil »Vidite,« je dejala Makeda, ko gmo z odprtimi ustmi strmeli v to strešno in čudno prikazen. »ta na prestolu ie bil kralj. Ti, ki so okoli r.iega, so bili njegovi častniki, straže in žene. Ko so ga pokopavali. so priponah sem '•t-gn-o i'ružino, ki :e m.sir« nieteve zaklade, io posadili okrog njega in iih nobili. Odpihnite prah in videli boste, da ie skala spodaj še omadeževana z m li-vio: tu', s'-' ovi m*(a »o še na na njih lobanji, in zattlriikih« Kvik ki ie ini;i rarinenie do raziskovanja ie s tonil naprej in te trditve ugotovil. »Halo!« ie dejal, ko ie potegnil lobanio nekega moža, nad katerim so utrujeni rablji očividno hurlo šušmarili, »vesel sem, da nisem služil starih murskih kraljev. Toda ista itfra se v malem še dandanes nadaljuje v A triki. Ko smo namreč taborili na zahodni obali, sem prej kot v štirinajstih dneh naletel na to, samo da so tam uboge siromake žive sežrfati.« »Morebiti«, ie deiala Makeda, ko smo ii prevedli Kvikove opombe. »Vendar pa mislim. da to ni navada, ki bi io moje ljudstvo liubilo«, in se je maLo nasmejala, nato pa dodala: »Nanrei. prijatelji, tukaj ie še precei teh kr&liev in olie ne isori večno.« Tako smo se pomikali naprej in kakih dvajset korakov dalje smo našli drug prestol, na sedežu in okoli njega pa raztresene kosti, ki so ležale tam. kamor ie katera zadela, ko ie mrtev obležal. Okcli so bili okosnjaki ne-srečnežev. ki so bili določeni, da rfa spremljajo na njegovi poslednii poti. vsak za svojim podnosom z zlitimi predmeti ali preprostim zakladom. Pred prestolom tega kralja so ležale tudi kosti psa z biserno ovratnico. In zopet smo šli dalje k tretii kostnici, če jo smem tako imenovali. Tu ie Makeda pokazala na okostnjak moža._ pred katerim je stal podnos, zvrhan reči, ki so bile očividno steklenice za zdravila dotične dobe, med njimi pa nekai kirurrfičnega1 orodja. »Povej, o zdravnik Adams«. ie z nasmehom pripomnila, »ali bi želel biti dvorni zdravnik murskih kraljev, če ie bilo mestu tedaj nač tako ime?« »Ne. gosoa,« sem odvrnil: »želim pa. če mi dovoliš, to orodje preiskati.« In dočim ie ona hitela nanrei, sem se jaz sklonil in si napolnil žepe. To nai pripomnim, da sem pri Makedinem ogledovanju našel med tem orodjem. ki ie bilo narejeno, ne vem. pred kolikimi tisočletji — zakai o tej točki_ divja spor med učenjaki — marsikatero, ki ie, nekoliko izpremenieno, še danes v rabi. 0 tem čudnem in strahovitem pokopališču ie ie še malo povedati. Od vladarja do vladarja smo šli. dokler nazadnje nismo postali trudni od strmenia v kosti in zlato. Še Kvik ie postal truden, ki ie svojo zgodnio mladost preživel pomarfaioč svojemu očeta, soseskinemu rfrobariu in ie te ostanke opazoval s strokovnim zaipmrniem, dasi z drugega stališča kot iaz. Vseknko ie pripomnil, da ie bila ta družinska grobnica nenavadno vroča, in če bi nje veličanstvo, ko ie on imenoval Makedo, ugajalo, nai bi ostanek umrlih gosp"dov smatrali za ogledanega. Toda prav tedai smo prišli do št. 25, po moiem štetiu. Morali smo se ustaviti, zakaj jasno ie bilo, da ie bil ta krali naivečii izmed ' podnos: plošča, velik krožnik, ki so na niejn n"diio pri gosposkih obedih gostom jedila, 1 Kirurg je zdravnik, ki zna bolne izre-zati, operirati. vseh. Okoli njega ie namreč ležalo poprečno dva ali trikrat večje števili mrličev in neizmerna množina dragocenosti, nekatere v podobi malih kipov mož in žen ali morda bogov. In vendar ie bil — čudno dovoli — grbast z ogromno lobanio. da ie bil skoro pravi nestvor. Nemara ie bil njegov duh enak neobičajnim lastnostim nie^oveda telesa, zakaj nič mani kot enajst malih oiročičev mu ie bilo žrtvovanih za Dogreb. dva izmed njih sti morala — do njih krivih kosteh soditi — biti njegova lastna. Človeka mika, kaj se ie godilo v Muru in sosednjih pokrajinah, ki so tedaj priznavale niegovo oblast, ko ie vladal krali Grbec. Toda zgodovina žal ne piše listin. X. POGLAVJE. Kvik prižge užigalico, »Tu se začnemo vračati, zakai ta iama je velik krog«, ie Makeda deiala preko rame. Foda Oliver, ki ga ie bila nagovorila, ie bil zapustil njeno stran in se ie ukvarjal z nekim orodjem, ki ga ie bil izvlekel iz žepa in preiskoval prostor za grbčevim mrtvaškim prestolom. Sla ie za niim in i»a radovedno vprašala« kai je ta reč in za kaj io tu rabi. »Pravimo ji kompas1« je odvrnil, »in pravi mi, da pod nami leži vzhod, kjer solnce vzhaja; kaže tudi, kako visoko stojimo nad morjem, nad to veliko vodo. ki ie ti, o Hči kraljeva^ nisi nikoli videla. Povej mi zdai. če bi mogli ti skoz to skalo, kaj bi našli zunaj ob vznožju?« »Malika Fungov z levjo glavo, so mi Dra-vili«, je odgovorila. Tega ki ste ga videli, preden ste harmaška mestna vrata v zrak pognali. Toda kako daleč proč ie, ne vem. ke* skoz skalo ne morem videti. Prijatelj Adams, pomagaj mi doliti svetilkam, zakai že dozorevajo. in vsi ti mrtveci bi bili slaba druščina v temi. Vsai moje ljudstvo tako misli, sai ga ni niti enega, ki bi si upal stopiti v ta krai. Ko smo ga prav pred malo leti našli in videli družbo, ki ga je zasedla, so bežali in me pu-sili. da sem ga sama preiskovala. Gleite, tu doli v prahu so še moje stopinje.« Dolil sem torei plitve ročne svetilke. Ko sem iaz to delal, je Orme urno opazoval: njegove sklepe smo pa zaznameniali v njegov zapisnik. »Kai si doznal?« te vprašala ko se ie na-zadne nekoliko nevolien dohitel; ona ga ie namreč klicala, nai pride. »Ne toliko, kolikor bi bil naredil, če bi mi bili dali več odloga,« ie odvrnil in za razlago dodal: »Gospa, vzgojen sem bil kot in-ženjer, to ie kot človek ki izvršuje razna stavbena dela in zato meri in preračunava.. Tile mrtvi možie. n. pr. ki so izvotlili ali uredili te jame, so tudi morali biti inženierji, pa ne srednje vrste.« »Tudi mi iih imamo. dandanes«, ie deia-., Ia- Postavljajo nam nasipe, deiaio jarke in hiše. dasi ne tako dobrih kot so te. ki so bile nekdai zidane. Toda še enkrat vprašam: Kai si spoznal, o modri inženier?« »Samo to. da tu ne stojimo tako zelp daleč od mesta Harmaka, katerega lego sem slučajno določil in da ie HI za onim prestolom tam nekdai — menim — .''oclnik, ki so ga zazidali, Toda o tem — prosim gospa, ne povei ničesar, in ne iznrašui me zaenkrat več, ker bi ne mogel za gotovo odgovoriti.« »Vidim da si prav tako previden kot moder«, ie nekam zbadljivo odvrnila. »Pa. dobra, sai ne morem, da bi mi zaupal svoje' načrte, zato iih zase ohrani.« »Oliver se ie priklonil in sprejel ta kratki pouk. Nato se ie začelo naše poto.anie nazai. Šli smo še mimo mnogo skupin okostnjakov, ki smo se zdai komai potrudili pogledati jih,: morebiti zato. ker ie težak zrak, poln prahu, ki ie bil nekdai človeško meso, učinkoval na našo odločnost. Same to sem opazil, ali pravzaprav ie pozorni Kvik obrnil mojo pazljivost na dejstvo, da so bili spotoma kralji obdani z vedno mani in mani služabniki in ženami. 1 Kompas ie magnetna igla, katere ede»; konec vedno kaže Proti severu. in da so imeli darovi, postavljeni k niih nogam. vedno tna lišo vrednoit. Ko smo šli še mimo petih ali šestih, se ie niih Domciieno spremstvo zmanjšalo na oar ženskih okostnjakov; brez dvoma so bile to njih o sebno ljubljene žene. ki so iih izbrali za to Dosebno čast- , , ' . Nazadnie ni bilo prav nikogar; ubogi vladarji, ki so bili zdaj prav blizu skup razporejeni. so bili prepuščeni, da sami preisku-ieio smrtne sence; okrašeni so bili samo s svojimi dragulii in kraljevskimi znaki. Končno so še te nadomestili z mrtvaškim liš;>, m iz zlatih listov, podnosi za dragocenosti so bili iz lončenih posod, ki se ie zdelo, da niso imeli v sebi drugetfa. kot hrano in vino. temu so dodajali še nekai sulic in drugega orožja. Zadjni izmed zasedenih stolov — bilr> iih ie namreč vmes nekai Draznili — ie nosil kosti, ki sem, iz njih vitkosti in majhne oblike zapestnic takoj spoznal, da so bile od ženske, ki so io poslali v grob brez družbe in sploh brez darov. »Brez dvoma«, ie dejala Makeda, ko sem ii to razlagal, »o v tem času stari prebivalci postali slabotni in ubožni, ksr so oo toliko kraljih dopustili, da iih ie vladala ženska, in niso imeli premoženja, da bi ga izdali za njen pogreb. To ie bilo pač oo potresu, ko ie le malo ljudi ostalo v Muru, preden so ga zasedli Abati.« Tu se ie razgovor prekinil, Kvikova svetilka ie namreč nenadoma ugasnila. »Se mi ie zdelo, da nekai ni prav pri tei lepi stvarci,« ie deial narednik, »pa ie nisem mogel priviti, ako nima vijaka: brez njega ie oa to, na stari način prioravljeno olje zanič. Malo! Gospod doktor, zdaj gre Da vaša.« in šla je. ko ie govoril. »Stenji!« ie vzkliknila Makeda. »pozabili smo nove stenje seboj vzeti: kaj nam brez njih koristi olje? Pojdimo, hitro! Mi smo še daleč od vhoda v to jamo, kjer bi se nas ne dtsnil nihče iskati razen velikih duhovnov » In oriiela ie Oliveria za roko in začela teči, naju pa ie pustila, da sva sledila, kakor sva pač mogla. »Skup se drživa, gospod doktor,« ie deial Kvik, »skup. Ob nesreči morajo tovariši redno skup ostati. Za roko me primite. gos-rod doktor. Eh, naglica ni nikdar prida, sem sc učil. Poglejte!« in Dokazni je na snrevlaj bežeči Dostavi, ki sta bili zdaj že daleč proč in imeli samo eno svetilko med seboj. V naslednjem hinn se ie Ma' mleko 15 K : Drkomaz 8 K | nnjfinojSi Ueua-puder Dr. Klngera v velikih originalnih gbatuljah 30 K nKilinej&i Hega zobni praSck v patent škatliab 30 K; puder za gospe v vrečicah S K; zobni prajefc v škatljali 7 K; v vrečicah 5 K; Savliel diieva za poriio 8 K; Schampoon za lase 5 K; rumenilo 18 listkov 24 K; na iineiai parfom po 40 in K; Mooua voda za ift»o 68 K; Za te razno prodmete so zamot in pogtnln* po-seboj računa. EUGEN V. FEL ER, lekarnar StubEca donja, Eisa trg 16, Hr»>aIko. Draga nevesta! S kom moreš razveseliti svojega ženina najbolj? z lepo hišno opravo, katero moreš kupiti ceno, solidno in trpežno le pri mizarju J, AniSIP^ novootvorjena T. zaloga pohištva Ljubljana, Komenskega ulica štev. 28, nasproti gole na Ledini. SPALNICE OD 4000 K DALJE -VK oDon mimjusgn KOLODVORSKO ULICO - fotoC i.ritam Dou -te enžice 6 en;ke u e iiu iite Že e ure Uhani Nčjstrejšalrgovi■■ ur.zlrim en ire»n.;n. p £UDEi\ LJUBLJANA 22, Pre erntiva 1 ž-iihtev.-' te ponu(1l>e! v krmo, anglešhi i>rnidm piušek za živino, po pvSti 5 zami tkov po 1, kg za 50 kron. Glusom ukaza dcžeine vlede v L:ubljani smejo prodajati Mustin lekarnarji, trgovci, kiamarii, kmetijske m kon^urnnc zadruge. — Dalje oa teh ziditeviiite: hrana za dojenčke, za otroke. Krepek zajutrek za odrasle, daje bolnikom kri, meč, zdravje. Z niegovo upoiabo se prihrani mleka in sladkorja. To tfokbzu.e n tisoče zahv/lmh pisem. Po poŠti 5 zamotkov po ' 4 kg 100 kron. kraste, lišaie odstranjuje pri Človeku in živalih Nafiol-mazilo, ki je bre/. (Juha in ne maže perila. — 1 lonček za eno osebo po poŠti 15 kron pri TKI, lekarna. Lil ata. Sovenra SIIS. SlilIH E BiiaiioB9iii3iiaiiiiaiieaa>sB[iiiigicBB Cosulich-LIne (prej Auslro-Amerikana) Trst - Amerika prevaža notnike v New-York redno 3 krat v Južno Ameriko po 1 krat mesečno. Pojasnila in prodaja voznih listov. Simon fCmetec glavni zastopnik za Slovenijo — Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. Kolovrate za presti in druge lesop«, ko^ari&ke in £ininositn.rsko izdelke dobavlja po ■lizkl ccnf ■■ —-----! "-----■ trgovina nizki ccni jyj fies0nj K|«aflj 4021 ni, draginja je velika, jaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom — doma v svojem kraju s prodajo nekoga izd . Ika gotovo do 100 kron na dan zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor. — JOSIP BATIC, Litija. 4134 Pohištvo in tapetniška delavnica spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotelja klubske garnituie. modroce, kuhinjske opravo železne postelje, velike in otroške, vsake vrste, po nizki dnevni ceni priporočata BRATA SEVElt, Ljubljana, (Kolizej), Gosposvetska c. 13. ^ Lepo črno BRINJE oddaja po nizki ecni Svan Jelačsn, Ljubljana, Emon-ska cesta štev. 2. O* ♦♦♦♦♦♦ ako si hočete gotovo pi hraoiti neka, denarja ne kupujte drugod bale kot le pri Jvnniii" F. E I. Goričor, Ljulbjana, Sv. Petra cesta 20, ki ima v zalogi veliko izbiro blaga za meško n ženske obleke n. pr. črno sokno, knmrjarne, raz« e sev ote, s>-tlo žnm< t, klot, rolen no belo in pisano, cv iha, ulntnn za rjuhe, namizne pr'e. navadno in f■ ne odeje domHfegu izdelka, svilene volneno robco in šerpe moško in žensko srnice, ovratnike, kravate, ve enine (šLngarijo) In drugo rnzlično blago, vse po najn žjih cenah. Stoji k svoj m! -^kj Svoii k svoj ml T3II Harmonike nove in slare, imam vedno v zalogi. Imi tn tudi Luba-sove harmonike. Poscin.ih cenikov ne razpošiljam. Frauc Kucler, izdelovatel harmonik Stara Sranga, Vrhnika Jugoslavija da brez odloga potrdite .-prejem denarja, ki Vam prihiija iz Amerike po našem posredoval ju potom kr. poštno-čekovnega urada. Pazite, da boste reznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dsn, ko Vam je bil izplačan. Radi mnogih pr.tožb ameriških rojakov o nesprejemu dcnBrju v stari domovini in vsled nepotrebi;ego pieiskovanjn pri nrs ter po poštah, Vas to prosimo. Enake pritožbe to se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaji kot nei pruvifei.e. Večkrat se dobe I udje, ki posel no sorodnikom isdi prikrivajo sprecin poslanega ciencrja, čeS, bo raje Se poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V lostiici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijclni preiskavi pošiljatelj prepriCa. da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zeu-panje ter mnogokrat dolgo traja, predno se cdlofi poslsitl zopet kaki denar. KoneCno se obriičumo Se na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovtlctv čakajo po več n.csccev na poslani denar, da priporočajo svo;im sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke, Točna postrežba — to je vedno bilo in bo cstslo naSe geslo. 82 CORTiANDT STRESiT, NEW YOKK, N. V. ZADRUŽNA I BANKA D. D. v posluje začasno v prostorih Zadružne zveze, Dunajska c. 3811. Podružnice! SOMBOR, MARIBOR, DJAKOVO. SPLIT, SARAJEVO, ŠIBENIK. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombar-dira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na viožne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Feo^oščeiii prodajalec srečk Državne Razredne Loterije. Izplačuje svojim klijentom vsak znesek brez odpovedi d gofODinf. Izdaja konzorcij »Domoljuba« Odi{ovorni urednik Anton Siišnik v Ljubljani. Titka Jugoslovanska tiskarna.