letališču ALC v Lescah že od 2. junija merijo moči jadralci na letošnjem XIX. državnem in XI. republiškem prvenstvu. Zaradi slabega vremena so doslej končali le štiri discipline. Foto: F. R
Leto XXVI. Številka 46
Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka J® Tržič — Izdaja ČP Gorenjski tisk *^r®nj. Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko
Kranj, sobota, 16. 6. 1973 Cena 70 par
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
Novo
Novo
Novo
Novo
Novo
za izlet — za vikend za domačo uporabo v hladilnikih in zmrzovalnikih
VITA FILM
folija za zavijanje živil v vseh samopostrežnih trgovinah
Veletrgovine Ž IVI L. A Novo — Novo — Novo — Novo
Novo
Dražji bencin
Ko so se prejšnji teden podražile cigarete in tarife v mestnem potniškem prometu in ko lahko s 1. julijem pričakujemo povečanje stanarin za 12,3 odstotka, se je v četrtek zvečer po 20. uri podražil tudi bencin za 25 par pri litru. Tako je zdaj cena super bencina (od 98 do 100 okta-nov) 3,10 dinarja za liter, bencin pre-mium (od 86 do 88 oktanov) pa po 2,85 dinarja. Včeraj zjutraj so na bencinskih črpalkah podražili tudi kurilno olje za 22 par pri litru. Nova cena je 1,45 dinarja. Ponekod se je podražil tudi že plin butan od 1,30 na 1,625 dinarja. V ljubljanski plinarni pa menda prodajajo butan še po stari ceni.
Dobri učni uspehi kljub težavam
g j^ Učnimi uspehi na osnovnih °jah v radovljiški občini smo lahko 2 ? .?adovoljni, je bilo rečeno na aanji seji občinske skupščine, ko so opravljali o problematiki šolstva •tak	dokaj skromen in je
radovljiška občina na drugem tat V Sloven'ji- To pa ni le rezul-je mmulega šolskega leta, marveč Podobne podatke zaslediti paleta nazaj.
db°rniki so zato izrekli vse pri-
Boris Ziherl v Predosljah
nj^Pne slovesnosti ob 20. oblet-d0sli^žine »Franca Mraka« Pre-donnu ki bo Jutri' v nedeljo srnn • an v Predosljah, se bo, kakor Zir% ^vedeli, udeležil tudi član CK Pred«,fIn CK ZKJ Boris Ziherl ter °rgan	družbenopolitičnih
stavni?01-" kranJske občine, pred-Števil • strelskih zvez Gorenjske in ^ m drugi.	-an
znanje prosvetnim delavcem v občini in se zavzeli, da se čimprej uredi težak materialni položaj v tej službi. Poudarili so, da so v zadnjem času težave v prosveti zaradi nizkih osebnih dohodkov in pomanjkanja denarja nasploh že skoraj nevzdržne. To se kaže tudi v odhajanju prosvetnih delavcev drugam. V zadnjih .mesecih je odšlo z osnovnih šol na Gorenjskem v druge službe 14 učiteljev in 11 pedagogov iz srednjih šol. Razmere pa niso nič drugačne na področju celotne republike. Eden od podatkov, nad katerim se je treba resno zamisliti in začeti resno ukrepati in razrešiti težak položaj, je, da je v zadnjem času zapustilo šole v Sloveniji 131 prosvetnih delavcev, od tega 92 učiteljev osnovnih šol.
Pred torkovo sejo prosvetno-kulturnega zbora republiške skupščine, ki bo razpravljal prav o teh vprašanjih, so tudi radovljiški odborniki podprli predlog oziroma
stališče, da je treba po odmrznitvi samoupravne sporazume v šolstvu uveljaviti 100-odstotno. (Zaaj je namreč dovoljeno izplačevanje osebnih dohodkov le do 95 odstotkov sporazuma). Zavzeli pa so se tudi, da jeseni v občini preučijo primanjkljaj zaradi povečanih materialnih stroškov v šolstvu in če bo to mogoče, skušajo razliko nadoknaditi.
Ko so govorili o srednjem šolstvu, so menili, da bi v radovljiški občini morali imeti vsaj oddelek ene ali več srednjih šol. Zato se bodo glede tega v okviru mrieže srednjega šolstva zavzemali še naprej. Sklenili so tudi, da bodo preučili možnosti, da bi se tudi radovljiška občina vključila v gradnjo domov za študente na ljubljanskih fakultetah. V Ljubljani je menda okrog 100 študentov iz radovljiške občine. Menili so, da bi v mnogočem lahko vplivali tudi na zmanjšanje socialnih razlik, če bi imeli takšen dom radovljiški študentje v Ljubljani.	A. Žalar
Čas teče, dela čakajo
Kmalu bo minilo tri mesece, ko sta oba zbora kranjske občinske skupščine sprejela resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju občine za leto 1973. Smo nekako na sredi leta in še približno šest mesecev je čas za uresničitev začrtanih in sprejetih programov in nalog. Ne zaradi pretirarie nestrpnosti ali zaradi tega, ker se praviloma vsako leto dogaja, da ostaja del začrtanih nalog neuresničen, marveč preprosto paradi tega, ker najbrž marsikomu ta hip ni jasno, kako bo moč do konca leta končati nekatera prepotrebna in hkrati zahtevna dela, smo bežno pogledali v kranjsko resolucijo.
Pravzaprav nas je tokrat zanimal le del komunalne dejavnosti; in sicer tisti, ki govori o delih na cestah. Velja poudariti, da so v resoluciji sredstva za to področje lepo predvidena in namensko razporejena; in kar je prav tako pomembno: denarja ni ravno malo. Realno pogledano pa je ta hip v najboljšem primeru le še štiri mesece časa (ob zelo ugodnih vremenskih prilikah) tja do začetka novembra, da se dela končajo.
In kaj je treba v tem času glede na sprejeta stališča v resoluciji narediti? Omenimo le nekatera večja dela: Za nadaljevanje rekonstrukcije na Delavski cesti po programu iz leta 1972 je namenjenih 975.600 dinarjev. Odsek, ki ga obnavljajo, je že lep čas zaprt, dela pa stojijo. Mnoge ta hip zanima, kdaj bo ta del zgrajen in odprt! Če bi že bil, bi bil zelo dobrodošel, saj napol zgrajena obvozna cesta še vedno ni rešila prometnega problema v Kranju. In ker obvoznica do Iskre najbrž še lep čas ne bo gotova, bi ravno Delavska cesta lahko v mnogočem razbremenila promet.
V	resoluciji piše, da je za zavarovanje ceste Kranj—Besnica na odseku med zadružnim domom proti visokim vodam namenjeno 50 tisoč novih dinarjev. Dela se še niso začela. Da pa problem ni majhen, seje vsakdo lahko prepričal ob nedavnem hujšem nalivu.
Na cesti Sp. Bela—Zg. Bela in Sp. Bela—odcep proti Preddvoru je letos treba položiti asfalt beton. 275 tisoč novih dinarjev je rezerviranih za to. Upajmo, da bo šlo vreme na roko tistim, ki želijo, da se to čimprej uredi; sicer bo spet potreben izgovor.
V	zadnjem delu komunalne dejavnosti v resoluciji, ki se nanaša na ceste, pa je cela vrsta vprašajev. Republiška skupnost za ceste mora letos financirati: nadaljevanje gradnje obvozne ceste (6,350.000 din), sanacijo vozišča ceste Kranj—Preddvor (2 milijona), sanacijo vozišča ceste Kranj—Golnik (1 milijon), rekonstrukcijo ceste Golnik—Križe na območju občine Kranj (800.000), sanacijo vozišča ceste Kranj in Šenčur (1,500.000) in izgradnjo ceste Bitnje—Labore (2 milijona).
Kolikor nam je znano, dela na tem področju še nikjer niso resno začeta. Zato je upravičena bojazen, da ta letošnji program, vreden 13,650.000 novih dinarjev, ne bo v celoti uresničen. Se posebej bi pri tem lahko omenili nadaljevanje gradnje obvozne ceste. Ta kranjski nedonošenček (če ga tako imenujemo) se sicer na vse kriplje bori in kriči, vendar žal še prvi odsek ni končan!
Rekli smo, da smo se odločili za bežen poglčd. Res je, da ta hip ne bi mogli nikogar kriviti za nedokončanje letos določenih del. Vseeno pa bi bil dobrodošel odgovor, kakšne so realne možnosti, da se v prihodnjih recimo zelo ugodnih vremenskih mesecih vsa po resoluciji obvezna dela končajo.	^ ^ \
J<otcaa
k&ANJ
ZAKAJ KUPOVATI DRAŽJE?
i o/
popust do 30. junija
pri nakupu pohištva v:
se posebnost:
salonu stanovanjske opreme
globus
salonu kuhinjske opreme
Dekor
Ne pozabite:
v naših prodajalnah uporabite potrošniški kredit do 15.000 din, brazplačna dostava na dom in montaža
Naročnik:
M MEBLA M BRESTA »M ALPLESA
22. junija
25. in 26. junija
28. in 29. junija


Štipendije odvisne od študentov
Izvršni odbor RK SZDL je razpravljal o izvajanju družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju ter zavzel stališče, da bi bile tudi štipendije v kar največji meri odvisne od študentovega dela. Zavzeli so se tudi za sankcije ob kršitvah sporazuma. Dogovorjeno je, naj bi bila minimalna štipendija 900 dinarjev na mesec.
16 brigad
V	naselje Boško Buha na Jabuki pri Plevljah in v mladinsko naselje v Ravi Reki pri Prijepoliu je prišlo 16 mladinskih delovnih brigad. 900 mladincev in mladink bo gradilo progo Beograd—Bar.
Ponovno oranje in setev
Močni nalivi, viharji in toča so povzročili kmetijstvu v Po-tisju, severnem Banatu, Sre-mu in 24 vaseh kragujevške občine veliko škodo. Posevki, sadovnjaki in vinogradi so ponekod povsem uničeni. Najbolj potolčena polja boao morali ponovno preorati in posejati.
Vsak bo odločal sam
V	kraguievški tovarni avtomobilov Crvena zastava nameravajo menda po zgledu nekaterih drugih držav že jeseni poskusno uvesti tako imenovan svobodni delavnik. Z drugimi besedami to pomeni, da bodo delavci sami odločali, kdaj bodo prihajali na delo in kdaj odhajali z dela.
V. salon pohištva
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo jutri zaprli peti salon pohištva. Teden ani bo tako pohištvo in notranjo opremo razstavljalo 46 podjetij iz vse države.
Boljša varnost in samozaščita
Izvršni biro predsedstva ZKJ je na seji, ki se je je udeležil tudi predsednik Tito, ocenil dejavnost ZK v zvezi z varnostjo in samozaščito družbe. Čeprav se je po pismu povečala aktivnost na tem področju, je izvršni biro ugotovil, da je treba še naprej izboljševati delo organov za notranje zadeve in to službo vsestransko usposobiti za še učinkovitejši boj proti sovražni dejavnosti in nosilcem le-te.
Višje stanarine
Na sestanku s predsedniki občinskih skupščin je predsednik izvršnega sveta inž. Andrej Marine obrazložil slovenska stališča o uresničevanju letošnje ekonomske politike. Na seji je bilo rečeno, da se kruh in mleko ne bi smela podražiti in tudi do podražitve mesa ne bo prišlo, če bo preskrba z mesom redna. Možne bodo nekatere spremembe pri gostinskih storitvah. S 1. julijem pa bodo občinske skupščine za 12,3 odstotka podražile najemnine, vendar pa bodo pri tem uporabile predpise o delnem nadomestilu za večje izdatke socialno šibkih družin.
Prijava premoženja
Slovenske občine pozivajo občane, da predložijo podatke o svojem premoženju in o tem kako so ga pridobili. O tem, kdo vse mora prijaviti premoženje so občinske skupščine sprejele ustrezne odloke (tudi na Gorenjskem). Za primer povejmo, da morajo prijaviti premoženje in kako so ga pridobili tisti, ki so ne glede na čas pridobili premoženje v vrednosti 500 tisoč dinarjev, tisti, ki so v 10 letih dobili premoženje vredno več kot 300 tisoč dinarjev itd. V vsakem primeru pa morajo to storiti voljeni funkcionarji, vodilni v pravosodju, upravi in gospodarstvu ter razni inšpektorji. Prijave je treba vložiti do 30. junija.
L.	^
Aktiv ZK o visokošolskem študiju
Aktiv zveze komunistov, ki ga je sklical medobčinski svet ZKS za Gorenjsko, je v Kranju v sredo popoldne razpravljal o tezah o idejno-političnih vprašanjih razvoja visokega šolstva v samoupravni socialistični družbi. Teze je za javno razpravo pripravila komisija CK ZKS za družbenopolitična in idejna vprašanja znanosti, prosvete in idejno-politično usposabljanje komunistov. Javna razprava naj bi pripomogla do celovite in kritične ocene razmer v našem visokem šolstvu.
Razprava v Kranju je sicer dala nekaj pripomb tezam, bila pa je morda preveč usmerjena v probleme univerze same, kar pa je razumljivo. Razprave se namreč niso udeležili vabljeni predstavniki gospodarstva, zato nismo mogli slišati, kakšen odmev imajo teze v ekonomski sferi. Ne glede na to, da avditorij ni bil tak, kot je bil sklican in kot bi želeli gostje z univerze, pa je razprava zaključila, da ne more biti dvoma o vprašanju, ali je dokument o idejnopolitičnih vprašanjih visokega šolstva pri nas potreben ali ne, saj je jasno, da zveza komunistov brez takega dokumenta na področju izobraževanja ne more biti. Smo v obdobju velikih sprememb tako glede narave samega dela, srečujemo se z vse večjim povpraševanjem po kadrih, spreminja se obseg in kvaliteta znanja. Značilno za vse družbe je v tem trenutku kriza študija na visokošolskem nivoju, rešitve pa so seveda različne. Pri nas pa si prizadevamo predvsem, da bi diplomanti visokih šol kasneje pri delu in samoupravljanju znali ustvarjati humane odnose v družbi.
Osrednji problem tega dokumenta je teza o vraščanju visokega šolstva v družbo. Teze se sicer zavzemajo za takojšnjo realizacijo temeljnih organizacij združenega dela v statutih visokošolskih zavodov in v zakonodaji, težava pa je v tem, ker je struktura naše univerze še klasična, nekatere fakultete na primer filozofska pa imajo zelo heterogene oddelke.
Teze po mnenju razpravljavcev zelo dobro opredeljujejo učinkovitost študija, problematičen pa je način selekcije, saj nimamo učinkovitega sistema za izbiro kandidatov pri vpisu, vsak dosedanji pa je bil in je diskriminatorski. Enake možnosti mladih bi bile zagotovljene le, če bi spremenili celoten šolski sistem in zagotovili vsem enake startne pozicije.
Precej pripomb so imeli razpravljavci na kriterije, ki se zahtevajo za visokošolskega učitelja. Teze omenjajo znanstveni kriterij, moralni in pa družbenopolitični. Menili so, da ta tretji kriterij ni dovolj poudarjen, saj je družbenopolitična angažiranost učiteljev še kako pomembna pri vzgoji mladega kadra. Ob tem so še poudarili, da se sicer že dolga leta govori o uvedbi predavanj o marksizmu na nedruž-boslovnih fakultetah univerze, dogaja pa se še vedno, da diplomanti tehničnih fakultet zapuščajo študij in odhajajo na delovna mesta družbeno povsem nerazgledani, kar je za mladega človeka v današnjem času povsem nesprejemljivo.	L. M.
Jeseniški in beograjski dijaki pripravljajo srečanje
jesenice
Lani so dijaki jeseniških srednjih šol na pobudo občinske konference
Pred konferenco več izobraževalnih
akcij
V ponedeljek, 18. junija, bo v Tržiču VI. zasedanje občinske konference ZKS, na kateri bodo najprej pregledali in ocenili delo osnovnih organizacij in stalnih aktivov med obema konferencama. V tem času so posvetili v Tržiču največ pozornosti družbenopolitičnemu izobraževanju članstva ZK. Organizacija ZK je na primer pripravila predavanje o idej-nosti pouka za pedagoške delavce, več predavanj o ustavnih dopolnilih, i večdnevni seminar za novosprejete člane ZK itd.
Po oceni dela med konferencama bodo člani konference poslušali poročilo gorenjskega delegata na IV. konferenci ZKJ Marjana Jakliča ter obravnavali problematiko pri uresničevanju ustavnih dopolnil v trži-ški občini.	-jk
Obvestilo radovljiškim volivcem
Zbora radovljiške občinske skupščine sta že na začetku sredine seje sprejela malo nenavaden sklep. Seja je bila komaj sklepčna in se je zaradi klicanja odbornikov po telefonu začela s približno polurno zamudo. Zato so na seji sprejeli sklep, da bodo o odsotnosti vseh tistih odbornikov, ki se za sejo niso opravičili, obvestili volilne enote oziroma volivce v občini. Doslej so na odsotnost in red opozarjali le posamezne odbornike, ki so neupravičeno izostajali s sej.
A. t.
Popravek
V članku »Slavje bukovških gasilcev«, objavljenem v prejšnji, 45. številki Glasa, je pri naštevanju krajev, katerih prebivalci so prispevali denar za nabavo nove motorne briz-galne, prišlo do neljube pomote. Namesto krajevnih skupnostih Bukovica, Bukovščica in Lenart nad Lušo smo pisali o vaseh Bukovica, Bukovščica in Lenart, kar je seveda bistvena razlika. Pravilna informacija se torej glasi: v nabiralni akciji so sodelovali vaščani Bukovice, Ševelj, Knap, Bukovščice, Strnice, Pozirna, Praprotna, Sv. Tomaža, Luše, Stirpnika in Lenarta. Posebno protipožarno trojko pa ima društvo tudi na Bukovščici, ne le na Pra-protnem in v Luši. Upajmo, da nam bodo prizadeti napako dobrohotno oprostili.
kranj
radovljica
ZM Jesenice navezali tesne prijateljske stike z dijaki poklicnih šol iz Beograda. Dijaki poklicnih šol imajo v Beogradu svoj kulturni dom, ki se imenuje po sekretarju Skoja, Dragoljubu Milovanoviću, ki je padel pod Stolom.
Lani so jeseniški mladinci v Završnici, na mestu, kjer je Milovanovič pokopan, odkrili spominsko ploščo. Na svečanost so povabili tudi beograjske dijake. Oktobra lani pa je jeseniška delegacija obiskala Beograd, kjer so v kulturnem domu odkrili doprsni kip Dragoljuba Milo-vanovića.
Za 25. junij pa pripravljajo dijaki obeh mest srečanje na Jesenicah, kamor bodo prispeli le najboljši dijaki beograjskih poklicnih šol. Srečanje mladine bo v Završnici, kjer bodo položili vence na grob Dragoljuba Milovanovića in si za tem ogledali Jesenice in Železarno.
D. S.
Namesto šampanjca ob koncu uspešno podpisanega sporazuma je moral posebni svetovalec ameriškega predsednika Henry Kis-singer v nedeljo zvečer na vrat na nos v VVashington po nova navodila za nadaljevanje pogovorov z Le Duc Thojem. Zastoj v Parizu, obisk Brandta v Izraelu in obisk kamboškega princa Si-hanuka v Jugoslaviji bodo osrednje teme današnjega prispevka.
PARIŠKO NADALJEVANJE: Henry Kissinger se je ta torek vrnil v francosko prestolnico, da bi nadaljeval svoje pogovore s severnovietnamskim predstavnikom Le Duc Thojem o izvajanju januarja podpisanega pariškega mirovnega sporazuma.
Zastoj v Parizu
Kissinger je sam še konec minulega tedna dajal glede tega zelo optimistična predvidevanja, izjavljal je, da so njegovi pogovori z Le Duc Thojem praktično končani, podpis dokumenta pa več ali manj zgolj še formalnost. Potem pa se je nenadoma vse podrlo. Kaj seje zgodilo?
Očitno je, da je segel vmes Saigon, ki je preprečil podpis sporazuma, ker ni bil zadovoljen s formulacijami posameznih določil.
Vse to terja vsaj najnujnejše pojasnilo: ko so namreč januarja letos v Parizu podpisali tako
Komisija za spomeniško in muzejsko dejavnost pri jeseniški kulturni skupnosti je pred dnevi pregledala Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in Finžgarjevo rojstno hišo v Doslovčah. Po ogledu so sprejeli dogovor, da bo treba v prihodnje skrbeti za oba spomenika in poskrbeti za primerno propagando, predvsem za Finžgarjevo rojstno hišo, ki je manj obiskana kot Prešernova. Lani je obiskalo Prešernovo rojstno hišo okoli 34 tisoč obiskovalcev, Finžgarjevo pa 12 tisoč. Razen cega pa so se s turističnim društvom v Žirovnici pogovarjali tudi o nekaterih akcijah, ki bi zanimivosti in kulturne spomenike na žirovniškem območju bolj približale javnosti.	'	D S
Pri občinskem odboru zveze združenj borcev se je v začetku tedna sestal odbor za izgradnjo doma v Kumrovcu. Razpravljali so o akciji za zbiranje denarnih prispevkov za gradnjo tega spominskega doma mladine in borcev Jugoslavije.
V	četrtek opoldne je bila seja občinskega odbora sindikata delavcev druž benih dejavnosti, kjer so razpravljali o bodoči organiziranosti sindikatov in o obiskih šolskih kolektivov v delovnih organizacijah.
Od organov občinske skupščine so se ta teden sestali iniciativni odbor za gradnjo srednjih šol, kjer so razpravljali o,nalogah na podlagi sklepov občinske skupščine. Svet za turizem in blagovni promet je obravnaval predlog za reorganizacijo Gorenjske turistične zveze. Svet za finance pa je razpravljal o spremembi odloka o posebnem občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o realizaciji proračunskih dohodkov in izdatkov do konca maja letos.
V	četrtek popoldne je bil tudi posvet sekretarjev organizacij in aktivov zveze komunistov v občini. Razpravljali so o obnovi v zvezi komunistov, uresničevanju ustavnih dopolnil, delavski kontroli in delu organizacij ZK. .______A. Ž.
Zbora radovljiške občinske skupščine sta na sredini seji dala soglasje za .	ustanovitev krajevne skupnosti
Zasip in potrdila statut te skupnosti s pripombo, da ga je treba uskladiti z zakonskimi določili. Odborniki so razen tega izvolili za občinskega sodnika za prekrške Vojislava Stojilkoviča z Jesenic. Ko pa so razpravljali o predlogu za potrditev zaključnega računa proračuna občine za minulo leto, so poudarili, da morajo vsi v občini redno odvajati takse in druge dajatve v proračun. Zavod za turizem na Bledu menda od lanskega leta dolguje proračunu občine 40 tisoč novi^ dinarjev na račun pobranih taks.
V	četrtek popoldne se je sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Člani so razpravljali o organizaciji javne razprave o usnutku zvezne ustave in o novem organiziranju v socialistični zvezi. Razen tega s o ocenili društveno dejavnost v občini in dosedanje javne tribune v nekaterih krajevnih skupnostih.
Razen tega ja bil v četrtek popoldne pri občinskem sindikalnem svetu posvet o vlogi in pomenu množičnega športa in rekreacije ter o akciji Trim-
A. 2.
Obenem s turističnimi delavc| Gorenjske Škofja Loka danes gost1 tudi člane društva ljubiteljev drobne grafike »Ekslibris Sloveniae« ter člane prvega našega knjižnega kluba »Svet knjige«, ki bi se radi pobliže seznanili z zgodovino in s kulturnimi zanimivost; mi tisočletnega mesta. Med enodnevno ekskurzijo bodo obiskali Loški muzej in cerkev v Crngrobu, znano po svojih freskah in pozlačenih oltarjih. Ekskurzijo vodi umetnostni zgodovinar prof. Andrej Pavlovec.	(-ig)
V torek je bila v Tržiču seja sekre* tariata aktiva komunistov-nepo' srednih proizvajalcev, ki je bi ustanovljen na pobudo konference ZKS Tržič. Na torkovi seji je sekretari?1 pregledal odgovore na anketo o uresničevanju ustavnih dopolnil, ki so j° prejele delovne organizacije v občini. Člani sekretariata so na osnovi izp0}' njenih anket ugotovili, da je zadnje čase delo na področju uresničevanj8 ustavnih dopolnil zaživelo veliko bolj kot pred štirimi meseci, ko so delovn® organizacije že izpolnjevale prvo takšno anketo. Takrat se namreč v nit' enem podjetju še niso odločili za več TOZD, temveč so menili, da bodo osnovali le eno organizacijo združenega dela. Sedaj pa so se večja podjetj8 odločila, da bodo oblikovala v okviru organizacije združenega dela več TOZP-Enako gradivo je obravnavala v četrtek tudi komisija za ekonomska vpra^! nja in ekonomske odnose pri občinski konferenci. Le-ta ie izdelala tudi precej obsežno analizo uresničevanja ustavnih dopolnil v občini, ki bo v pomOf predvsem manjšim delovnim organizacijam.
V	torek bo v Tržiču razširjena seja komisije za mednarodne odnose in mednacionalna vprašanja pri občinski konferenci ZKS. Na seji bodo obraV' navali položaj delavcev iz drugih jugoslovanskih republik, ki so zaposlen1 v Tržiču. Le-teh je okrog 500.	-jk
skofja loka
trzio
imenovane pariške mirovne sporazume, je bilo rečejo, da se bodo prizadete strani domenile kasneje tudi o tem, kako te sporazume konkretno izvajati. Sporazumi so namreč predvidevali nekatere povsem konkretne naloge, med katerimi je bila najpomembnejša ustanovitev sveta sprave in pomiritve. V tem svetu, ki naj bi poskrbel za razpis splošnih in svobodnih volitev, naj bi bili predstavniki sajgon-ske vlade, začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama in tako imenovani nevtralci, torej osebnosti, ki se niso opredeljevale ne za eno, ne za drugo stran.
Toda tega sveta še vedno ni — kakor tudi ne cele vrste drugih reči, ki bi jih morali opraviti v skladu s sporazumom. O vsem tem naj bi se dogovorila Le Duc Tho in Henry Kissinger, pa se zaradi krčevitega upiranja saj-gonske vlade nista mogla. Saigon se upira zato, ker se boji, da bi v primeru ustanovitve sveta sprave izgubil oblast, ki jo ima sedaj na tistih področjih Južnega Vietnama, ki so pod njegovim nadzorom.
Kissinger se je vrnil v Pariz z novimi Nixonovimi navodili in ta teden bo najbrž postalo jasnejše, kako se bo problem razpletel.
BRANDT V IZRAELU: Willy Brandt je naredil še nekaj, kar ni nihče izmed njegovih prednikov iz bonske kanclerske palače — kot prvi zahodnonemški kancler je obiskal Izrael. Dogodek je vzbudil posebno pozornost tako na Zahodu, kot v arabskem svetu, pri čemer ni težko najti razlogov: najprej so tu posebnosti nemško-izraelskih odnosov,
potem pa še arabsko-izraelskO'
zahodno nemškega trikotnika. .
Kar zadeva prvo: odnosi obema državama so še vedn® nujno obremenjeni z vsem, se je med vojno zgodilo z zaradi nacističnega terorja. ga ni mogoče skriti, pa čep>"a^ obstaja sicer med obema dr**' vama skorajda vzorno sodelov®' nje — tako bilateralno, kot ** mednarodni sceni.	«
Po drugi strani pa so tu<£ Kairo in druge arabske presto>» niče z izjemno skrbjo 8premlja!e obisk in pogovore, ki jih J Brandt imel v Tel Avivu, p® t prav je zahodnonemški kancler vso možno jasnostjo povedal* j dobri odnosi z Izraelom nikak? ne bodo šli na škodo tistih,	!
ima Zvezna republika z a*"0 skim svetom.	^
Zdi se, da je Brantu to po^8^ uspelo in da sta obe strani r ,Q zumeli njegovo poudarjeno j, po uravnovešenosti. Cisto mogrede bi veljalo ob opozoriti tudi na morebitne (? e ■ prav ne tudi verjetne) posle«1 Brandtovega obiska na reš't , bližnjevzhodne krize — o k0 sicer v Varnostnem svetu vedno razpravljajo.
SIHANUK V JUGOSLAV^]; kamboški princ Norodom nuk, ki ga z jugoslovanfk 0 predsednikom Titom veže prijateljstvo, je dopotoval 9 ,j,j progo na prijateljski in neura0 obisk v Jugoslavijo. Z n.M predsednikom sta se pogovar^ predvsem o položaju v Indok^ zlasti pa v Kambodži, kjer t®.^ divjajo hudi boji med režimsk^, četami in Sihanukovimi en?jjj0 mi, ki nadzorujejo tri četi"1 ozemlja.
o 1 J% €81
Sobota — 16. junija 1973
ljubljanska banka
ALPLE S
tovarna pohištva Železniki razpisuje
prosto delovno mesto
trgovskega potnika
za individualno prodajo »a področju Ljubljane in Gorenjske.
Pogoji:
najmanj srednješolska izo-br azba tehnične ali ekonomske smeri, lastni osebni avto.
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanjem delu je treba poslati v 15 dneh po °bjavi na naslov Alples, tovarna pohištva Železniki, organizacijsko kadrovski sektor.
Kmetijska zadruga «led
'Opisuje prosto delovno
»nesto
računovodje
^andidat mora imeti vsaj ^"ednjo ekonomsko šolo in
let ustrezne prakse, kandidati naj pošljejo vloge . °Pisom dosedanjih zaposlitev n dokazili o strokovni usposobljenosti na upravo Kmetij-*ke zadruge Bled. Razpis velja J5 zasedbe delovnega mesta.
as^top službe je mogoč takoj. /*°žnost pridobitve stanovala na Bledu.
Jutri referendum v Tržiču
»Zelena luč« za nadaljnjo gradnjo šol in vrtcev
Z denarjem, ki bi ga zbrali s triletnim podaljšanjem samoprispevka, nameravajo v Tržiču dograditi osnovno šolo na Bistrici, popraviti osnovno šolo heroja Bračiča ter podružnične šole in zgraditi vrtca na Bistrici in v Križah.
Tržiška TIS pomaga 22 dijakom in študentom
Temeljna izobraževalna skupnost Jržič pomaga s štipendijami in študijskimi posojili trenutno 22 dija-*om in študentom srednjih in višjih s°l> in to predvsem tistim, ki so se odločili za šolanje na pedagoških šojah in bodo po končanem šolanju ,2Popolnili kadrovske vrzeli v vzgojnih. izobraževalnih ter varstvenih Ustanovah občine. Za pridobivanje takšnih poklicev je v občini precejšnje zanimanje.
Prav tako skuša Temeljna izobraževalna skupnost Tržič pomagati tudi mladim, ki so se odločili za dru-8e poklice in sami zaradi slabših materialnih pogojev v družinah ne mo-rejo kriti stroškov šolanja. V upra-VlČenih primerih se TIS obrača na Ustrezne delovne organizacije in skuša le-te zainteresirati za štipendi-ranje ali kreditiranje kandidata, če Pa v organizacijah ni zanimanja, skuša z dodatnim zbiranjem sredstev omogočiti šolanje prosilcev za ^ipendije ali posojila.	-jk
Pri prešolanju otrok ne bo veliko 7 težav
dograditvijo nove osnovne šole na Bistrici pri Tržiču se bo položaj tržiškega šolstva bistveno spremenil p Povzročil spremembe šolskih oko-usev, hkrati pa se bo izboljšala materialna osnova šolstva. Zaradi teh, Nedvomno pozitivnih sprememb, je j 'a pri tržiški občinski skupščini fnenovana posebna komisija, ki jo estavljajo ravnatelji vseh treh osnovnih šol, predstavniki šolskih trokovnih služb in predstavniki emeljne izobraževalne skupnosti, f^ornisija se je v ponedeljek, 11. juni-ft drugič sestala ter ocenila položaj, * bo nastal zaradi teh sprememb na ta nove8a šolskega leta. Anke-in LS0 izpolnjeval tržiški šolarji s katero je Temeljna izobraževal-j'a skupnost želela od tržiških šolar-r vedeti, katero osnovno šolo bi te .obiskovali, je komisijo ohrabrila p \ Ji olajšala delo. Pokazala je, da tei Prešolanju otrok ne bo velikih nat	not*"3 °d gol ne bo pre-
zaf. ana- bodo na teh lahko že na *tku prihodnjega šolskega leta izoh Vse dodatne oblike vzgoje in §3 raževanja kot na primer podalj-' no bivanje itd. Seveda bo pri tem ^ membna tudi odločitev staršev. sj.a Ponedeljkovem sestanku komici	tudi zedinili, da bodo učen-§0» razredov lahko dokončali u, anje tam, kamor hodijo že sedaj, re: 9 nižjih razredov pa bodo pod-iJeni novi razdelitvi šolskih oko-
- Široko zasnovana akcija, v kateri so se Tržičani lahko temeljito seznanili s pomembnostjo in cilji jutrišnjega referenduma, gre h kraju. Vse družine so prejele brošuro, v kateri je na razumljiv način opisan dosedanji potek gradnje in trošenje sredstev ter nadaljnja gradnja šol in vrtcev, ki bi jo omogočil uspel jutrišnji referendum. Ta teden je bilo še nekaj predreferendumskih akcij. Delavci Bombažne predilnice in tkalnice so dobili ob izplačilu osebnih dohodkov poziv za udeležbo na referendum, sinoči so se sestali predsedniki volilnih odborov, po delovnih organizacijah so bili zbori delovnih ljudi, včeraj pa so krenili po delovnih organizacijah tudi učenci tržiških osnovnih šol s transparenti, ki so vabili delavce, naj se udeleže referenduma in glasujejo za samo-. prispevek. Danes popoldne si bodo Tržičani pod strokovnim vodstvom lahko ogledali novo šolo v Križah. Ogled bo med 15. in 17. uro. Jutri pa
bodo volišča obiskali otroci, ki obiskujejo tržiške vrtce. Prav tako so končane vse tehnične priprave na referendum.
Volišča se bodo odprla jutri zjutraj ob 5. uri in bodo odprta do 19. ure. Na njih se bodo občani odločali, ali so za podaljšanje samoprispevka do konca leta 1976. V primeru pozitivnega izida (zaposleni bodo plačevali 1 odstotek od vseh izplačanih neto osebnih dohodkov) prav toliko upokojenci, če prejemajo višjo pokojnino od varstvene, zavezanci od kmetijstva 4 odstotke od katastrskega dohodka, če le-ta presega 800 dinarjev, zavezanci od obrtnih storitev in drugih poklicnih dejavnosti ter zavezanci od intelektualnih storitev pa 2 odstotka od osnove čistega dohodka) bodo Tržičani do konca leta 1976 zbrali 5,538.000 dinarjev, razliko do 11,510.000 dinarjev, kolikor bo stala uresničitev celotnega programa, pa bodo pokrile s prispevki delovne organizacije. J. Košnjek
Referendum mora uspeti!
Slehernemu trezno mislečemu in vsaj malo razgledanemu občanu Škofje Loke, ki se bo jutri odločal »za« ali »proti« samoprispevku, namenjenemu gradnji pokopališča v Lipici ter rekonstrukciji pretesnih, dotrajanih in tehnično neprimernih kulturnih domov v Loki, pri Sv. Duhu in v Retečah, je bržkone jasno, da resničnih dilem ni: referendum mora uspeti! V nasprotnem primeru utegneta namreč mesto in njegova okolica zabresti v stisko. Kulturna dejavnost bi spričo pomanjkanja ustreznih prostorov polagoma »zaspala«, obenem pa ni jasno, kam bi prizadeti prebivalci, ki jih je trenutno že blizu 14 tisoč, v prihodnje pokopavali umrle svojce. Zmogljivosti obstoječih površin v Stari Loki, pod Kamnitnikom in v Retečah so izčrpane, zato je ureditev novega počivališča mrtvih več kakor nujna.
Ničesar presenetljivega ne bomo povedali, ako zapišemo, da potrebe zmeraj presegajo finančne zmogljivosti. Škofja Loka kajpak ni nobena izjemah Zadev, ki terjajo čim hitrejšo rešitev, je cel kup — dasi v preteklih letih odgovorni nikakor niso držali rok križem. Kar poglejmo!
Večina cest, stranskih in glavnih, je dobila asfaltno prevleko; odprav-
ljeni sta vprašanji vodovoda in kanalizacije; pravkar širijo vpadnico Škofja Loka—Jeprca; obsežna spo-meniško-varstvena in olepševalna dela obetajo temeljito požlahtiti podobo srednjeveškega mestnega jedra; naglo rastoči sodobni stanovanjski objekti sproti blažijo zaplete v zvezi s populacijskim »boomom«; oblasti počasi začenjajo stopati na prste izvorom onesnaževanja okolja, stranskega pojava civilizacije; itd., itd. Navzlic nekaj spodrsljajem je lokalno vodstvo učinkovito razvozlalo mnoge navidezno hude probleme splošnega značaja — seveda ob pomoči in veliki meri razumevanja ljudi, ki so doslej vedno radi podprli posamezne akcije (spomnimo se samo referenduma o gradnji šolskih poslopij, ko je šlo za to, ali in kako zagotoviti mladini dostojne, času primerne pogoje izobraževanja). Tudi zdaj je na kocki bodočnost kraja in če trditev, da Ločanom ne manjka lokalpatriotskega čuta — v pozitivnem pomenu besede, jasno — drži, potem izid glasovanja ne bi smel biti sporen. Konec koncev smo vsi svoje sreče kovači. In najbrž ni nikomur vseeno, v kakšnih razmerah živi. Kdor torej zna ločiti dobro od slabega, potrebno od nepotrebnega, mu ne bo težko dve leti in pol pogrešati 1 oziroma 2 odstotka čistih osebnih dohodkov.	I. G.
Pripombe sindikata
k osnutku dokumentov o stanovanjski politiki
Na svoji zadnji plenarni seji je občinski sindikalni svet v Kranju razpravljal o osnutku pravilnika o gospodarjenju z združenimi sredstvi za usmerjeno organizirano stanovanjsko gradnjo v občini Kranj in o predlogu za sestav skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti.
Na omenjene dokumente, ki so bili dani v razpravo tudi vsem delovnim organizacijam in družbenopolitičnim organizacijam v občini, je imel občinski sindikalni svet več pripomb. Občinski svet predlaga, naj bi se v skladu z zakonom med sredstva, katera upravlja samoupravna stanovanjska skupnost, vključila še sredstva odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada. Predlaga tudi, naj bi se poiskala tudi možnost za najetje stanovanjskega kredita za delavce, ki delajo v občini, vendar stanujejo zunaj nje. Organizacije združenega dela, katerih obrati so v drugih občinah in katerih sredstva se združujejo pri Ljubljanski banki — podružnica Kranj, namreč lahko dobe posojilo v občini, kjer je sedež TOZD ali organizacijske enote.
V razpravi na občinskem sindikalnem svetu je bilo posebej poudarjeno, naj ostane raznvrje 80 odstotkov proti 20 odstotkom v korist blokovne gradnje, manjši del pa za in-
dividualno gradnjo. Pred važnimi odločitvami samoupravne stanovanjske skupnosti naj bi se ta seznanila še z mnenji družbenopolitičnih organizacij v občini. Sindikalni svet je postavil tudi nekaj vpra-. šanj o sredstvih, za katere naj bi bilo možno najeti kredite za odkup že zgrajenih stanovanj v blokih ter o viru sredstev za adaptacijo in izboljšavo že zgrajenih stanovanj. Predlagali so tudi tak izračun anuitet, da se bo že obstoječe anuitete iz dosedanje stanovanjske gradnje in nove obveznosti iz posojil lahko pokrivalo iz 1—odstotnih sredstev.
Sindikalni svet ima tudi pripombe na sestav skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. Večino v skupščini naj imajo delegati iz delovnih organizacij, prav tako pa naj bosta v njej tudi dva predstavnika zaposlenih v privatnem sektorju, ker tudi ti združujejo sredstva za stanovanjsko gradnjo. Delegati v delovnih organizacijah naj se volijo na 500 zaposlenih, število delegatov krajevnih skupnosti pa se določi glede na število do sedaj zgrajenih stanovanj oziroma število hišnih svetov. Občinski sindikalni svet se ne strinja s tem, da bi bili v skupščino delegirani tudi predstavniki odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada.	L.Mencinger
PIKAPOLONICA nagradna igra za mlade varčevalce
Veste, dragi mladi prijatelji, pikapolonica ni kar tako od muh, kot bi si človek mislil! Pravijo, da prinaša srečo.
In prav zato smo jo izbrali, da nam bo vodila prijetno igro ter kazala pot do uresničenja malih in velikih želja. Poglejte, kje vse jo bomo lahko srečali!
NA PRIKUPNI NALEPKI, ko bo vloga dosegla 100 din,
NA KNJIŽNEM KAZALU, če privarčuješ nadaljnjih 100 dinarjev,
KOT ZNAČKO pri privarčevanih 300 dinarjih,
KOT DENARNICO, ko bo tvoja vloga dosegla 400 dinarjev in končno
KOT HRANILNIK, ki ga prejmeš v trajno last ob vloženem skupnem znesku 500 dinarjev.
Potem pa veselo v banko hitim, da ves kup denar cev na knjii'co vložim.
Igro seveda lahko ponavljaš, če z varčevanjem nadaljuješ. Ker pa hranilnik v tem primeru že imaš, prejmeš namesto njega drugo lepo darilo.
Pa še to. Z dvigom privarčevanega denarja igro PIKAPOLONICA prekineš, dokler z novimi vlogami ne nadoknadiš dvignjenega zneska.
Povej mamici, očku, babicam, dedkom, tetam in stricem, kaj vse te čaka! Pri nas pa bosta s svojo pikapolonico vselej dobrodošla.
ljubljanska banka
Svet osnovne šole
Davorin Jenko Cerklje na Gorenjskem
razpisuje naslednja prosta delovna mesta: POMOČNIKA RAVNATELJA
na osnovni šoli Davorin Jenko Cerklje na Gorenjskem Pogoji:
učitelj osnovne šole z dokončano srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, vsaj 5 let vzgojno-izobraževalnega dela in opravljen strokovni izpit. Kandidat mora imeti ustrezne moralno politične kvalitete; nastop službe 1. 9. 1973
UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA PU ali P; nastop službe 1.9.1973
UČITELJA RAZREDNEGA POUKA U ali PU, nastop službe 1. 9.1973
VZGOJITELJICE V VVZ CERKLJE vzgojiteljica; nastop službe 1. 7.1973
Vsa delovna mesta so razpisana za nedoločen čas. Stanovanj ni na razpolago. Pismeni ponudbi je treba priložiti kratek življenjepis in dokazila o strokovnosti. Razpis velja 15 dni po objavi.
Dopisna delavska univerza v Ljubljani
vpisuje v dopisne šole:
osnovno šolo (5., 6., 7. in 8. razred) administrativno šolo (dveletno) ekonomsko srednjo šolo
tehniško šolo (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kemijsko stroko) delovodsko šolo (za strojno stroko) * poklicno šolo kovinarske stroke
vpisuje tudi v dopisne tečaje
nemškega in italijanskega jezika tehniškega risanja za skladiščnike
za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki za varnost pri delu (skupinski vpis v posameznih delovnih organizacijah)
tečaj strojepisja (v drugem delu tečaja možnost specializacije za stavce na IBM strojih ali za fonodaktilografa) tečaj poslovne korespondence tečaj za družbeno izobraževanje
Vpisujemo vsak dan od 7. do 14.30. ure, ob torkih do 18. ure ter drugo soboto v mesecu.
Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem programu in pogojih za vpis, boste lahko izvedeli iz prospekta za šolsko leto 1973 / 74, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo. Svoj naslov napišite s tiskanimi črkami! Za prospekt pošljite znamko v vrednosti 5 din na naslov: Dopisna delavska univerza, 61000 Ljubljana, Parmova 39, telefon 312-141, poštni predal 106.
Nagrade kupcem
samo še do 30. junija 1973
KRANJ
Na javni tribuni razgrnili
težave
Na nedavni javni tribuni v Gorjah, ki so se je udeležili tudi predstavniki nekaterih podjetij (žal so pogrešali predstavnika LIP Bled) so prebivalci krajevne skupnosti Gorje razgrnili številne probleme. Zavzeli so se za hitrejši razvoj kmečkega turizma, kjer kljub nekaterim gostinskim objektom na tem
OZP ELEKTRO KRANJ Kranj, Cesta JLA6/III
vabi k sodelovanju
1. jezovničarja — vzdrževalca
Pogoj: KV delavec lesne stroke.
Delovno razmerje za nedoločen čas. Možnost zaposlitve takoj. Prošnje sprejema splošna služba organizacije Kranj, Cesta JLA 6/III do 1. 7. 1973, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije.
območju radovljiške občine gostje (teh pa zadnje čase ni malo) ne morejo nikjer prenočiti.
V želji, da bi se turizem čimbolj razvil, so opozorili na številne komunalne probleme — ceste, kanalizacija, parkirni prostori. Predlagali so, da se uredijo parkirni prostori v Zgornjih Gorjah, na Dolgem Brdu, v Krnici itd. Ob tem so se tudi zavzeli, naj Cestno podjetje iz Kranja v prihodnje pozimi pluži tudi avtobusna postajališča in parkirišča, ne le ceste. Podprli pa so še mnenje, naj bi v prihodnje turistična taksa, pobrana na tem območju, ostala v Gorjah in je ne bi več odvajali na Bled.
Precej kritičnih besed je bilo izrečenih tudi na trgovsko podjetje Špecerija, ki ne zgradi sodobne samopostrežne trgovine ob gasilskem domu, kjer je lokacija že odobrena, načrti pa so tudi že gotovi. Podobne pritožbe so bile tudi čez Komunalno podjetje Bled, ker nekateri kraji v krajevni skupnosti pogosto nimajo vode.
Ko so razpravljali o kulturno-prosvetni dejavnosti, so pohvalili gorjanske godbenike, ki so v veliki meri sami s prostovoljnim delom in z lastnimi sredstvi ter delno pomočjo nekaterih podjetij uredili dvorano za svojo dejavnost. Razen tega so pozdravili tudi pripravljenost mladih, da bi s prostovoljnim delom pomagali pri adaptaciji doma TVD Partizan v Zgornjih Gorjah. Letos bodo dom začeli popravljati in ga povečali.	J. Ambrožič
Center AMD v Kranju
Konec julija bodo v Kranju v okviru prireditev ob občinskem prazniku odprli nov moderen center kranjskega avto-moto društva. Avto-moto zveza Slovenije bo v njem organizirala tehnične preglede, testiranje in druge preglede avtomobilov. Kranjsko društvo pa bo imelo mehanično delavnico, kleparsko in ličarsko delavnico, nekatere moderne aparate za razna dela, turistični biro in predavalnice za( avto šolo. Gradnjo tega centra sta investirala Avto-moto zveza Slovenije in kranjsko avto-moto društvo. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
Staro pot poznamo in ne smemo po njej
S trenutnimi rezultati kranjskega gospodarstva smo lahko zadovoljni, devalvacija, različne znane podražitve na zunanjem trgu in tako rekoč vsakodnevne tihe podražitve repromateriala na domačem pa močno najedajo jutrišnjo akumulativnost gospodarstva. Ob tem imajo pomembno vlogo tudi dodatne obremenitve. — Prevelika razlika med produktivnostjo, dohodki in življenjskimi stroški. — Administrativni (ekonomski) ukrepi ne dajejo
rezultatov.
Trenutni položaj kranjskega gospodarstva je v primerjavi z gibanji in rezultati prejšnjih let, ko smo bili priča postopnemu nazadovanju, dokaj ugoden in lahko bi rekli stabilen, je bilo rečeno v pogovoru kranjskega gospodarsko-političnega aktiva s predsednikom republiške konference socialistične zveze Mitjo Ribičičem, ki je v torek s sodelavci obiskal Kranj. Poglejmo nekaj podatkov. Pri razreševanju osnovnih problemov kranjskega gospodarstva, ki so jih obravnavali na letošnjem prvem zboru samoupravljavcev, se že kažejo prvi premiki; tako na kadrovskem področju, kjer je podpisan sporazum, glede razdrobljenosti, kjer smo priča povezovanju in preusmerjanju, in na področju investicij, ki znašajo trenutno prek milijardo novih dinarjev. Ob slednjem velja poudariti, da takšne investicijske dejavnosti Kranj še ni beležil. Močno se bo po sedanjih rezultatih povečala letos produktivnost. Nepokritih investicij in izgub ni. Osebni dohodki kažejo na skromno povečanje; v gospodarstvu za 8 odstotkov, v negospodarstvu nekaj nad 1 odstotek.
Akumulativnost pada
Ob takšnih, recimo ugodnih podatkih, pa se velja soočiti z drugo platjo. Različni pretresi na svetovnem monetarnem področju, ki imajo v zadnjem času za posledico podražitev nekaterih osnovnih surovin in po drugi strani zadnja devalvacija ter tihe podražitve repromateriala doma pa vztrajno najedajo ostanek dohodka delovnih organizacij in s tem zmanjšujejo možnosti za nadaljnja vlaganja v razširjeno reprodukcijo. Sem bi lahko prišteli še nekatere nove obremenitve. Od zveze predpisani prispevek za razvoj nerazvitih (povečan od 1 na 3 odstotke) menda .v Kranju prizadene le dve delovni organizaciji. Novi republiški davek na dohodek pomeni znatno večjo obremenitev. Samo v Iskri menda to predstavlja za blizu štiri milijone novih dinarjev več od lani. Razen tega seje v republiki povečal tudi prispevek za otroške dodatke. In v občini? Menda so obremenitve gospodarstva enake kot lani in se je povečal le prispevek za stanovanjsko gradnjo. Povečanje pa kot kaže ni tako neznatno. Tako bo Iskra morala nameniti za stanovanjsko gradnjo kar sedem milijonov dinarjev več kot lani. Će sem prištejemo še precejšnjo odvisnost kranjskega gospodarstva od uvoza (Sava in Iskra npr. uvažata 60 odstotkov repromateriala) potem je razumljivo, da se morajo^vse te obremenitve pokazati na ostanku dohodka oziroma pri sredstvih za nadaljnja vlaganja.
Ogrlica
Preden omenimo posamezne probleme nekaterih gospodarskih organizacij, poglejmo še nekatere splošne ugotovitve. Trenutno so med kranj-
skimi gospodarskimi krogi precejšnje pripombe na carinsko politiko. Ena od njih je na dajatve za strojno opremo, ki se v Jugoslaviji ne proizvaja. Pri izvozu na vzhod smo priča določenemu monopolu, ki ga imajo posamezne delovne organizacije v državi, po drugi strani pa smo še vedno priča nekontroliranemu uvozu. Pri slednjem imajo pripombe predvsem v Savi in Tekstilindusu. Svojevrstna kranjska posebnost (vsaj kaže tako) je poraba sredstev iz sklada skupne porabe in prispevek za nezaposlene. V občini ni podjetja, ki bi poslovalo z izgubo in tako sredstev skupnih rezerv ni moč uporabiti. Po drugi strani pa v Kranju ni nezaposlenih; nasprotno — delavcev celo manjka. Eden od problemov pa je tudi polog za vlaganja v trgovino.
Planika se na primer srečuje z določenimi težavami pri izvozu na vzhod in zaradi obveznega pologa pri vlaganjih v razširitev svoje maloprodajne mreže. Podobne težave imajo tudi v podjetju Živila. Sploh je menda v trgovini živilska branža v največjih težavah. Marže v tej bran-ži trgovine so zamrznjene že od novembra 1971. leta in tako trgovina prav nič ne vpliva na gibanje cen. Nasprotno je danes že precej izdelkov, s prodajo katerih ne pokrijejo niti osebnih dohodkov. Kmetijsko-živilski kombinat sodi v tisti okvir, ki ima v jugoslovanskem merilu najmanj obratnih sredstev. 2e zdaj je, jasno, da uresničitev začrtanih programov in ciljev ta pai.oga v širšem — jugoslovanskem merilu sama ne bo zmogla. Projekt kot predstavnik gradbeništva se srečuje s podobnimi težavami kot vsi gradbinci. Kaj pomaga, če smo se odločili za gradnjo stanovanj za delavce, če pa po drugi strani banke ne dajejo kreditov za izpopolnitev gradbene operative in če še vedno ni rešena tako imenovana gradnja za trg.
Kot zaključek ogrlice splošnih ugotovitev in problemov posamez-
nih delovnih organizacij pa še tale podatek. Terjatve kranjskega gospodarstva do kupcev iz leta v leto naraščajo. Trenutno znašajo blizu milijardo novih dinarjev, medtem ko obveznosti kranjskega gospodarstva do upnikov znašajo 433 milijonov * novih dinarjev.
Administracija spet dviga glavo
Ce je za prvi del torkovega pogovora bila značilna razprava o problematiki gospodarstva v občini, so v drugem delu prevladovala predvsem-mnenja in ugotovitve o položaju v širšem (republiškem in zveznem) okviru.
Nekajkrat je bila omenjena vse večja administrativnost pri razreševanju problemov. Pred dvema letoma smo se odločili, da je tako imenovano administriranje treba zmanjšati. Danes je rezultat ravno obraten. Administracija je tako »dvignila glavo«, da je je več kot pred dvema letoma in še narašča. Samo letos se je število različnih nalogov pri SDK (vendar ne po njeni zahtevi ali krivdi) povečaio za 21 odstotkov v primerjavi z minulim letom. Eden od primerov, ki to potrjuje, je, da v Kranju že nekaj časa najbolj primanjkuje tipkaric. Številni administrativni ukrepi povzročajo danes določeno pravnov negotovost. Razen tega pa je moč ugotoviti, da vsi administrativni ukrepi doslej niso dali rezultatov, vsaj na področju cen ne. Res je sicer, da vsega ne smemo metati v en koš, če govorimo o administraciji. Najbrž je treba podpreti tiste administrativne ukrepe, katerih cilj so novi in kvalitetnejši odnosi na gospodarskem in družbenem področju. Vendar kot rečeno, cene in podobno pri tem nimajo najbrž nič skupnega.
Obratno sorazmerno
Neskladje med osebnimi dohodki in naraščajočimi življenjskimi stroški ne povzroča le socialne, marveč tudi že politične probleme. Na Gorenjskem smo bili v zadnjem obdobju že priča nekaterim prekinitvam dela. Tem neskladjem bi morali posvetiti vso skrb. Ni namreč logično, da produktivnost narašča, življenjski standard pa upada. Najbrž je res, da bi morali cene osnovnih življenjskih artiklov bolj spremljati. Ne bi se smeli toliko vrteti in poglabljati okrog raznih poprečij. Naravnost nerazumljiva pa je na tem področju svojevrstna neelastičnost. Vemo na primer, da imamo milijardo in 100 milijonov dolarjev deviznih rezerv, a jih nekako ne znamo pravi hip izko-
ristiti za razne ekonomske intervencije v prid zmanjševanja življenjskih' stroškov.
Nasploh velja ugotoviti, da tržnega blagovnega gospodarstva ni moč doseči po starih poteh. Res je, da tržno blagovno gospodarstvo prinaša s seboj določene zaostritve, vendar je treba z njimi računati in jih tudi obvladovati. Po eni strani velikokrat za težave radi krivimo sistem, po drugi strani pa nismo navajeni novega planiranja in drugačne, samostojne odgovornosti. Če smo se enkrat odločili, da napravimo konec centralnemu planiranju, potem je nesmiselno, da se razburjamo in ga v isti sapi po ovinkih kličemo nazaj. Skratka, sklepna misel torkovega pogovora je bila, da dosedanjo pot in izkušnje poznamo, da imamo ustavna dopolnila, ki jih je treba uresničiti, da so nasploh rezultati v gospodarstvu boljši kot so bili prej in da sta akumulativnost gospodarstva in življenjski stroški tisti osnovni nalogi, katerih rešitev pomeni tudi uresničitev začrtanega razvoja. Prav ta vprašanja in stališča pa naj bi odločno postavili tudi na prihodnji seji republiške konference SZDL.
A. 2alar
20-letnica bolnice Begunje
V Psihiatrični bolnici v Begunjah bodo v torek dopoldne proslavili 20. obletnico obstoja tega zdravstvenega zavoda pri nas. Najprej bodo bolniki in osebje ustanove imeli kulturni program, nato pa bode odprli petnajsto razstavo zaposlitvene terapije. To bo ena od razstav, kakršne so že doslej naletele na veliko pozornost ter pohvalo in odobravanje širše javnosti. Odprta bo predvidoma 14 dni.
Kot je znano, ima Psihiatrična bolnica svoje prostore v nekdanji graščini. Pred 20 leti je že kazalo, <*a se bo ta zgodovinski in kulturni spomenik zaradi dotrajanosti in premajhne skrbi za vzdrževanje porušil-Prav zato so se ga morda tudi pre* bivalci Begunj nekako sramovali-Danes je nekdanja graščina pravo nasprotje nekdaj skoraj razvalin^ Navzven je ponovno dobila svojo zgodovinsko obliko, v notranjost' so ohranjene umetniške vrednosti if1 tedanje zgodovinske gradbene prvine. In kar je najbolj pomembno. Ta lepo obnovljen zgodovinski objekt
f>o drugi strani pomeni tudi prijetno, ahko bi rekli prav domače počutje, 240 pacientom.	A. 2.
UPRAVA JAVNE VARNOSTI Kranj Cesta JLA 7 razpisuje javno licitacijo za naslednja motorna vozila
4 OSEBNE AVTOMOBILE ZASTAVA 750, izklicna cena od 7.000 do 14.000 din
4	OSEBNE AVTOMOBILE MINI MORIŠ, izklicna cena od 22.000 do 25.000 din
1 OSEBNI AVTOMOBIL AUSTIN 1500, izklicna cena 28.000 din
1 OSEBNI AVTOMOBIL AUSTIN 1300, izklicna cena 28.000 din
TERENSKO VOZILO CAMPAGNOLA AR-51, nevozno, izklicna cena 6.000 din
KOMBI IM V-1600, izklicna cena 15.000 din
5	MOPEDOV COLIBRI T-3, izklicna cena od 600 do 800 din.
Obenem bo tudi razprodaja razne pisarniške in druge opreme. Licitacija bo 20. junija ob 14. uri za družbeni in zasebni sektor. Interesenti si lahko ogledajo vozila dve uri pred začetkom licitacije v garažah UJV za stavbo občinske skupščine Kranj. Interesenti, ki bodo sodelovali, morajo pred licitacijo položiti 10 % polog izklicne cene.
UJV V KRANJU
lip^bled
LESNA INMsTRIJA BLED — Ljubljanska c. 32 — telefon 77-384 — telex 34525

al piii a
Od 16. junija dalje
veliko sezonsko znižanje cen obutvi
od 10 do 701
Folklorna skupina na Dovjem
Pri kulturno-umetniškem društvu <! •	na Dovjem že več let
deluje folklorna skupina, ki združuje ^lade z Dovjega in Mojstrane. Sku-Pina je zabeležila že nekaj lepih u?pehov, saj je sodelovala na različen proslavah in prireditvah v gornji Sav*ki dolini.
, » zadnjem času je prišlo do manj-^ krize, ker je nekaj članov skupine 0cIšlo v JLA in v šolo na Jesenice in V Ljubljano. Da skupina ne bi raz-^lfi ' so Pr' kulturnem društvu sk len ili, da vanjo vključijo nove mladince.	J. Rabič
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO
PODJETJE Kranj
'ZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ
Pred dnevi je izšla pri zavodu Borec v Ljubljani knjiga Jožeta Vi-dica z naslovom Zločin pri Lenartu. Prvo njegovo delo Beg z morišča, ki je izšlo leta 1971, je bilo že v nekaj mesecih razprodano. Knjigi sta bili nagrajeni s Kajuhovo nagrado.
V obrazložitvi žirije za Kajuhovo nagrado je rečeno: »Knjiga Zločin pri Lenartu Je zbirka dokumentarnih zapisov, v katerih nam avtor osvetljuje življenjske poti mnogih znanih ali pa doslej še ne dovolj opisanih padlih ali preživelih borcev kot neposrednih udeležencev posameznih dogodkov, ki so med NOB pretresali naše kraje. To sporočilo je napisano v obliki spominov in je namenjeno najširšemu krogu bralcev. Kljub temu pa to delo ni prešlo meje objektivnega poročanja ter kaže izredno pisateljevo resnicoiskatelj-sko angažiranost, s katero želi priti dogodkom do dna, posebno tam, kjer stvari še niso do kraja raziskane ali pa doslej niso našle v publicistiki ustreznega mesta. Napor ki ga je avtor vložil v svoje delo, odtehta napor marsikatere domišljijske stvaritve. ..«
Jože Vidic je bil udeleženec NOB in je po vojni kot aktivni oficir napisal nekaj partizanskih zgodb. Po odhodu iz JLA se je lotil novinarstva. Bralci Glasa-ga gotovo poznajo zlasti po njegovih zapisih o NOB. Že pri pisanju za časopis je bilo značilno zanj, da se ni nikoli zadovoljil z nekaj podatki. Stalno je »vrtal«, iskal priče, preverjal podatke, hodil od stranke do stranke, iskal po muzejih, inštitutih in tako naprej. Te poti se je držal tudi v njegovih nagrajenih knjigah. Vsekakor je v obrazložitvi žirije za Kajuhovo nagrado upravičeno zapisana beseda napor. Saj je knjigo Zločin pri Lenartu napisal na podlagi izjav okrog 3(X) neposrednih udeležencev dogodkov, ki jih opisuje v knjigi. Našemu sodelavcu ob izidu knjige čestitamo.
Uredništvo Glasa
Koncert ob koncu šole
Včeraj popoldne je bil v dvorani paviljona NOB v Tržiču koncert 70-članskega mladinskega pevskega zbora osnovne šole heroja Grajzerja, ki ga vodi Andrej Puhar. Zbor je na prireditvi, ki je bila organizirana ob zaključku šolskega leta, zapel več narodnih in umetnih pesmi. -jk
»Donitova« godba
Med voska godba na pihala je zelo aktivna, saj jo srečujemo na številnih nastopih oziroma prireditvah. Toda malokdo ve, da igrajo s spo s o-' jenimi glasbili in da tako rekoč životarijo. Zato so zaprosili za pomoč delovne organizacije v Medvodah. Co-lor jim je že nakazal 5000 dinarjev pomoči. Vse pa kaže, da bo tovarna Donit prevzela pokroviteljstvo s tem, da bi godba igrala pod njenim imenom.
Odpravljajo kulturno mrtvilo
1. junija je aktiv kulturnih delavcev na Bledu v prostorih nove osnovne šole Josipa Plemlja odprl razstavo enajstih gorenjskih likovnikov, med njimi tudi domačih akademskih slikarjev Janeza Ravnika, Melite Vovk-Štihove in Albina Polajnarja. To je že tretja razstava, ki jo je organiziral domači aktiv.
Vsekakor so s tem nekoliko odpravili kulturno mrtvilo, ki vlada na Bledu že več let. Vendar pa bi morali najti za razstave primernejši prostor, saj obiskovalci Bleda le s težavo najdejo novo šolo, pa tudi lepakov, ki bi opozarjali na to razstavo, ni videti. Vsekakor gre organizatorjem razstave pohvala, blejskim organizacijam pa opomin, da bi na tem področju veljalo še marsikaj storiti.
M. Hudovernik
Obiskane kino predstave
Po ukinitvi kino predstav v domu Svobode so medvoški mladinci začeli predvajati 16 mm fdme v mladinskem klubu. Filme dobavlja »Filmo-teka« iz Zagreba ter jih vrtijo ob petkih in sobotah. Za najmlajše pa na nedeljskih matinejah vrtijo risanke. Odločitev mladih je naletela na ugoden odmev med občani, saj obišče posamezno filmsko predstavo tudi do 90 obiskovalcev.	-fr
Drevi koncert AKZ Kranj
Akademski komorni zbor iz Kranja pod vodstvom dirigenta Matevža Fabijana, ki pod tem imenom deluje že četrto leto, bo imel drevi ob 20.15 v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju na kraju sezone svoj letni koncert. Mladi
Eevci, večina študentje, kar 50 jih je, odo v koncertnem programu predstavili dela Gallusa, Bučarja, Lajo-vica, Ravnika, Ježa, Vrabca, Deva, Marolta in drugih skladateljev. Ker je ta zbor znan po zelo kvalitetnem podajanju umetnih pesmi in priredb slovenskih narodnih pesmi, bi bilo škoda zamuditi drevišnji kulturni dogodek v Kranju.	A. Z.
Lutkovna skupina na Hrušici
Na Hrušici je v okviru Svobode pred leti delovala prizadevna lutkovna skupina, potem pa je njeno delo zamrlo. Nekdanjo dejavnost so mladi Hruščani obudili letos, ko so ob dnevu mladosti že pripravili za najmlajše premiero lutkovne igrice Meh za smeh.
Prvi uspehi in pohvale gledalcev so jih spodbudili in zato pionirji in mladinci pod vodstvom Bojane Kodre že vadijo novo lutkovno igrico, katere premiera bo predvidoma jeseni na domačem odru, predstavili pa jo bodo tudi v drugih krajih občine.	D. S.
*aya|
±IVII_AI
UTil
Mercator
Prodaja na potrošniška posojila, katera odobravamo takoj v sami blagovnici za
garniturno pohištvo do 15.000 din
Brezplačna dostava na dom

^ILJON
>nurha
na
avgustovskem Gorenjskem sejmu
pohištvo *avese — preproge gospodinjski stroji okna — vrata
oprema centralno kurjavo
Kred>t do 15.000 din d°stava na dom
Seiemski popusti ^_
Obiščite
blagovnico
Mercator v Tržiču
[Mercator
Izredna prilika, enkratna priložnost
v blagovnici Mercator j a v Tržiču od 5. do 30. junija
Cenjeni
potrošniki_
pri nakupu pohištva ARTUR
15 % POPUSTA
omaric za čevlje Ila kvalitete
15 % POPUSTA
na vse vrste pohištva
10 % POPUSTA
preproge
10 % POPUSTA
pralni stroji, hladilniki in vse vrste štedilnikov gorenje pri gotovinskem nakupu
5 % POPUSTA
Na tečaju poslušnosti in potrpežljivosti
Zlata poroka v Zireh
Jutri si bosta ponovno obljubila zvestobo Antonija in Ivan Zabuko-vec iz Dobračeve pri Zireh. Pred 50. leti, 17. junija 1923, sta si izmenjala prstana v Postojni.
Ivan je bil rojen pred 74. leti v Ložu na Notranjskem v družini bajtarja in čevljarja. Takoj po končani osnovni šoli je moral za pastirja in ko je zaslužil za obleko, se je lahko vključil v uk. Tik pred prvo svetovno vojno se je izučil za ključavničarja in se zaposlil v rudniku v Kočevju. Zadnje leto vojne je bil vpoklican v vojsko in določili so ga za strojevodjo na železnici
Po razsulu stare Avstrije ga je pot zanesla v Trbovlje. Tam se je takoj vključil v delavsko gibanje in že naslednje leto je postal član komunistične partije. Na delavskih shodih se je seznanil tudi z bodočo ženo.
Antonija, ki je dve leti starejša od moža, je bila rojena v številni družini trboveljskega knapa. 1910. leta jim je oče umrl za posledicami dela v jaških in mati se je s petimi otroki preselila k starejšemu sinu v Dortmund v Nemčijo.
»Komaj sem se naučila nekaj nemških stavkov, sem že morala za kruhom. Najprej sem pri bogatih družinah pazila na otroke in delala na kmetijah, kasneje pa sem se zaposlila v Kruppovih fabrikah. Dobro so nam plačali, a smo bili kljub temu lačni Niti za drag denar tedaj nismo mogli kupiti toliko hrane, da bi se do sitega najedli.«
Po podpisu miru se je tudi Antonija vrnila v Trbovlje in tudi ona je
takoj stopila v vrste najbolj naprednih delavcev. Sodelovala je pri pripravah delavskih shodov v zasavskih revirjih, pri organizaciji štrajkov. Skratka, povsod, kjer je bilo tedaj mesto zavednega oroletarca.
»Leto 1921,« nadaljuje ženino pripoved oče Ivan, »je bilo za komuniste eno najtežjih. Nismo vzdržali hudega pritiska policije in če nismo hoteli v ječo, smo morali v izgnanstvo. Umaknil sem se v Italijo, Tončka pa je zbežala v Zagreb. Tam je bil rojen tudi najin edini sin Janko.«
Cez dve leti je v Postojno, kjer se je Ivan zaposlil in naselil, odšla tudi Antonija in na začetku poletja sta začela skupno življenjsko pot.
Tudi tam sta se takoj priključila naprednim delavcem in tako ju druga svetovna vojna ni presenetila. Sin Janko, ki je medtem končal šolo v Jugoslaviji, se ie vrnil in se takoi vključil v narodnoosvobodilno borbo, starša pa sta delala na terenu Mama je zbirala hrano in obleko za partizane, oče pa je bil obveščevalec.
Pred nekaj leti sta se slavljenca preselila v Ziri, kjer v krogu sinove družine, v družbi živahnih vnučkov Matjaža in Alenke, uživata zasluženi pokoj.
»Prav nič nama ne manjka«, pravita, »in lepo nama je. Vse življenje sva morala varčevati, sedaj pa nama od pokojnine še vedno kaj ostane.«
In kaj si želita ob zlatem jubileju? Nič posebnega. Da bi le vedno bilo tako kot je sedaj. In da nikdar več ne bi bilo vojne.	L. Bogataj
ZŽTP Ljubljana
Podjetje za turizem, transport in gostinstvo Ljubljana
razglaša
za prenovljeno Kolodvorsko restavracijo Jesenice naslednja prosta delovna mesta:
X. Sefa strežbe
VKV ali KV gostinski delavec, z najmanj 5-letnimi delovnimi izkušnjami, eno delovno mesto
2.	vodjo kuhinje
VKV ali KV gostinski delavec, z najmanj 5-letninii delovnimi izkušnjami, eno delovno mesto
3.	REGISTER BLAGAJNICARKE
KV gostinska delavka, zaželena praksa, tri delovna mesta
4.	VEC NA TAKA RJE V—NATAKARIC
KV gostinski delavci, zaželena praksa
5.	VEČTOCAJK
PKV gostinske delavke, zaželena praksa
6.	prodajalca na vlaku
PKV gostinski delavec, zaželena praksa, tri delovna mesta
7.	POMIVALKE
NKV delavke, tri delovna mesta
8.	clstilke in vzdrževalke wc
NKV delavke, štiri delovna mesta.
Prijave pošljite na naslov: TTG — Kolodvorska restavracija Jesenice, Titova 19.
Pri Cernetovih v Zaboštu v Zgor njih Gorjah so pred kratkim praznovali zlato in srebrno poroko. 50-let-nico skupnega življenja sta praznovala Janez in Marija Cerne, srebrni jubilej pa njuna hčerka Marija z možem Antonom Pelkotom.
Mati Marija se je rodila 1894. leta v Bohinju na Poleh v družini Kra-vanja. Janez Cerne pa se je rodil na Poljščici pri Gorjah 1897. leta. V
o %jti JiL# A
obeh družinah je bilo po deset otrok. Janez se je izučil za kolarja in po malem še danes opravlja ta poklic. Posebno vešč je pri izdelavi lesenih grabelj in vil. Z Marijo sta se spoznala, ko je hodila k sorodnikom na Poljšico. Poročila sta se aprila 1923. leta. Zgradila sta si hišico v Zaboštu. Med vojno je vsa družina sodelovala s partizani in so jo zato Nemci izselili.
Hčerka Marija se je 1948. leta poročila s Tonetom Pelkotom in danes živi z družino v Kranju.
J. Ambrožič
Vsak tečaj pa spremlja tudi velik ljubitelj psov, prizadevni dolgoletni predsednik leščanskega kluba za vzrejo športnih in službenih psov Milan Vipotnik. Predvsem po zaslugi njegovih resničnih in doslednih prizadevanj in dela se klub lahko pohvali s tako odličnimi uspehi.
»Letošnji tečaj smo organizirali po kar precejšnjem odzivu, kar ie seveda zelo razveseljivo. Vsak tečajnik je vplačal 350 dinarjev za tečaj, ki traja približno 30 ur. Razen tega, da se psi tu uče poslušnosti, pa dajemo njihovim lastnikom vse zahtevane napotke za učenje in vzdrževanje psa. Sicer organiziramo tudi lavinske tečaje, vendar se ne morejo primerjati s tistimi pravimi lavinskimi tečaji. Pravi lavinski psi neprestano obnavljajo snov, imeti morajo primerno kondicijo, na naš tečaj pa se
Erijavijo tisti, ki imajo posebno istrega psa, katerega sposobnosti se lahko primerjajo z lastnostmi lavinskega psa.
Drago Višnar: »Lastniki psov na tečaju šolajo predvsem sami sebe.«
Vsak torek in petek se na poligonu za stavbo podjetja Murka v Lescah zbero na tečaju lastniki psov, ki so se javili na razpis Kluba za vzrejo športnih in službenih psov. Klub vključuje 140 članov Gorenjske, do nedavna tudi ljubitelje psov vse Primorske. Tokrat prireja klub že četrti tečaj po vrsti in letošnji odziv je največji doslej. Njihovi tečaji so nasploh zelo uspešni, saj pozneje skoraj vsi na izpitu pokažejo svoje resnične sposobnosti in pridobljeno znanje. Po tako uspešno opravljenem izpitu se lahko drugo leto vpišejo v ponoven tečaj, ki obsega predvsem napad in obrambo. Po letošnjem zaključku tečaja bodo priredili tudi revijo vseh psov in tekmovanje, res dobro izvežbani in pametni psi pa se bodo lahko vpisali pozneje tudi v lavinski tečaj.
Na dveurnem tečaju minuli torek [je osemnajst tečajnikov s psi različnih pasem — večini se ni pretakala po žilah plemenita kri — intenzivno vadilo vse možne vaje poslušnosti in ubogljivosti. Pod nadzorstvom referenta za šolanje psov Draga Viš-narja so se učili načinov in gibov, po katerih naj bi psi poslušno ubogali ukaze svojih gospodarjev. Marsikateri se je naveličal, se iztrgal gospodarju in se zapodil po travi. Vajo je bilo treba ponavljati znova in znova, kajti prav vsi morajo obvladati določeno snov, šele potem prihajajo k dojemanju novih spretnosti. Obvladati mladostne muhe še nešola-nih psov pa ni tako lahko in njihovi lastniki so imeli kar precej dela. Posebno neugnan je bil lepi mladi šarplaninec, ki je večkrat uhajal k eni najlepših in najboljših psičk na Gorenjskem, škotski lepotici, ki je mirno počivala ob nogah lastnice.
Svatovanje ob krofih in klobasah
Javorje, hribovska vasica nad Poljansko dolino, bo jutri, v nedeljo, 17. junija, prizorišče zanimive folklorno-etnografske prireditve »Svatovanje po starem«, ki je že lani in predlanskim v slikovit svet pod obronki Škofjeloškega hribovja privabilo precej zvedavih obiskovalcev.
Čeprav so organizatorji program, o katerem smo pred meseci podrobno pisali, malce skrčili (kljub prizadevanjem jim tudi ni uspelo najti pravega ženina in neveste), je v njem vendarle zajet cel niz obredov, ki so spremljali sklenitev zakonske zveze dedov in babic današnjega rodu Poljancev. Radovedneži bodo lahko videli snubljenje, prevoz bale in šranganje, nato pa preizkus znanja in ročnih spretnosti bodoče soproge. Le-ta je namreč morala včasih najprej dokazati, da številna kmečka opravila niso zanjo nobena skrivnost in da je sposobna »držati pokonci tri od štirih vogalov hiše«. Sledil bo sprevod svatov k poroki ter — pozneje — veselo rajanje. Gostom nameravajo postreči s pristnimi domačimi jedili kot so krofi, ajdovi štruklji, klobase, zaseka in podobno. Vmes naj bi javorška folklorna skupina prikazala nekaj davnih, a žal pozabljenih plesov. Pomembno novost predstavlja odločitev turističnega društva, ki je sklenilo ves spored izpeljati na oziroma v neposredni bližini osrednjega prizorišča dogodkov, s čimer bodo navzočim močno olajšali spremljanje posameznih faz spektakla. Začetek Sva-tovanja je napovedan za 14. uro. Iz Poljan vodi v Javorje dobro vzdrževana makadamska cesta. Z avtomobilom do tja ni več kakor 20 minut zmerne vožnje, (-ig)
Sam imam več psov in se z njimi ukvarjam že petnajst let. Še posebno mi je pri srcu Pargo, mešanec, ki mu je tedaj, ko sem ga dobil, zaradi izredne debelosti grozil pogin. Z njim sem se precej ukvarjal in je danes pravilno hranjen in zelo uspešen za iskanje sledov. Pes, če je le pravilno hranjen in oskrbovan, je lahko aktiven tudi do devet let.«
Tudi Drago Višnar ima precejšnje izkušnje s psi, predvsem z učenjem psov. Takole pravi: »Lastniki psov so se na sedanjem tečaju zelo zavzeli, kar mi je všeč. Za pse bi morali lastniki precej skrbeti, saj je dokazano, da je šolan pes neprimerno bolj uravnotežen, saj ve, kaj je prav in kaj ne. Na takem tečaju učimo predvsem lastnike in je dovolj, da ga obiskujejo vsaj enkrat in bodo s psi vedno znali ravnati. Ljudje se pravzaprav čudijo, koliko pes lahko zna in zmore in je nedvomno boljši opazovalec od človeka. Tudi svoje mišljenje ima in ga ne vodi le nagon. Obenem menim, da bi lahko povsod izučene pse bolj uporabljali kot jih doslej.«
D. Sedej
Lastniki psov so se zavzeli, da bi njihovi ljubljenci opravili tečaj. — Foto: D. S-
ŽITOPROMET, Senta, skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053
Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, Janetovalci
zamenjujemo vse vrste žita» ric za vse vrste moke. prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob.
Cene so konkurenčne. Skladišče je odprto od 6. do 14. ure in vsako prvo soboto v mesecu.
Schiedel- Yu-kamin Dimnik št. 1 v Evropi
Schiedel dimnik
je okrogel, kar daje tele prednosti:
odličen vlek zaradi najmanjše prostornine sten varnost obratovanja zaradi najmanjše kurilne površine enostavnost pri čiščenju
Schiedel dimnik
ima samotni vložek, odporen proti kislini, zaradi česar je:
odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov
odporen proti kislini, ker šamotni vložek propušča kislino pod 2,5 %
varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je šamotna cev odporna proti kislini in vlagi
temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in plinotesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev
Schiedel dimnik
s šamotnim vložkom je montažni dimnik inje:
varčen zaradi hitre in enostavne montaže
varen pred ognjem, ker je iz večplastne konstrukcije s tesnilnimi figurami	-
varčen pri prostoru, ker je natančno izmerljiv in funkcionalen varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje
Schiedel — YU — kamin
proizvaja, prodaja montira, uvaža in izvaža gradbeno podjetje Gradnja, Žalec v kooperaciji s Cinkarifo Celje, telefon 71-783, 72-227.
Prodajna mesta:
Merkur Kranj, Mercator Tržič, Slovenijales Vižmarje, Un»-versal Jesenice, Murka Lesce, Gramex Ljubljana in Ope* karna Ljubljana.
Predstavništvo v Ljubljani:
Inž. Janez Sraka, Herberšteinova 15, telefon (061) 316-234.
Zlati in srebrni jubilej
Sporočamo vam novost! Odločili smo se,da vam na
nov način prikažemo novost na področju gospodinjske tehnike.
BREZPLAČNO TROMESECNO TESTIRANJE ZMRZOVALNIH
SKRINJ GORENJE
Kje? V trgovinah JUGOTEHNIKA
Prepričani smo, da vas bo kvaliteta zmrzovalnika Gorenje osvojila ter bo po treh mesecih preizkušnje postal nepogrešljiv član vaše tehnične družine. Zdrava in cenejša prehrana, manjša poraba časa in velik izbor hranil so prednosti, ki jih ni mogoče spregledati.
Vse informacije o pogojih, da se vključite v brezplačno tro-mesečno preizkušnjo zmrzovalnika Gorenje, dobite v prodajalnah JUGOTEHNIKA.
Kranj, J L A IO
(nasproti avtobusne postaje)
Bled, Grajska 2 Tržič, JLA8
Obenem vas spominjamo na veliko akcijo Gorenja ob 25-letnici obstoja 1 + 1 =3. Vsak, ki kupi do 31. 6. zmrzovalno skrinjo Gorenje, prejme kot nagrado mesoreznico Gorenje.
Na svidenje v prodajalni JUGOTEHNIKA.
Ponosni so tudi na prenovljen Viatorjev hotel Malograjski dvor v Kamniku. Izredno težko delo je bilo to, pravijo, vendar narejeno je bilo v roku.
Sedaj imajo v delu dom upokojencev v Kamniku, vreden milijardo in pol, v SVILANITU delajo novo šivalnico, s pomočjo katere bo tovarna ukinila nočno delo, na Bakovniku gradijo nov dislociran obrat plastike Tovarne usnja, v Trbojah pri Kranju končujejo gradnjo osnovne šole, v tovarni pogrebne opreme MENINA pa nove hale. Prav danes bo otvoritev nove sušilnice podjetja SEME-SADIKE v Mengšu, prav tako Graditeljevo delo.
Podjetje ima že tri leta svoj projektivni biro, ki projektira vso GRADITELJEVO stanovanjsko gradnjo, pa tudi industrijsko, če se z investitorjem tako domenijo.
NAJBOLJE OPREMLJENI
V	zadnjih letih se je podjetje dobro opremilo z mehanizacijo, tako da imajo danes že za milijardo vrednosti'osnovnih sredstev in so glede na zaposlenega potolkli jugoslovansko povprečje.
V	Stranjah so v letih 1968-71 zgradili nov obrat, separacijo in betonarno z zmogljivostjo 1800 kubikov betona na mesec. Imajo pa tudi edinstveno Kruppovo železokrivnico. Od večje mehanizacije imajo zdaj že 4 žerjave, 3 bagre, eden od teh je nov, 600-litrski, 2 buldožerja in nakladač. Na poti je prvi avtomešalec, s katerim se bo kakovost betona bistveno zboljšala.
Pravijo, da je toliko mehanizacije dovolj za takšno podjetje in da bodo odslej samo še nadomeščali izrabljene stroje, vlagali pa le v avtopark.
NIČ VEČ KADROVSKIH PROBLEMOV
Pri GRADITELJU so se dobro zavedali dejstva, da bo delavec ostal le, če bo imel poleg primerne plače tudi človeku primerno stanovanje. Danes imajo dva samska domova: starega za okrog 60 in novega za okrog 100 ljudi. Za leto 1975 pa imajo v načrtu gradnjo še enega samskega doma, garsonjerskega tipa. V ta namen že varčujejo pri Ljubljanski banki in v stanovanjski fond ne odvajajo le 6 %
kot je to predpisano, ampak kar 8,5 %. Računajo tudi s soudeležbo solidarnostnega sklada in če bo po sreči, bodo v dveh letih zbrali celo milijardo ter začeli graditi.
Zanimivo je, da je pri njih letos nižja fluktuacija kot v«a leta nazaj. Delavcev ne Iščejo več preko Zavoda za zaposlovanje, ampak kar direktno iz treh okolišev: Bihača, Velike Kladuše in Todorova, ter Niša in Kosovske Mitrovice.
Ob praznikih, to je za novo leto, 1. maj, 4. ali 27. julij, 29. november in praznik podjetja, to je 27. oktober, ki ga združijo še s 1. novembrom, so delavci prosti štiri ali pet dni in jih peljejo domov organizirano, s svojimi avtobusi. Tako so delavci hitreje doma, ne podaljšujejo več samovoljno teh praznikov — takrat so kot nalašč vsi »zboleli« — ampak so naslednji dan vsi na delu. Okrog avtobusov se pa zbero fantje in možje, ki bi radi prišli delat v Slovenijo. Pridejo in tudi ostanejo.
Za svoje delavce nameravajo zgraditi tudi počitniški dom na morju in prav zdaj se dogovarjajo z gradbenimi podjetji SAVO Jesenice, kranjskim Projektom in škofjeloškim' TEHNIKOM, da bi ga gradili skupaj. Upajo, da bo v dveh letih zgrajen.
IN NAČRTI?
Letos so za prihodnje leto prvič projektirali gradnjo več kot 100 stanovanj; do sedaj jih je bilo največ 50 letno. Odpirajo novo stanovanjsko sosesko na Bakovniku, kjer bo zgrajenih kar 350 stanovanj, v stanovanjski soseski Graben pa še 180. Stanovanje grade z izboljšano tehnologijo gradnje in odslej bodo uporabljali sedaj &e dobro poznane ISO-SPAN zidake za zid, za strope pa OMNIA-plošče v sodelovanju s Kovinarjem Jesenice, ki dela ustrezno armaturo. Kamničanom se tako obetajo zares kvalitetna, topla in poceni stanovanja.
Splošno gradbeno podjetje GRADITELJ Kamnik je primer podjetja, ki se je z izredno voljo in samo-odpovedjo članov kolektiva dvignil tako rekoč i/, nič in uveljavil. —OS
Graditelju v Kamniku gre dobro
yendag° leto bo to majhno, pa Je Dr« močno kamniško podjet-O« OVal° že 8V°j° 20-letni-eta 1OR®Val° se je v letu 1954, »pa nesrečno združilo s-
»ej" novogradnjo. Toda
n« go- julija 1964 so bili *itve la sv°je. »Ni šlo. Od te zdru-Pfavi	imeli samo zgubo«,
k1*- ivi ektor GRADITELJA bU*nCa • uinec' »Razmejitvena j J« bila negativna. Po osa-i^ati eo' smo morali v pol leta kko m? milijonov v likvidacij-triv° Novogradnje. Spet je u začeti skoraj iz nič. uPravnih prostorov, nekaj
polomljenih mešalcev, enega kamiona in osnovne separacije ni bilo ničesar. Blagajna pa prazna, tako da sem koleke za ponovno registracijo plačal iz svojega žepa.«
Ponovni vzpon tega malega, a klenega kamniškega podjetja nazorno kažejo številke: leta 1964 so imeli 500 milijonov realizacije, lani 4, letos pa kar 5 milijard. V kolektivu je 350 zaposlenih; leta 1962 jih je bilo celo 380, vendar se je število v tistih kritičnih sušnih »združenih« mesecih znižalo kar na 240. Delavci so odhajali zaradi slabih osebnih dohodkov. Danes so
zadovoljni, saj so osebni dohodki pri GRADITELJU višji kot pri ostalih gorenjskih gradbenih podjetjih.
GRADITELJEVO tržno področje so za zdaj Kamnik, Domžale, Ljubljana in zadnje leto tudi Kranj. Njihova je vsa kamniška stanovanjska gradnja, celotna izgradnja SVITA, SVILANITA, Tovarne usnja, vse šole na tem območju, vsa kamniška trgovska mreža in zelo lep vrtec v Črnučah. Njihovo delo je tudi lani zgrajena izredno težka kanalizacija na Planini pri Kranju, ki je bila v zadovoljstvo vseh zgrajena v roku, poceni in kvalitetno.
u stanovanj bo zraslo v soseski Graben v Kamniku. — Foto: D. D.
marta I odgovarja I
Francka iz Tržiča — Hada bi imela obleko za valeto, nosila pa bi jo tudi za druge priložnosti. Po možnosti naj bi bila zaprta do vratu in z zvončastimi rokavi. Vzorec blaga prilagam. — Merim 158 cm, tehtam pa 55 kg. Imam sive oči in rjave lase. Katere barve mi prista-jajo?
Marta — Obleka za vas je na levi. Je poloprijetega kroja, mini dolžine n do vratu zaprta. Zapenja se na lrbtu z zadrgo. Rokavi so zvončasti do komolcev, vstavljeni pa so na
Gumijaste rokavice
Pri vsej pazljivosti se le včasih zgodi, da se pri vsakdanjem delu v kuhinji ranimo z nožem ali vbodemo z iglo. Takšne majhne ranice so hudo neprijetna reč, če imamo opravka s pomivanjem ali pa moramo opraviti kako umazano delo. Ranice nas ne bodo skelele, pa tudi nevarnost infekcije pri umazanih delih bo veliko manjša, če bomo na ranjene roke navlekli gumijaste rokavice. Lahko bomo oprali kak kos perila, očistili kanarčku kletko, izpraznili posodo za smeti, očistili akvarij, ne da bi se bali, da se nam bodo te malenkostne poškodbe vnele.

družinski pomenki
Zelenjavni zrezki
Potrebujemo: 40 dkg kuhane zelenjave (špinačo, mlad grah, mlad ohrovt, cvetačo, košček zelene, korenček), sol, poper, muškatni oreh, jajca, moko, drobtine in maščobo.
V malo osdljenem kropu skuhamo razrezano zelenjavo, tako da špinačo dodamo šele zadnje 4 minute. Ohlajeno odcedimo in v prtičku dobro ožmemo. Zelenjavno vodo porabimo za juho ali za zalivanje drugih jedi. Zelenjavi dodamo dva jajca, povsem belo prežganje ter sol, poper in muškatni orešček. Vse skupaj gladko zmešamo in si pomagamo pri oblikovanju hlebčkov z moko. Povaljamo jih v moki, potegnemo skozi stepeno jajce in drobtine ter jih na ogreti masti^zapečemo.
poseben način. Barve za vas so: temno modra, svetlo modra, živo rdeča, zelena, rumena, roza in črna.
Andreja Z. — Za valeto potre-!>ujem obleko s kratkimi rokavi. Kupila sem jersey v rumeni barvi. Stara sem 14 let, visoka 157 cm, ehtam 47 kg.
Marta — Za vas je obleka na lesni. Ima kratke rokave, koničast zrez in se konča 20 cm nad koleni. Krojena je poloprijeto, zapenja pa <e ob strani. Prednji del obleke je )rešit z »robčki«.
Ribo ne pokapamo z limoninim sokom le zato, da je meso okusnejše, pač pa ima limona to lastnost, da mehko ribje meso očvrsti, tako da pri pečenju ne razpade.
kotiček za ljubitelje cvetja
Piše ing. Anka Bernard
Tov. M. Dacar z Bleda vprašuje za nasvet, katere lončnice uspevajo na prostem v senci ob verandi ter v popolni senci sadnega drevja, kamor sonce ne posije. Do sedaj je tu gojil le fiiksije, rad pa bi poskusil tudi z drugimi rastlinami.
V	polsenci na prostem prav dobro uspevajo iste rastline kot na balkonih n oknih: poleg fuksij še vodenke, gomoljaste in viseče begonije in hortenzije t lončkih. Lončnice pa so preobčutljive za dež in veter zato jih ne dostavljamo na prosto. Veter in močno deževje jim namreč razcefra liste. V zavetju pod streho pa lahko gojimo kraljevske begonije, tja lahko postavimo prek poletja tudi številne sobne rastline. Posebno ugaja svež zrak sobnim azalejam, ki lahko tu tudi cveto, seveda spomladi ne pozimi.
V	močni senci sadnega drevja ne moremo imeti cvetoče rastline. Tu uspevajo bujno le rastline z dekorativnimi listi kot so sobni bršljani, floren-tinska mrtva kopriva s srebrno zelenimi listi, rumeno zeleni pisanolistni zimzelen in podobne rastline.
Opečni zabojčki se dobe v Kranju na vrtnariji Zlato polje ali v cvetličarnah. Primerni so tudi salonitni, ki so bolj nevtralne sive barve, medtem ko so beli zabojčki iz stiropora res preveč vsiljivi.
Kjer lončnice ne uspevajo najbolje, lahko posadimo v polsenci na vrtu azalejo, rododendron, poleg njih pa razne primule, prapro.ti, anemone in astilbe, ki vse dobro uspevajo v polsenci. V popolni senci pa uspevajo razne zimzelene grmovnice in rastline za prekrivanje tal kot pahisandra, hypericum in razne panešpljice, bršljan in zimzelen. Z rastlinami, ki so zasejane na vrtu, je mnogo manj dela kot z lončnicami ali okenskimi rastlinami, saj jih ni treba zalivati, prestavljati, presajati in podobno.
III.
Malčki
V olxiobju med prvim in tretjim letom otrok še naprej telesno raste, vendar ne tako hitro kot v prvem letu življenja. V drugem letu večina otrok dokončno shodi, na ravnotežju pa pridobiva tja do tretjega leta, ko lahko že stoji na eni nogi. Med tem časom že zna hitro hoditi, spleza na stole, ob podpori pa lahko hodi po stopnicah navzgor, navzdol pa brez podpore. Po ravnem gre skoraj vedno po dveh nogah in vleče za seboj igrače na dveh kolesih, njegova spretnost pa je tolikšna, da že gradi stolpe iz kock.
Igra je otrokova osrednja dejavnost, pri čemer pa že ima občutek za osebno lastnino. Sprva se najraje igra sam, vendar kljub temu rad opazuje otroke ali odrasle. V tretjem letu ima že rad družbo pri igri/ čeprav v tej igri otroci med seboj ne sodelujejo, ampak se igrajo drug poleg drugega. Kljub temu pa otroku ni vseeno, če ga prijatelj zapusti. Otroku kupimo za ta leta primerne igrače kot so živo-barvne žoge, gugalni konjički, vedro z lopatico, barvne krede, boben itd.
Značilno za to obdobje je, da otrok vedno bolj aktivno posega v socialno okolje: navezuje stike z ljudmi iz njegove sredine in pri tem uporablja tudi govor. Dve leti star otrok obvlada 200 do 300 besed, ki pa imajo zanj različne vrednosti. Nekatere besede mu pomenijo cele stavke. Če je Razburjen, pa uporablja tudi »žargon«, tipičen način govorjenja za starost okoli enega leta. Poimenuje že barve, čeprav jih še ne loči vedno pravilno, razlikuje »več« in »mnogo«, kar pomeni začetek kasnejšega štetja in matematično logičnega mišljenja.
Malček je zelo egoističen, takšno je tudi njegovo dojemanje §veta, kar pomeni, da ne dojema stvari takšnih kot v resnici so, ampak v skladu s svojimi željami in potrebami. Ima bogato domišljijo, veča se število pojmov in kvaliteta mišljenja sploh. Posebno izrazito je otrokovo čustvovanje. V tej starosti je pogost tudi strah pred temo, ljudmi in živalmi. Strah neugodno vpliva na nadaljnji osebnostni razvoj, zato moramo storiti vse, da ima otrok občutek varnosti in ljubezni.
V	drugem letu starosti se otrok do neke mere že zaveda pravil za ravnanje v raznih okoliščinah, vendar izključno še vedno ravna po svoje. Le kadar se boji kazni, se ravna po zahtevah odraslih.
Okoli tretjega leta doseže otrok konformistični nivo moralnosti, ko po zgledu staršev in drugih odraslih oseb, ki jih ima rad, avtomatično brez razmišljanja prevzame določene primerne načine vedenja, pa tudi če so le ti slabi in neprimerni.
V	obdobju malčka srečamo dva razvojno psihološka pojava, katerih pravilna premostitev je zelo pomembna. Ta pojava sta navajanje na čistočo in trma.
Janez Rojšek, dipl. psiholog
modna
hiša
V dneh, ko se pomlad že krepko nagiblje v poletje, začnemo misliti na dopuste in kopanje in s tem v zvezi tudi na primerno garderobo.
Modna hiša je za kopalno sezono pripravila izredno bogat asortiment kopalnih oblek. Izbirali boste lahko med klasičnimi in izrazito modnimi modeli, med kopalkami za vitke in močne postave, saj si Modna hiša prizadeva, da bi ustregla vsem okusom in željam.
J
Tekstilni center Kranj
Enota za funkcionalno izobraževanje in proučevanje pr?" izvodnje sporoča vsem zainteresiranim, da prireja tečaji za pletenje na gospodinjskih pletilnih strojih. Na tečaju *x pridobite znanja, ki so vam potrebna pri pletenju
izdelkov
različnih barv in vzorcev, za sebe in svojo družino. Sporočite vaše želje na naš naslov, kjer dobite tudi nadaljnja pojasnila.
IZBRALI SMO ZA VAStlZBRALI SIVO ZA VAStIZBRALI SMO ZA VAS#IZBRALI ŠIVILJ
Tudi leSčanska MURKA seje dobro pripravila na bližajoče poletje in dopuste. V ELGU dobite Simpatične sedeže za kampiranje, pa tudi za v stanovanje so primerni; posebno veselijih bodo otroci.
Cena: 39,90 din
So vam vfieč dirndli? Za vaSo punčko od 4 do 10 let jih imajo v tržiški blagovnici MHRCATOR, modre, rdeče in zelene z lepo vezenimi belimi bluzicami in predpasniki.
Cena: od 135,30 do 199 din
Vaft tantic bo vesel nove rri^-majice iz bombažastega frotira. H'"'1, z rdečimi, rumenimi in modri!" črtami v velikosti za 6 do H je. starosti imajo v Elitini trgovin' BABY na Titovan trgu v Kranj"-
Cena: 45 din
Zelo iskane natikače iz frotirju z gumijastim podplatom v rdeči, oranžni, rumeni, drap in modri barvi — uvoz iz Italije — imajo trenutno v škofjeloški NAMI.
Cena: 50 din

q Jpt 1 m
Boj proti nikotinu
Britanska vlada oziroma njen svet za zdravstveno izobraževanje je v l'eč listih objavil oglas, ki govori 0 količini smole in nikotina v vseh cigaretah, ki jih izdelujejo v tej deželi. Oglas tudi opozarja, da je ako kajenje škodljivo, četudi kadilec izbira cigarete z manj škod-lJWimi primesmi. Kajenje povzroči, uje telo sprejemljivejše za raka na ftf^ih, kronični bronhitis in srčne bolezni.
Umirajoče morje
, Dežele, ki obkrožajo in izkori-\j*Jo Baltiško morje, so se dogovo-' za sestanek, na katerem bi pro-*'<?t« možnosti za zaščito tega 0rja. Te visoko razvite države na e*jeru namreč z industrijskimi Odplakami zastrupljajo življenje v m°rju. Baltika se je že prijelo ime hirajoče morje«.
Motorizacija na Madžarskem
. Val motorizacije je zajel tudi y£džarsko. Trenutno je v tej deželi 2 milijona osebnih in tovornih Avtomobilov ter motornih koles. y/0s bodo porabili za gradnjo V-000 km cest okoli 5 milijard torintop. 2e letos bo dograjena 7 petrov široka avtomobilska cesta ed Budimpešto in sovjetsko mejo.
Dihamo slab zrak
Dve tretjini Jugoslovanov diha slQk zrak, nevarno so onesnažene ^inoge reke in zemljišča, ogroženo je Qel° 'Jadransko morje. Tako pravijo '*r°kovnjaki, tako dokazujejo naj-Novejše analize. Še posebno je Roženo zdravje ljudi v velikih in industrijskih središčih, .^a analiza pravi, da Beograjčan, * *ivi in dela v središču mesta, živi let manj kot delavec, ki je aPoslen v sodobno opremljeni o v ar ni in živi nekje v predmestju, Jer je vep čistega zraka in manj nruPa kot v središču.
Nova prestolnica
V petih letih naj bi v Niti ar agu i postavili novo prestolnico. Kot je znano je lani 23. decembra Nika-raguo prizadel močan potres in porušil glavno mesto Managuo. Življenje je izgubilo najmanj 10.000 ljudi. Pri načrtih za novo prestolnico sodeluje 80 ameriških arhitektov, gotovi pa bodo čez štiri mesece.
Moda tenisa v ZDA
Tenis je postal v ZDA prava manija, najbolj pa je ta igra osvojila Chicago. Se lani je imelo to mesto le 23 pokritih teniških igrišč, letos jih je že 49, prihodnje leto pa jih bo še 20 več. Teniški asi so v središču zanimanja javnosti, trgovina pa seveda po ameriško iz tega zanimanja kuje dobiček.
Lačni kljub kalorijam
Na nedavno končanem jugoslovanskem kongresu o prehrani v Ljubljani so ugotovili, da imamo sicer dobro poprečno kalorično prehrano. Kljub poprečnim 3150 kalorijam dnevno na prebivalca pa zdravniki opozarjajo na podhranjenost otrok, na drugi strani pa na pojav debelosti, ki je prav tako posledica slabe prehrane. Razen tega so ugotovili tudi velike razlike v načinu prehrane in prehranjenosti v posameznih regijah in grupacijah prebivalstva.
Lov za signali
Z vesoljskega izstrelišča v Cape Kennedyju so izstrelili proti Mesecu 250 kg težak satelit. Njegova naloga je raziskovati skrivnostne radijske signale, ki prihajajo iz vesolja. Če bo satelit opravil nalogo, bodo lahko znanstveniki kaj izvedeli o zgodnji preteklosti vesolja. Med kroženjem okoli Meseca bo satelit sprejemal nizkovalovne signale,- ki prihajajo iz galaksijskih in zunaj-galaksijskih radijskih virov.
Zdi se mi, da imajo tvoji poljubi vse bolj okus po onesnaženem morju
POGOVORI O STRAZISCU
pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Joštu, Šmarjetni gori in Gorenji Savi
(46. zapis)
Nadaljujem še z opisom zadnjih spomenikov in obeležij na področju Stražišča.
Tone Nartnik-Črnivec
Siva marmorna plošča na hiši št. 2 v Nartnikovi ulici (Lahore) spominja na pogumnega partizana, ki je odšel v boj prav iz tega doma:
V tej hiši je živel in delal tovariš Tone Nartnik-Crnivec sekretar okrožnega komiteja KPS Kranj odšel v partizane 1941 padel v borbi z nemškim okupatorjem avgusta 1944
Tone Nartnik je bil gradbeni delavec in se je že pred okupacijo aktivno udejstvoval v naprednem delavskem gibanju, posebno med gradbinci. Kot že prekaljen komunist je ob vdoru okupatorja v naše kraje postal član okrožnega vojnega komiteja. V juniju 1941 se je moral umaknita v ilegalo in bil nato imenovan za političnega komisarja skupine partizanov, ki so se v poletju 1941 organizirali na desnem bregu Save. Leta 1943 je Nartnik postal sekretar okrožnega komiteja, po- ' zneje pa tudi član pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko.
Ko se je vračal 18. julija 1944 iz partijske šole v Črnomlju proti Gorenjski, je pri Stični na Dolenjskem naletel na sovražnika. Spričo premoči je Nartnik v srditem spopadu junaško padel. Bil pa je Nartnik tudi kot človek prijeten, bil je skromen, vedno veder, kot mravlja delaven in stvari predan do smrti. Zares vzor vsem mladim revolucionarjem.
Oče in trije sinovi
Kot v herojski dobi starih Grkov se počutimo, ko slišimo, kako je sredi pohorskih gozdov padel oče Šarh s tremi svojimi sinovi — tu, v Stražišču pa smo imeli prav tak primer: oče1 Šiška je izkrvavel za svobodo z vsemi svojimi tremi sinovi...
Na pročelju šempetrskega gradu, kjer so Šiškovi nazadnje stanovali, je vzidana (žal, prav nemarno, grobo) lepa in zanimiva spominska plošča iz .črnega marmorja. Načrt zanjo je napravil pokojni arhitekt Nande Jocif, avtor skoro večine partizanskih obeležij na področju kranjske občine. Res, škoda, da je moral v tako nesmiselni prometni nesreči še mlad umreti.. .
Na spominski plošči Šiškovih preberemo vklesane besede:
Tu so organizirali narodno osvobodilni pokret in zanj padli kot talci v letu 1942 oče Šiška Jože in vsi sinovi skojevci Joža, Alfonz in Alojz
Oče Šiška je bil strojni ključavničar, roj. je bil 1. 1884. Sam naprednjak, je v tem duhu vzgojil tudi svoje sinove. Sin Jože je bil študent elektrotehniške fakultete v Ljub-
ljani, kot sošolec Žagarjev i h sinov pa se je večkrat mudil na Dobravi; tu se je kalil v revolucionarnem mišljenju. Ustreljen je bil kot talec pri Podbrezjah. Sin Alfonz je bil ob prihodu dijak šeste gimnazije v Kranju. Ustreljen je bil kot talec v Mostah pri Žirovnici. Alojz, gimnazijski četrtošolec je delal kot terenski kurir. Po aretaciji so ga skupno z bratom Jožetom ustrelili kot talca pri Podbrezjah — 28. julija 1942.
Herojskim Šiškovim so vzidali spominsko ploščo šele pred štirimi leti, 22. junija 1969 — do danes pa upravnik ali kdor že je za take stvari zadolžen, pa še ni opleskal madežev okrog plošče, ki močno kaze.
Padli delavci
Zdaj že malokdo ve — od mladih seveda — da je pred vojno in še nekaj let po njej v Stražišču, pravzaprav na Gašteju, delovala dobro urejena tekstilna tovarna Tekstilindus, last Arturja Hellerja. Četudi je kmalu pb osvoboditvi tovarniško poslopje prevzela tovarna gume Sava, je spominska plošča ostala še vedno vzidana. Saj spominja na sedemnajst delavcev bivše tekstilne tovarne, ki so padli v boju za svobodo.
Besedilo na spominski plošči pa je naslednje:
V spomin in zahvalo tovarišem in tovarišicam iz tukajšnje tovarne, ki so žrtvovali svoje življenje za narodno osvoboditev 1941—1945: Aljančič Bogomir, Arko Vekoslav, Burgar Nikolaj, Fabjan Jožef, Gradišek Sonja, Habjan Anton, Hafnar Franc, Hafnar Leopold, Kavčič Anton, Kavčič Ivanka, Kutin Andrej, Skok Vilko, Vidmar Janez, Vodnik Janez, Vrhovnik Valentin, Zavrl Stanislav, Zika Cvetka, O. F.
V taisti tovarni je bila v poletju 1956 — ob dvajsetletnici tekstilne stavke — vgrajena spominska plošča (z bronasto pestjo na vrhu) z vklesanim sporočilom:
Pod vodstvom komunistične partije so delavci v tej tovarni stopili 20. 8. 1936 v veliko tekstilno stavko Slovenije.
Resda so bile razmere v tej tovarni nekoliko znosnejše kot v sosednjih tovarnah (Jugo-češka, Jugo-Bruna), a so se delavci iz solidar-
POD VODSTVOM KOMUNiSTlC NE PA KIPE SO DELAVCI-. V T« TOVARN! SIO Pj L1 20.6.1936
V VELIKO TEKSTILNO STAVKO S LOVEN 13 f
OSDVAJSETfnNiC!
nosti pridružili ostalim tekstilnim tovarišem, ki so stavkali po vsej Sloveniji.
Miro Kavčnik-Cene
Na starem šmartinskem pokopališču je postavljen nagrobnik v obliki neobdelanega kamnitega bloka. Na zglajeni ploskvi preberemo:
Za zmago revolucije in boljšo bodočnost sta žrtvovala svoji življenji Kavčnik Miro-Cene, 6. 11. 1922 — 16. 4. 1944, neznani talec 1943.
Miro Kavčnik je bil po poklicu klepar. Iz partizanske enote je bil poslan v partijsko šolo v Cerkno. Ob znanem napadu je kot eden redkih ušel gotovi smrti. Ranjen se je tri mesece zdravil pri prijateljih v Stražišču. Potem pa je prevzel politično delo na terenu. Zaradi izdaje je bil bunker, v katerem je s tovarišem prenočeval, obkoljen. Ker se hrabri Kavčnik in njegov drug Jože Struž nik-Mejač nista hotela predati, so Nemci skedenj nad bunkerjem zažgali — oba junaka sta končala svoji mladi življenji v ognju ... Bik je na Praprotni Polici, v ranem jutru 16. aprila 1944.
Dne 23. decembra 1972 je bila na hiši Grilovih v Stražišču odkrita marmorna plošča v spomin na sedem padlih borcev, ki so odšli v partizane iz tega doma. O tem je Glas obširneje poročal dne 20. decembra 1972.	, ,
Črtomir Zoreč
Prebivalcem Cerkljanskega
(Adergas, Ambrož, Apno, Cerkljanska Dobrava, Cerklje, Češnje-vek, Dvorje, Glinje, Grad, Lahovče, Lenart na Rebri, Poženik, Praprotna polica, Pšata, Pšenična polica, Sidraž, Spodnji in Zgornji Brnik, Stiška vas, £enturska gora, Šmartno, Štefanja gora, Trata, Vasca, Velesovo, Viševca, Vopovje, Vrhovje in Zalog) sporočamo, da bomo v drugi polovici leta 1973 — od 1. julija dalje — začeli v posebni rubriki Gorenjski kraji in ljudje objavljati pomenke o zgodovini in znamenitostih njihovih krajev. Pisal jih bo naš stalni sodelavec Črtomir Zoreč. Zato vabimo prebivalce Cerkljanskega, ki še niso naši naročniki, da se z dopisnico javijo kot naši bodoči redni naročniki. Naročnina Glasa za drugo polovico leta 1973 je le 30 din.
Uredništvo in uprava Glasa
z izrezljanimi stoli in ogledali, nisem mogel mimo strica Josipa. Ce ni maral za ženske, je bil lahko samo ta. Kako hitro ga je Jelka spregledala.
»Pa bo res trgovec,« je rekla.
»Nasproti cerkve?«
»Tam.«
»Pri Heisingerju?«
»Ime je nemško, toda gospod ni videti Nemec. Pravi, da je star narodnjak . ..«
»Ze pod bivšim cesarjem?«
»... že pod bivšim cesarjem, mi je pripovedoval.«
»Med vojno seje štel za Nemca.«
»Že mogoče. Drugače je dobrodušen gospod. Gotovo ima za v posteljo svileno čepico.«
Misel na svileno čepico se je zdela Jelki hudo zabavna. Ne vem, kje jo je pobrala. Pa še res je bilo.
»Ampak gospodinja! Ta je prava vešča,« je pripovedovala. «Ne zaupa mi. Najprej me je vprašala, če sem čista. Natanko tako. Bojim se, da meje oblila rdečica. Kaj pa sem mogla, ko me je gledala kakor ciganko? Potem mi je povedala, da zaradi živalic... ni rekla uši... živalice. Vsa glava me je zasrbela, saj veš.«
»Vem.«
»Ko sem jih zadnjikrat dobila v slami pri Raku ... Pol litra petroleja sem si zlila na glavo, sedaj se pa bojim, če le ni kaj ostalo. Poglej!«
In kakor že tolikokrat v hribih, v Flekovi izbi ali na pod-stenju pri Devici, na kakem skednju ali v gozdu, je sklonila glavo in si s prsti razdelila lase. Kakor da nisva v pisarni s polo-ščenim parketom in z omarami na rebrače, kakor da je vse to okoli naju nestvarno, da je pravo in resnično življenje, kakor smo ga bili vajeni in kakor smo ga živeli v minulih letih.
Pregledal sem lasišče, bilo je gladko in belo in čisto.
»Nič ni.«
»Si prepričan?«
»Seveda sem. Pri tebi se takoj vidi.«
»Stara gospa bi me nemara odrla na meh, če bi ji prinesla golazen v hišo. Živalice ... pa moški. Teh ne mara, kakor stari gospod ne mara žensk. Moških obiskov nočem v hišo ... to mi je najprej povedala. Pa tako se je mrščila, da sem si mislila, moram te povabiti, Florijan, nalašč moraš priti, da jo bova jezila. Boš?«
»Meni najbrž ne bi pokazali vrat. Heisinger je moj stric.«
»Stric?« Je osupnila Jelka.
Kar videlo se je, kako išče po spominu, da ni rekla morebiti kaj takega, kar bi me bilo lahko užalilo.
»Nikoli nisem dosti maral zanj,« sem rekel.
Jelkin obraz je spet prepredel smeh.
»Mu tudi nisi nič podoben,« se je zasmejala Jelka. »Vozi se po stanovanju kakor barka.«
Malo je bila zlobna, seveda je bila. Vračala je Josipovi gospodinji nezaupanje in sovražnost, katera ženska pa je ne bi. Oči so se ji zožile v smehu, roke pa so zaokrožile po prostoru, da bi pokazale, kakšna barka je debela gospa.
Ob Jelkinem smehu je stvarnost okoli mene zares kopnela in za nekaj trenutkov mi je bilo, kakor da sedim na hlodu pred nizko bajto, ne na Jelkini mizi, da poslušam brenčanje muh na podstenju pri Devici, da čutim vonj po kuhani repi iz svinjske kuhinje pri Fleku in da se grejem na poznem jesenskem soncu. Samo za nekaj trenutkov, dokler se niso odprla vrata, dokler Tinko in Gašper nista pretrgala Jelkinega hihitanja.
»Florijan je tu,« je rekla.
Kakor bi me ne bil Tinko sam videl. Saj morebiti me res ni. Njegov pogled je šel za Gašperjem, potem se je mimo okna vrnil in obstal na mojem obrazu.
»Aha!«
In potlej, kakor da se je nenadoma domislil:
»Nekaj imam zate ... čakal sem te.«
»Domasem bil...« »Aha!«
»... pa pri Trpinovih.«
»Pri kom ... pri...«
»Olga je bil Trpinov.«
»Aha! Stopiva noter!«
Prostorno, udobno pisarno je sprejemal Tinko, kakor je sprejemal vsako reč, ki mu jo je zaupala partija. Kakor se za pravega apostola ni bati, da bi ga zamikal greh, tudi za Tinka ni bilo misliti, da bi ga izpridili oblazinjeni stoli in da bi jih pogrešal, če bi jih moral zamenjati za golo klop. Zavidal sem mu, ko je v pošvedranih škornjih koračil po mehki preprogi, kakor da ni nič. Zavidal sem mu, ker je bil Čist, ker je bil lahko tako brezskrben.
Tinku se nikoli ne bo treba zagovarjati, sem si rekel, zmeraj bo samo sodnik.
Odlomek iz romanu Iva Zor-mana Draga moja Iza, ki ga ie izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kaju-hovo nagrado.
'Yp ZORMAN	19
Draga moja Iza
>>Qa^ r®s • • • ti si tu doma. Lahko bi me vzel s seboj.«
te. Toda pri nas je tak dolgčas.« ^p^ko more biti doma dolgčas?« j r» nas je,« sem rekel. « sem pomislil na Staneta, »f * Sem P° kljuki, pa meje Jelka ustavila, ^ašper jepri Tinku.«
»\jJ Kolikokrat je že bil, kolikokrat že smo vsi trije ...
Jelk mara' da bi ga motili <<
•Tinko	zmeraJ živela v našem svetu in je Tinku rekla
Je g ln Gašperju Gašper. Marjana, ki jo je kmalu zamenjala, Man VoriJa samo še tovariš načelnik in tovariš sekretar. bre2„ Je sodila v svet, ki smo ga šele ustvarjali. Znala je biti ^ii\kov a'	86111 kasneje čakal v sprejemni pisarni pred
0Pfavi(^Imi vrati, je delala, kakor da me ni. Jelka pa se je
»S fVa'a zaradi novih navad, ^^da* moram vsakega prej najaviti-. Ukaz od zgoraj 2 t V • sedaj, pravijo, smo oblast.«
t na-'u veza'° preveč spominov, da bi bila mogla Vetij	Prv' dan življenja v mestu je bil poln novih doži-
vajen"'' P°sebno za Jelko, ki je srečala ljudi, ki jih ni bila
Sed
Mepet fc.- sem na pisalno mizo, kam naj bi drugam, Jelka pa je n*r. t13, 0 stvareh, ki so bile za partizana zmeraj pomemb-ako je spala in kaj je jedla ... pa o stvareh, ki so bile ^ici, 0 .e • • • o mehki postelji z visokimi končnicami, o kopal-
»Ziv • k' so Ji 8a prinesli v sobo. *Satlla 1111 pri gosposkih ljudeh,« je rekla in se zahihitala.
»Tak V*^8' PreProge in izrezljani stoli.« Jestar stanovanj je v našem mestu precej,« sem rekel. »Vse » > Počrnelo ...«
»Pa Saj je res- Se gospod.« 4a gospa?«
^varn(; je, kolikor vem, S sitno gospodinjo, ki pa odhaja. A ni sti, da bi me zasr\ubil. Ta bi se ženske najbrž še dotaknil
»Tro	^
,. Kaj^k*!7" *>m vprašal.
v vr t r sem	P° sPoniinu- kakor sem že postav-
sto vse stare gospode, ki imajo v našem mestu sobe
GLAS 9
Sobota — 16. junija 1973
Ze večkrat so me prijatelji in prijateljice spraševali: »Le zakaj ne greš nikoli z nami v kino ali na ples, saj lahko enkrat špricaš trening.« Včasih me ima res, da bi šla z njimi. Toda, neka druga sila me kar povleče na stadion in tako ostanem pri treningu.
Spominjam se dneva, ko sem začela trenirati atletiko. Na začetku maja pred dvema letoma sem nehala plavati in takoj sem pomislila, da bi začela s kakšnim drugim športom. Res, natanko 15. maja 1971 sem prvič prišla na trening na stadion. Zdelo se mi je lahko. Všeč mi je bilo in sklenila sem, da bom začela resno trenirati. Najprej sem hodila le trikrat na teden, vendar sem bila zaradi svojih sposobnosti in moči zmožna večjega napora, zato se mi je trening podvojil.
Pot do uspeha je strma
Spominjam se prve zime. Sneg mi je segal do kolen. Ura je bila osem, jaz pa sem s trudnim korakom stopala proti stadionu. Najprej sem se ogrevala na balkonu stadiona. Nato sem pogledala na plan treningov. Kar streslo me je, ko sem videla: 40 metov diska. Vendar sem le šla metat. Vrgla sem prvih deset metov in odšla po diske. Vseh nisem našla. Iskala sem z rokami, z nogami, toda našla sem jih le pet. V roke in noge me je začelo zebsti. Stala sem sredi razritega snega, sama, vse naokrog je bilo sivo, pusto, mene pa je zeblo in bila sem utrujena. Podzavestno so mi pritekle po licih solze in rekla sem si, da bom nehala trenirati in tisti trenutek sem zasovražila ves stadion. Toda, zopet sem'se spomnila na trenerjeve besede: »Pri treningu je važno, da narediš vse po načrtu, tudi če misliš, da ga ne boš zmogel, moraš narediti, važna je volja. Ta trud ti bo poplačan z uspehi.« Jezna sem pograbila disk in trenirala dalje. Še meje zeblo, še eno uro sem iskala diske, vendar naredila sem vse po
načrtu. Sama nisem verjela, da je res. Vesela sem bila, da sem premagala sneg in mraz.
Seveda, takih dni je bilo še več. Nekoč sem morala teči po gozdu. Ko sem odšla od doma, so se nad Stor-žičem zbirali črni oblaki. Toda vseeno sem se odpravila. Tekla sem že pol ure, ko seje vlilo. Najprej samo malo, potem pa je začelo še grmeti in se bliskati. Sama pod velikimi temnimi drevesi, ki so se majala nad mano, nisem vedela, kam naj grem. Odpravila sem se proti stadionu. Dež se je zaganjal vame, kakor da bi me hotel zaustaviti. Vsa mokra in preplašena sem pritekla na stadion, vendar srečna, ker sem premagala tako hudo nevihto.
Velikokrat je lepo vreme, pa mi disk ne leti dobro. Toda, v teh dveh letih sem se naučila, da ne smem vreči puške v koruzo. Kadar mi ne gre od rok, si rečem: »V snegu si metala bolje, pa zdaj ne moreš. Sram te bodi!« Potem se trudim do konca, kar se da.
Res, večkrat mi je dovolj treningov. In sprašujem se, zakaj treniram. Vendar danes vem, zakaj! Zato, ker med tistim časom ne bi vedela kaj početi; zato, ker sem vesela, če dosežem dober rezultat; zato, da spoznavam druge atlete in tuje dežele ter našo domovino. Res, na treninge sem se tako privadila, da kadar imam odmor, se tisto popoldne ne učim, ampak grem samo pogledat, kako trenirajo drugi na stadionu. Navadila sem se na naravne ovire, na znoj, navadila na poraze in zmage. Včasih je hudo, toda pravijo, da za dežjem posije sonce in tega se držim.
Sedaj, ko je zima že za mano, se veselim poletja, ko je čas tekmovanj. Veselim se jih, kajti posebno to leto me čaka veliko srečanj s tujimi deželami: Češka, Poljska, Italija, Avstrija, Madžarska. Če bom vrgla disk 40 m (to je moj letošnji cilj), bom lahko še šla na balkanske igre v Sofijo. Morda mi ne bo uspelo, vendar bom počakala in vztrajala do prihodnje tekmovalne sezone.
Vesna Horvat, osn. šola Franceta Prešerna, Kranj

Usoda ne čaka in ne izbira
Praznično nedeljsko popoldne, polno sonca in skrivnostne sreče, ki seje morda zlivala še od dneva mladosti, je v enem samem trenutku ugasnilo v neznatni bolečini.
Obroč ljudi, še malo prej navdušenih nad slavnimi dirkači, ki so s svojimi motorji brzeli po tekmovalnih stezah Škofje Loke, se je v kriku množice nenadoma pretrgal. Kakor jeklena ptica je treščil med gledalce eden izmed tekmovalcev in s seboj vred pokopal še tri življenja. Ljudje so se v grozi odmikali, a tam na mestu, kjer je počasi in ječe ugašal motor, so ugasnila tudi življenja, tiho, brez slovesa. Kdo je krivec? Mar človek, ki se je boril, da bi ponesel v svojo domovino priznanje za svoj trud in lepe spomine na naše kraje. Tudi starka ne, še manj mali bratec in sestrica, ki nista vedela ničesar drugega kot to, da mora nekdo zmagati. Nikogar ne moremo in ne smemo obtoževati, preveč hudo je že to, da je morala igro končati smrt, ki ni bila povabljena, ki ni povabljena nikamor, pa vendar pride in konča toliko lepih stvari. _
Je sploh vredno, se sprašujem, in vem, da nisem edina, je sploh vredno, da zaradi takšnih športov stavimo življenje na kocko in ga ogrožamo tudi drugim, ko pa je vendar še toliko drugačnih iger, ki so lepše in varnejše. A kdo si želi preprostih iger, vsakdo hoče pokazati svoj pogum, svoje znanje, vendar je monogokrat nesmiselno. Kdo bi jih še občudoval, ko pa so prinesli toliko gorja in bolečin? Tisti, ki je to občutil, takšnih ljudi ne bo imel za junake, rekel jim bo »morilci«, čeprav ni nihče želel storiti kaj hudega. Ne pomagajo solze, ne kesanje niti tolažba, potrebno je le razumevanje, ki ga je včasih tako težko doječi, a vendar... bodimo ljudje, zavedajmo se, da ni ničesar, kar bi bilo dragocenejše kot življenje in sreča, ki ne bo nikoli več posijala v domove prizadetih. Usoda, ta nam kaže poti in šteje dneve življenja, ne izbira kraja ne časa, pride in neslišno odide, kot se rodiš ti in odideš, kakor da te sploh nikoli ni bilo.
Zdenka Šubic, Gorenja vas
Domača naloga na paši
Sonce je pošiljalo svoje žarke na zemljo že z druge polovice neba, ko sem nehal delati. Stekel sem k hišnemu pragu, si sezul čevlje in se v kuhinji umil. Iz šolske torbe sem vzel nemško vadnico) in zvezek in hotel napisati nalogo. Nenadoma sem se spomnil, da moram še ovci, ki sta že dolgo lačni stali v staji, gnati na pašo. Čas me je priganjal. Naj najprej ženem na pašo ali naj napišem prej nalogo? Kako narediti, da bo volk sit in koza cela. Sklenil sem, da bom nalogo napisal na paši.
Čez nekaj minut sta ovci že veselo mulili travo. Pustil sem ju v senci, jaz pa sem se udobno namestil nekaj metrov od njiju. Sedel sem na tla, dal zvezek na kolena in položil knjigo poleg sebe. Pero je škrtalo po papirju, sonce me je žgalo v hrbet. Nisem še napisal prvega odstavka, ko sta ovci že priskakljali k meni. Težava je bila v tem, da sta vedno hodili za menoj. Skakljali sta torej
okrog mene in mi nagajali. Nejevoljen sem ju odpeljal nazaj v senco. Mislil sem, da mi ne bosta več nagajali. Toda zmotil sem se. Kar nenadoma je nekdo prav grobo preizkusil vzdržljivost mojega hrbta. Obrnil sem se in zagledal koštruna Pripravljal se je že na drugi zalet. Tokrat nisem ostal nepripravljen. Hitro sem odskočil, a knjige sem pustil na mestu. Ovci sta se jih temeljito lotili. Manjši so se te stvari zdele kar najbolj zanimive. Vohala je in prevračala s sprednjo desno nogo, koštrun pa ji je pomagal. Ni mi preostalo drugega, kakor da sem premeteni živali odpeljal spet v senco in ju napasel do sitega. Nalogo sem dokončal naslednji dan.
Dveh del ne moreš opravljati naenkrat.
Vinko VreČ^k, 8. b r. osn. šole
Stanka Mlakarja, Šenčur
V življenju odločajo trenutki
Bilo je pred nekaj leti. Sorodniki, ki so prišli iz tujine v Jugoslavijo, so se skoraj pred domom ponesrečili. Vsi so bili laže poškodovani, le sestrično so morali takoj odpeljati v bolnišnico. Bila je v šok sobi. Zdravnik nam je rekel, da njeno življenje »visi na nitki«. Takrat sem tudi jaz občutila, kaj je čakanje na smrt. Dve uri napetega vzdušja! Nihče ni dosti govoril. V meni je vse gorelo. Ognjeni obraz mi je stiskal
Ne, ni prepozno
Da, vem. »Prepozno je,« porečete. »Prepozno je zdaj govoriti o Titu, ko je njegov rojstni dan za nami.« Toda, ne! Komur se po glavi pode take misli, nima prav! Beseda o Titu je vedno dobrodošla. Nikdar ni izrečena prepozno, nikdar prezgodaj.
Tito je osebnost, ki je v zgodovini postal velik lik. Zaslovel je zaradi svojega požrtvovalnega dela, za pravico v sveta. Čeprav je vedel, kako padajo njegovi tovariši po tleh zadeti od krogel sovražnikovih pušk, čeprav je videl, kako se zvijajo v smrtnih krčih, čeprav je moral gledati, kako curlja kri iz njihovih ran in zaliva rodno zemljo, ni omagal. Pogumno in hrabro je vodil partizane naprej. Edini cilj mu je bil: SVOBODA. Zar te neuresničene besede, njena moč, ga je gnala v svet. Hotel je svobodo, želel je dihati svež zrak, ne pa tisti, ki je zaudarjal po kadečem se dimu, ki se je valil iz bombandiranih stavb. Ni dovolil, da bi si tujec prilastil naše ozemlje. Hotel je uničiti vonj po vojni — in, uspelo mu je.
Uresničil je svoj cilj. S tovariši je dosegel svobodo. Mi jo danes uživamo, dihamo svež zrak, živimo brez strahu pred jutrišnjim dnem. Imamo, za kar so divjali hudi boji dolga štiri leta.
Ne, ne damo svobode! Čeprav ne poznamo strahot vojne, smo si edini, da jih nočemo nikdar okusiti. Danes je beseda svoboda nekaj povsem vsakdanjega. Včasih pa je bila nekaj velikega in nedostopnega. Ze ob sami misli nanjo, so se marsikomu orosile oči.
Danes je drugače. Vendar ne smerno pozabiti, da je bila svoboda krvavo priborjena, da so se zanjo po zemlji prelivali potoki krvi.
Dragica Šeško, 6. a r. osn. šole
Predoslje
srce. V grlu me je tiščala »jeklena pest« in solze so se mi nabirale. Zdelo se mi je, da bodo ravnokar prekipele in prišle na dan. Toda niso.
Zopet je prišel zdravnik in povedal, da je zadnje upanje le še operacija. Teta se je tega najbolj zbala. Ko sem opazila, kako je spremenila barvo obraza, je tudi meni začelo kljuvati. »Kaj, če operacije ne bo preživela? Ali so to njeni zadnji trenutki življenja?« sem se spraševala.
Toda zopet čakanje in upanje. Zelo jo imam rada in kaj naj naredim, če jo izgubim. Tudi ostali jo imajo radi, posebno oče, mati, brat in« sestra. Le kdo ne bi zmogel vzljubiti tako živahnega bitja? Vedno se je smejala in nikoli je nisem videla žalostne. Zelo sva se razumeli, čeprav je bila starejša.
Zopet stoji pred nami mož v beli obleki, ki mu pravijo zdravnik. Mama me hoče odpeljati, toda trmasta sem. Hočem zvedeti resnico. Tedaj zdravnik spregovori besede, ki se jih še sedaj spomnim: »V njej je še nekaj življenja. Toda tu odločajo trenutki. Kar smo mogli, smo naredili, več ne moremo. Sedaj je v šok sobi. Če bo ostala živa, bo vedno hroma.«
Takrat sem prebledela. To lepo bitje. Saj ni mogoče. Zajokala sem in odpeljali so me domov.
Drugo jutro smo zvedeli, da je ponoči umrla. V njenem življenju so odločali trenutki, ko nihče ni mogel vedeti in reči: »Ostala bo!« Še sedaj se spominjam njenega obraza. Kako je morala umreti!
Brigita Bizjak, 6. r. osn. šole
F. S. Finžgarja, Lesce
DIJAŠKI DOM V KRANJU razpisuje
prosti delovni mesti
kuharice
za nedoločen čas
Pogoji: kvalifikacija, 3 leta
prakse
kuhinjske pomočnice
za nedoločen čas
Razpisni rok je 14 dni. Nudimo samsko stanov anje.
J U OCTE H N lil IKA
želi v svojih trgovinah vzgojiti svoje bodoče sodelavce, zato bomo letos sprejeli nove učence za poklic
prodajalec tehnične stroke
V	KRANJU
V	TRŽIČU NA BLEDU
4 učence 3 učence 1 učenca
Pogoji za sprejem:
vsaj z dobrim uspehom končana osnovna šola, starost do 18 let,
preizkusni test, v primeru večjega števila kandidatov za posamezno trgovino.
Podjetje vam med 3-letno učno dobo zagotavlja v moderno opremljenih trgovinah strokovno vodstvo za praktični pouk in primerno mesečno nagrado, ki se vam izplačuje tudi med teoretičnim poukom.
Vaše prošnje, katerim ne pozabite predložiti spričevala o končani osnovni šoli, nam pošljite na naslov: Jugotehnika, kadrovska služba, 61000 Ljubljana, Pod trančo 2. Prošnje sprejemamo do 30. 6. 1973.
JI U OCTE H NIIIIIIKA
EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE
Škofja Loka, Puštal 21
razpisuje	,
naslednja prosta delovna mesta:
1.	SEKRETAR ZAVODA
1 delovno mesto
2.	VODJA IZMENE
1	delovno mesto v oddelku izsekovalne embalaže
3.	KNJIGOTISKAR
2	delovni mesti za pripravo in urejanje dela na tiskarskih strojih
4.	DELAVEC NA SLOTERJU
3	delovna mesta — izdelava transportne embalaže
5.	OBRATNI KLJUČAVNIČAR
1 delovno mesto — vzdrževanje strojev in naprav
6.	OBRA TOVNI KNJIGOVODJA
1 delovno mesto
7.	KARTONAŽERSKI DELAVEC
večje število delovnih mest (delo v proizvodnji)
8.	ŠTIPENDIJE
za vajence kartonažerske in tiskarske stroke
Pogoji razpisa so naslednji:
1.	visoka ali višja izobrazba pravne smeri,
2.	VKV ali VK delavec grafične stroke in 2 leti oz. 4 leta delovnih izkušenj,
3.	VKV ali KV tiskar in 1 leto oz. 2 leti delovnih izkušenj,
4.	KV ali PK delavec grafične ali strojne stroke in priučitev na delovno mesto,
5.	K V strojni ključavničar in 2 leti delovnih izkušenj,
6.	srednja ekonomska šola in 5 let delovnih izkušenj,
7.	sposobnost priučitve na delovno mesto,
8.	uspešno končana osemletka.
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru.
i?
Sjetno žvečenje zaradi ameriške gumi baze vežujoč in dolgotrajen okus
čices
evilko: ,
5 -4
igrajujejo ez žrebanja
ecilno gumo kupite posamezno ali v tripaku^
10 %Js Jjl« -felt
Sobota — 16. junija 1973
RADIO
poročila poslušajte vsak dan ob '••M. 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes dopol-JP.e) 11, 12, 13, 14, 15, 19.30 (rajski dnevnik), 22, (dogodki in odmevi), 17, 18, 23, 24; ob ne-JJ'jah pa ob 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, V1' 14, 15, 17, 19.30 (radijski Qnevnik), 22, 23 in 24.
D
SOBOTA, 16. JUNIJA
o
o
PONEDELJEK, 18. JUNIJA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Pojemo in igramo za vas, otroci; 9.40 Z velikimi zabavnimi orkestri; 10.20 Za vsakogar nekaj; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Jurij Gregorc: Simfonietta; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Zvoki in barve orkestra Francka Pourcela; 17.10 Zveneča imena; 18.15 Pihalne godbe na koncertnem odru; 18.45 Poletni kulturni vodnik; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute s triom Avgusta Stanka; 20.00 Stereofonski operni koncert; 21.30 Tipke in godala; 22.15 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Lepe melodije; 16.05 Popevke slovenskih festivalov; 16.40 Za mladi svet; 17.40 Lahka glasba na našem valu; 18.(X) Izložba hitov; 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.00 Kulturni mozaik; 19.05 S-festivalov jazza; 19.45 Svetovna reportaža
Tretji program
20.05 Jakob Šegula: Devet skladb za klavir; 20.40 Ritmi in barve; 21.40 Švedski pevski zbori; 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 22.30 Večeri pri slovenskih skladateljih: Karol Pahor; 23.55 Iz slovenske poezije
TOREK, 19. JUNIJA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Otroške igre; 9.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe; 10.20 Poletna potepanja; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne v priredbi Ljuba Rančigaja; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Ali jih poznate; 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Poje tenorist Nicolai Gedda; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Popoldanski promenadni koncert; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Tipke in godala; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 20.30 Od premiere do premiere; 21.30 Melodije v ritmu; 22.15 Od popevke do popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Časi v zrcalu glasbe
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.35 glasbeni variete; 15.35 Ob lahki glasbi; 16.05 Radi ste jih poslušali; 16.40 Iz domače in tuje lahke in filmske glasbe; 17.40 Jazz na II. programu; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 Z ansamblom Mojmira Šepeta; 19.00 Pet minut humorja; 19.05 Melodije po pošti
Tretji program
20.05 Pozabljene opere; 21.10 Jugoslovanski zborovski ustvarjalci; 21.40 Redke glasbene sestave; 22.25 Berlinski koncertni večeri; 23.55 Iz slovenske poezije
SREDA, 20. JUNIJA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniški pozdravi; 9.35 Glasbeni spomini; 10.20 Pravljični svet v orkestralnih barvah; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Pel vam bo kvartet Savski val; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Dvajset minut z violinistom Karlom Žužkom; 16.00 Vrtiljak; 17.10 Operni koncert; 18.20 Listi iz pop albuma; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu; 22.15 Revija popevk; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesni zvoki
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S pevci jazza; 16.05 Srečanja melodij; 16.40 Jugoslavija poje; 17.40 Plesni orkester RTV Ljubljana pred mikrofonom; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Z orkestrom Horst Jankovvski; 19.00 O avtomobilizmu; 19.10 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe; 19.30 Mladina sebi in vam
Tretji program
20.05 Iz sodobne češke glasbe; 20.40 Mozartov ansambel z Dunaja; 21.40
o
s
Zbori Oskarja Deva; 22.00 Glasbeni klasiki našega stoletja; 23.55 Iz slovenske poezije
ČETRTEK, 21. JUNIJA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Mladinski zbori pri nas in po svetu; 9.40 Iz par-titur operetnih mojstrov; 10.20 Urednikov dnevnik; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Skladbe Alojza Srebotnjaka; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Popoldne za mladi svet; 14.40 Med šolo, družino in delt>m; 15.40 V ritmu menueta; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.50 Mejniki v zgodovini; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Atija Sossa; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Naši skladatelji in svet eksotike; 23.00 V go-steh pri tujih radijskih postajah; 23.30 Za ljubitelje jazza
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.00 Otroci med seboj in med nami; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Slovenski pevci zabavne glasbe; 16.05 Iz cvetoče dobe lepih melodij; 16.40 Ritmi preteklih dni; 17.40 Lahke note; 18.00 Sestanek ob juke-boxu; 18.40 S solistom Silvom Štinglom; 19.00 Filmski vrtiljak; 19.05 Melodije po pašti
Tretji program
20.05 Jacques Offenbach: Hoffman-nove pripovedke, odlomki; 21.10 Iz zlate dobe zborovstva; 21.40 Večerni concertino; 22.15 Mednarodna radijska univerza; 22.25 Recital klarinetista Alojza Zupana; 23.55 Iz slovenske poezije
PETEK, 22. JUNIJA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Glasba vam pripoveduje; 9.40 Glasovi v ritmu; 10.20 Po Talijinih poteh; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Ljudske pesmi drugih narodov; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Iz domače koncertne glasbe; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Hans Bertram; 17.10 Veliki interpreti in Beethovnova koncertantna dela; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Beneški fantje; 20.00 Naj narodi pojo; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov
Drugi program
8.05 Vedri zvoki; .8.40 Petek na valu 202; 12.40 Izletniški kažipot; 12.55 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Vodomet melodij; 16.05 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 16.40 Pevci po svetu; 17.40 Jazz za mlade; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 S pevko Eldo Viler; 19.00 Odmevi z gora; 19.20 Instrumenti v ritmu; 19.35 S solisti in ansambli naših radijskih postaj
Tretji program
20.05 Velika scena — B. Trekman: Cavazzov Scapin; 21.00 Glasba večernih ur; 21.40 Violončelist Erling Bloendal Bengtsson; 22.00 Z jugoslovanskih koncertnih odrov; 23.25 Minute za Handla; 23.55 Iz slovenske poezije
o
TA TEDEN NA TV
Nedelja, 17. junija, ob 18.20:
JUŽNO OD SAINT LOUISA — ameriški film; režiser Ray Enright, v gl. vlogah: Joel McCrea, Alexis Smith, Zachary Scott, Dorothy Malone;
VVestern Južno od Saint Louisa je nastal 1949. leta. To je zgodba o treh prijateljih, ki so po končani državljanski vojni našli le še ruševine njihovega ranča. Takrat so se po Teksasu klatile številne tolpe razbojnikov. Trojica prijateljev se je razšla; prvi je postal razbojnik, drugi policaj, tretji pa je poskušal obnoviti ranč. Ta je tudi uspel, da so se vsi trije spet zbližali.
Sreda, 20. junija, ob 20.35:
ANA — finski barvni film; režiser Jorn Donner, v gl. vlogi Harriet Anderson;
Ana je 38-letna ločena ženska, ki živi s hčerko in gospodinjsko pomočnico. Ima prijatelja, vendar se bolj poredko vidita, kajti obema pomeni poklic in osebno življenje več kakor medsebojna navezanost, čeprav si želita sreče. Ana se zlasti med dopustom, ki ga preživlja na samotnem finskem otoku in po končni ločitvi od prijatelja, zave osamljenosti in praznine svojega, z različnimi opravili povsem izpolnjenega življenja.
Petek, 22. junija, ob 20.35:
PETROLEJKA — češki film; režiser Juraj Herz, v gl. vlogi Iva Janžurova;
Junakinja zgodbe je starajoča se in poroke željna Štepa Kilianova, iz ugledne rodbine, ki na silvestrski zabavi zaman dvori svojemu bratrancu Pavlu. Tudi poznanstvo z davkarjem Gromanom se kmalu razdere. Oficir Pavel, ki je zaradi bolezni že v pokoju, se vrne na svojo farmo, obremenjeno z dolgovi. To ga primora, da se poroči z bogato Stepo. Vendar je Štepa razočarana, posebno, ko se izkaže, da je Pavel spolno bolan. Na farmi umre dekle, ki zapusti Pavlovega otroka. Štepa bi bila srečna z otrokom, a ga Pavlov brat zavrne.
— drama TV Zagreb, 21.35 Po sledeh napredka, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana)
ITELEVIZIJAJ
H
H
SOBOTA 16. JUNIJA
15.55 Nogomet ZRN : Brazilija — barvni prenos EVR iz Berlina, 18.00 Obzornik, 18.20 Mr. Magoo vam predstavlja — barvni film, 19.10 Otroški film, 19.45 Kalimero, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Intervju — barvna zabavno glasbena oddaja, 21.00 Acker Bilk and his Paramount Jazz band, 21.30 Junaki cirkuške arene, 21.55 Šerif v New Yorku — serijski barvni film, 22.45 TV kažipot, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana)
NEDELJA 17. JUNIJA
8.50 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 9.40 Po domače s Šerttjernejskim oktetom in ansamblom Rudija Mohorka (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop, Pustite jih živeti — barvna filma, 11.55 Poročila, 12.00 TV kažipot, 15.10 Po domače z ansamblom Rudija Bardorferja in kvartetom Zvonček, 15.40 Za konec tedna, 16.00 Atletski finale za pokal Jugoslavije — prenos iz Beograda, 18.15 Poročila, 18.20 Južno od St. Louisa — ameriški film, 19.45 Kalimero, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.35 Serija, ki je ni (RTV Beograd), 21.35 Dobre stare melodije (RTV Zagreb), 21.50 Športni pregled (JRT), 22.20 Poročila (RTV Ljubljana)
PONEDELJEK 18. JUNIJA
16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 F. Puntar: Stol pod potico — 2. del, 18.00 Risanke, 18.10 Obzornik, 18.25 Poročilo s 4. konference zveze sindikatov Slovenije, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Beograd), 19.45 Kalimero, 20.00 TV dnevnik, 20.35 S. Kolar: Nora hiša
0
S
Zavarovalnica SAVA PE Kranj
Posredujemo prodajo naslednjih motornih vozil:
1.	OSEBNI AVTO AUSTIN 1300, letnik 1970, s 55.000 prevoženimi kilometri, začetna cena 13.600 din
2.	OSEBNI AVTO ZASTAVA 850, letnik 1970, s 68.000 prevoženimi kilometri, začetna cena 7.900 din
3.	OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, letnik 1970, s 26.000 prevoženimi kilometri, začetna cena 5.300 din.
Ogled je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 r( pologom od začetne cen e sprejemamo do srede. 20. 6. 1973, do 12. ure.
Zavarovalnica Sava PE Kranj
LŽJ
H
TOREK 19. JUNIJA
17.05 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 17.45 Tiktak: Kdo je napravil Vidku srajčico, 18.00 Risanke,^ 18.10 Obzornik, 18.25 Moški zbor Zgonik iz Branika — barvna oddaja, 18.55 Mozaik, 19.00 Prehrana v izjemnih pogojih, 19.20 S kamero po svetu: Peru, dežela Inkov, 19.45 Kalimero, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Diagonale, 21.25 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana)
SREDA 20. JUNIJA
16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 Mačkon in njegov trop — serijski barvni film, 18.15 Obzornik, 18.30 Od filma do filma, 18.50 Plavanje: kravi (RTV Ljubljana), 19.15 Prijatelji glasbe (RTV Zagreb), 19.45 Kalimero, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Ana — finski barvni film, 21.55 Likovni nokturno: Jože Spacal — barvna oddaja, 22.10 Poročila (RTV Ljubljana)
Četrtek
21. JUNIJA
16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Veliki in majhni — oddaja TV Zagreb, 18.15 Obzornik, 18.30 Tišina, na sporedu je nemi film, 18.55 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 19.45 Kalimero, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Četrtkovi razgledi, 21.30 A. P. Cehov: Moje življenje, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana)
0
B
PETEK 22. JUNIJA
16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 Kuhinja pri violinskem ključu, 18.15 Obzornik, 18.30 Risanka, 18.40 Cesta in mi, 18.50 Pet minut za boljši jezik, 18.55 Mozaik, 19.00 4(H) let slovenske glasbe: Lojze Lebič, 19.45 Kalimero, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Iz zakladnice svetovne književnosti — Jaroslav Havli-ček: Petrolejka, 22.30 XXI. stoletje, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana)
Odbor
za delovna razmerja pri ZAVAROVALNICI SAVA PE KRANJ ponovno objavlja prosto delovno mesto
čisti lke
Zaposlitev je možna 1. julija 1973. Začetek delovnega časa ob 14.30.
Kandidatke naj vložijo prošnje pri tajništvu zavarovalnice najkasneje do 25. junija s podatki o dosedanji zaposlitvi.
- wuuro jutro; o.iu uiasoena ma-J^eJa; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 pasovi v ritmu; 10.20 Pri vas doma; r/ Koračnica, fuga in etuda; 12.30 Pujski nasveti; 12.40 Po domače;
.7° Priporočajo vam; 14.10 S pes-p'Jo in besedo po Jugoslaviji; 15.40 |.°J° naši operni pevci; 16.00 Vrti-Jak; 16.40 S knjižnega trga; 17.10 Z j^amblom Fritz Maldener; 17.20 Vremo v kino; 18.15 Dobimo se ob r! uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko i,00' otroci; 19.15 Minute z ansam-cadm k°jzeta Slaka; 20-°° Radijski 22onr; 21.15 Za prijetno razvedrilo; 23(te ?ddaJa za na'^e izseljence; teden ^ Pesmijo 'n plesom v novi
j^gi program
v'af VVodni akordi; 8.40 Sobota na 14(^202; 12.40 Panorama zvokov; z w Odrasli tako, kako pa mi; 14.20 n, ansamblom Atija Sossa; 14.35 •asbenj variete; 15.35 Zabavni zbo-D' 'umska glasba in še kaj; 16.05 ki! i8 smo izbrali; 16.40 3.000 se-rnL^ radia Student; 17.40 Instru-8iv!) v ritmu: 18 00 Oddaja progre-Jane glasbe; 18.40 Jazz na II. pro-
190?7 1900 Pet minut humorja;
•	o Za vsakogar nekaj
TV
etji program
?kno v svet; 20.20 Giacomo Hjji Tosca, opera v treh deja-2,3 cr 22.35 Sobotni nočni koncert; lz slovenske poezije
li^l nedelja,
17. junija
?a3°fDobro Jutro; 8.05 Radijska igra be otroke: Princ in ovce; 8.50 Skladbi mladin°i 9 05 Koncert iz naših 10otVi 1005 §e pomnite, tovariši;
posius i mi boja in dela;10-45 Naši '330 \rci ^estitajo in pozdravljajo; dom ^edeljska reportaža; 13.50 Z an	ansambli; 14.05 Slovenski
rn0r; ,bl1 zabavne glasbe; 14.30 Hu-Pasin i	tedna — B. Traven:
ne , Upčija; 15.05 Popularne oper-4. p"e'°dije; 16.00 Radijska igra -Mel0fpce: Skrivnostni Putois; 16.35 stri- li^e 2 Velikimi zabavnimi orke-dne'	Nedeljsko športno popol-
GUshi Lahko noč, otroci; 19.15 Ijo ' *nxe razglednice; 20.00 V nede-
8trom fe 22 20 S P,esnim orke"
note.	Ljubljana; 22.40 Vedre
23.lV ^3.05 I literarni nokturno; Nočni cocktail
G'aslwki za nedeljsko jutro; 8.40 ^PrehnJ' m°zaik; 9.35 Nedeljski li00 p,; 1200 Opoldanski cocktail; valu 2q2°p »ntegral; 15.00 Nedelja na
T
CiN°gram
Scert kraj' in Uudje; 19.15 Iz Jogodk: jln simfonij; 20.05 Športni
•	®thov Xa; 2015 Ludwig van >lini iyfnL: Sest menuetov za dve §h nas; 20.40 Utrinki z doma-
e'iUs oo rodrov! 21,40 Glier in ' • «2.55 Iz slovenske poezije
Kran? »9^ »Gorenjski tisk«, Stavek. Jica Moše Pijadeja 1. Kranj	»Gorenjski tisk«
hudiotlsk: Združeno podjetje Konjf Pravica, Ljubljana, ^ištvi Jeva 2- ~ Naslov ured-Možp "^..uprava lista: Kranj, račUn Jadeja 1. - Tekoči ^SOOcK1 SDK v Kranju št. klavni01-10152 " Telefoni: Urednii, Mrednik, odgovorni
>nStvom 9,T?Va 2l-190^
^1-860 21-835, novinarji n'*ki '^^oglasni naroč-nina.oddelek 21-194. - Naroč-3() din na 60 din- polletna 7°Dar V/Tna za 1 številko 15 Mali oglasi: do 10 besed 2 din- VSaka nadaljnja beseda PoPu ' naročniki imajo 25 7( ne oh; Neplačanih oglasov Pr°metn Jama ~ Oproščeno
nemm davka po Prist°j"
^^ mnenju 421-1/72.
¥	H
lUf 42p i I
1	2	3	4	5		6	7	8	9		10	11	12	13
14						15				16				
17				■18							■	19		
20	1		:	22			■	23			24	1		
26		27	■	28			29	■ 30				31		
		32	33							35				
36	37			■38					39					
40					41 1		42				■	43	44	45
46		■	1				■	49			50	V		
52		53	■	54		-	55			■	56	57		
58			59							60				
61					62					63				
loterija
Vodoravno: 1. pogonski, gonilni stroj, motorno kolo, 6. gora v Karavan-tah, tudi del pohištva, 10. ime popevkarja Leskovarja, 14. prikuha, tekoča jriloga k jedi, 15. koloradski hrošč, 17. moško ime, Valentin, 18. slovenski jisatelj, Janez, 19. predujem, predplačilo, 20. Edvard Kardelj, 21. italijanska lenarna enota, 23. siromaštvo, revščina, 2£. Ivan Tavčar, 26. izrastek na glavi, J8. avstrijski književnik Alexander Roda, tudi grški otok Rodos, 30. pripo-noček za cenitev, cenjenje, 32. ocena, recenzija, presoja, 35. novačenje, nabo-•ek, 36. okoli, 38. ženinova izvoljenka, 40. glasbenik, ki bobna, 42. glas pri rganju blaga, prelomitev lesa, 43. zahodnoevropski veletok, 46. Lili Novy, 47. >čka, 49. Shakespearjev junak (»Kralj ....«), 51. Narodna obramba, 52. vzdevek Goethejeve matere, 54. kostnica, 56. grška pokrajina, Elida, 58. samarijan, )olničar, sočuten, usmiljen človek, ki pomaga bližnjemu v stiski, 60. žival, ki eta, 61. ukana, mojstrska prevara, zvijača, 62. francoska reka pod Argoni; iritok Ouse v Angliji, 63. vrag, hudič.
Navpično: 1. hotel za motorizirane goste, 2. izobrazba, omikanost, 3. del mena dveh krajev v Južnem Vietnamu (... An in ... Chau), tudi kitajska linastija (Tang); indonezijski šahovski mojster, 4. slonov čekan, 5. znak za cemično prvino radij, 6. kraj ob Krki v Severni Dalmaciji, do katerega je Krka jlovna, blizu znameniti slapovi, 7. prislov todle, todkaj, 8. otok v Zadrskem )točju, 9. kuhinjska posoda, pisker, 10. znak za kemično prvino lantan, 11. ime talijanske književnice Negri, tudi rečni otok; kraj ob Tisi, 12. poklon, dar, 13. »ovornik, pridigar, 16. vrelec Slatine Radenci, 18. čebelji samec, tudi prisklednik, zajedalec, 22. vrsta priprav za namakanje, v medicini izpiralnik za rane ili telesne votline, 24. papežev letni dohodek, arinatae, 27. briga, 29. ploskovna nera v Angliji in severni Ameriki, 31. reka v Srbiji, pritok Zapadne Morave, /rsta cigaret, 33. opera hrvaškega skladatelja Borisa Papandopula, 34. francoski književnik, Claude, 36. gosposka, vladna moč (državna, ljudska, krajev-ia...), 37. čuvaj konj, voznik, 39. razpravica, razprava, napisana v lahki, jploSno umljivi, umetniški obliki, 41. italijanska reka v pokrajini Rezija, kjer ie slovenski živelj, 44. enka, vrednost znaka pri številu, številka ena, 45. človek ; velikim nosom, nosač, 48. ljubkovalno žensko ime (Katarina), 50. veliko •ešeto, rehta, 53. Tomosovo vozilo, 55. Renć-Antoine Reaumur, 57. kratica za talijansko liro, 59. Akademski klub, 60. kratica za pripis na pismih, post *criptum.
Rešitve pošljite do četrtka, 21. junija, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din.
Rešitev nagradne križanke iz sobotne številke
1. Operas, 7. pecivo, 13. polenta, 15. idilika, 17. um, 18. žerjav, 20. vokal, 21. soli, 23. Evros, 25. kopa, 26. rosomah, 28. ep, 30. NKD, 31. večeri, 32. Ostia, 14. svora, 36. tapete, 39. ter, 40. KR, 42. etatist, 44. Anio, 46. alkar, 48. Lear, 50. lečke, 52. etilen. 54. da, 55. Erjavec, 57. rojenec, 59. Aenona, 60. vožnja
Izžrebani reševalci
Prejeli smo 111 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Tilka Vfagdič, Kranj, Šorlijeva 3/II; 2. nagrado (40 din) Franjo Golež, Kranj, Janina 38/1; 3. nagrado (30 din) pa Franci Bizjak, Preddvor, Zg. Bela 44. Nagrade bomo poslali po pošti.
V križanko, ki je bila objavljena v soboto, 2. junija, se je vrinila napaka. Pod 5. navpično bi moralo biti RAKA, vendar pride zaradi 13. vodoravno (KARAMEL) REKA. Opravičujemo se reševalcem. — B. Ažman in F. Taučar pa se zahvaljujemo za opozorilo.
poročili so se
v Kranju
Jane Janez in Frajle Marija, Jujovič Dušan in Smolej Ana, Stare Stanislav in Novak Danica
v Škofji Loki
Jelovčan Jožef in Demšar Katarina, Platiša Janko in Arhar Dragica
v Tržiču
umrli so
v Kranju
Znidaršič Janez, roj. 1919, Grašič \lojz, roj. 1887, Podakar Frančiška, •oj. 1901, Bevk Peter, roj. 1908, Jetin Martin, roj. 1886, Sajovic Frančiška, roj. 1891, Indihar Alojz, •oj. 1899, Mikolič Marija, roj. 1908, 3uh Marijana, roj. 1910
v Škofji Loki
Lang^rholc Janez, roj. 1883
v Tržiču
Jezeršek Danijel, roj. 1952
V SOBOTO IN NEDELJO
INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV KRANJ
proda
večje število rabljenih elektromotorjev
Prodaja: 25. 6. 1973 za družbeni sektor in 26. 6. 1973 za privatni sektor.
SOBOTA Završnica — Tu bo danes srečanje mladih Združenega podjetja Iskra, enako srečanje pa je pripravil tudi begunjski Elan. Po športnih tekmovanjih bodo tudi zabavna tekmovanja, mladi pa bodo ob zvokih ansambla in pevke Sonje Gabršček tudi zaplesali.
Bled — V Festivalni dvorani bo ob 20.30 revija narodno zabavne glasbe, petja in humorja. Nastopa ansambel Gorenjci iz Radovljice. NEDELJA Javorje — V tej hribovski vasici v Poljanski dolini se bo ob 14. uri začela prireditev Svatovanje po starem. Gostom Nbodo stregli z domačimi jedili.
Bled — V zdraviliškem parku se bo ob 17. uri^ačel promenadni koncert pihalnega orkestra iz Kranja.
Zbilje — Gasilsko društvo Zbilje bo ob prevzemu nove motorne briz-galne pripravilo slovesnost. Povorki bo sledila še velika veselica ob Zbilj-skem jezeru. Obiskovalcem bodo igrali člani ansambla Turisti.
Katarina — Turistično društvo Katarina prireja ^e fretje leto zabavno turistično pi\irec.'itev Katarin-ska pomlad. V kulturnem programu, ki se bo začel ob 14. uri pred osnovno šolo, sodelujejo pevski zbor ZB Šiška, folklorna skupina Savije, tamburaški orkester Reteče ter godba na pihala iz Medvod. Sledila bo zabava, kjer bodo za ples skrbeli Veseli topničarji.
Bukovica — Na gasilski veselici v Bukovici v Selški dolini bodo za ples in razvedrilo igrali in peli ansambel Lojzeta Slaka in Fantje s Praprot-na.
trzni pregled
Jesenice
Solata 3,50 do 4 din, špinača 6,50 din, korenček 11,50 din, slive 11,50 din, pomaranče 6,20 din, Česen 22 din, čebula 6,50 do 7,50 din, fižol 14,50 din, paradižnik 17 din, breskvi 14 din, češnje 10 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1,05 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, orehi 75 din, klobase 5,80 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 3,50 din, kislo zelje 3,80 din, cvefača 13,50 din, paprika 30 din, novi krompir 7,50 din
Kranj
Solata 5 do 6 din, špinača 6 din, korenček 8 din, slive 9 do }0 din, jabolka 12 do 13 din, pomaranče 7 din, limone 9 din, česen 28 do 30 din, čebula 7 do 8 din, fižol 12 din, pesa 6 din, kaša 9 din, paradižnik 18 din, češnje 12 din, hruške 10 din, grah 8 din, peteršilj 15 do 16 din, jagode 20 do 22 din, ajdova moka 9 din, koruzna moka 3 do 4 din, jajčka 1 do 1,20 din, surovo maslo 28 din, smetana 18 din, orehi 80 din, klobase 8 din, skuta 8 din, sladko zelje 7 do 8 din, kislo zelje 6 din, cvetača 14 din, paprika 18 din, krompir 3 din, novi 8 din
Tržič
Solata 5 din, špinača 8 din, korenček 8 din, slive 10 din, jabolka 12 din, pomaranče 8 din, limone 10 din, česen 30 din, čebula 8 din, fižol 12 din, kaša 9 din, paradižnik 18 din, banane 8 din, breskve 17 din, jagode 16 do 22 din, češnje 10 do 12 din, ajdova moka 10 din, jajčka l din, surovo maslo 28 din, smetana 17 din, orehi 80 din, skuta 9 din, sladko zelje 7 din, kislo zelje 7 din, cvetača 10 din, paprika 28 din, krompir 3 din, novi krompir 8 din
nimfi 'I
musi
"liTltj
Kranj CENTER
16. junija meh.-špan. barv. film EL SANTO - SVETNIK POD MASKO ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. filma AGENTI •LJUBIJO STRELJANJE ob 22. uri
17.	junija meh.-špan. barv. film EL SANTO - SVETNIK POD MASKO ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. barv. filma NEKAJ SE PLAZI V MRAKU ob 21. uri
18.	junija franc. barv. film AGENTI LJUBIJO STRELJANJE ob 16., 18. in 20. uri
• 19. junija franc. barv. film AGENTI LJUBIJO STRELJANJE ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽlC
1 6. junija a mer. barv. risani film RACA, RACMAN IN DRUŠČINA ob 16. uri, amer. barv. film DOLARJI ob 18. in 20. uri
17. junija nem. barv. film KOMISAR X - TRIJE ZELENI PSI ob 14. uri, amer. barv. film DOLARJI ob 16. uri, amer. barv. film BRATA MAŠČEVALCA ob 18. uri, premiera amer.-ital. barv. filma PRODAJ PIŠTOLO IN KUPI KRSTO ob 20. uri 19. junija amer.-ital. barv. film PRODAJ PIŠTOLO IN KUPI KRSTO ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
16. junija amer.-ital. barv. film PRAVI MOŽ Z ZAHODA ob 16. uri, amer. barv. film TIGER ZRE LEPOTICE ob 18. in 20. uri
17. junija amer. barv. film TIGER ZRE LEPOTICE ob 17. in 19. uri
Kamnik DOM
16. junija franc. barv. CS film BLAZEN MED ŽENSKAMI ob 16., 18. in 20. uri
17.	junija franc. barv. CS film BLAŽEN MED ŽENSKAMI ob 15. in 19. uri, nem. barv. film BALZA-COVE GREŠNICE (ni primeren za mladino!) ob 17. uri
18.	junija nem. barv. film BALZA-COVE GREŠNICE (ni primeren za mladino!) ob 18. in 20. uri
Krvavec
17. ju nija špan.-ital. barv. film SANDOKANOVI MAŠČEVALCI ob 17. uri
16.	junija franc. barv. film OSTROSTRELEC Z AŽURNE O-BALE ob 18. in 20. uri
17.	junija franc. barv. film OSTROSTRELEC Z AŽURNE O-BALE ob 18. in 20. uri
Škof]a Loka SORA
19. junija ital. barv. film MORILEC PRIHAJA IZ GROBA ob 20. uri
Železniki OBZORJE
16.	junija amer. barv. film POR' TRET NIMFOMANKE ob 20. un
17.	junija danski barv. film OLS0-NOVA TOLPA ob 18. in 20. uri
Radovljica
16. junija amer. barv. film DO PEKLA IN NAZAJ ob 18. uri, amer. barv. film DOKTOR DETEKTIV ob 20. uri
17.	junija ital. barv. film MALO-RI... KAKOR SMRT ob 16. uri, amer. barv. film DOKTOR DETEKTIV ob 18. uri, amer. barv. film DO PEKLA IN NAZAJ ob 20. uri
18.	junija ital. barv. film TUJEC, IMENOVAN POKOPALIŠČE ob 20. uri
19.	junija ital.-jug. barv. film GENERAL IN VOJAK ob 20 uri
Jesenice RADIO
16.	do 19. junija amer. barv. fil01 BOTER
Jesenice PLAVŽ
16. in 17. junija ital.-špan. barv. film VOLK SIERA BLANKE
18. in 19. junija amer. barv. filn1 LJUBEZENSKI STROJ
Dovje Mojstrana
16. junija ital.-špan. barv. CS filn1 APOCALIPSSO JOE
17.	junija amer. barv. film * VRTINCU
Kranjska gora	.
16. junija amer. barv. film * VRTINCU
17. junija amer. barv. film LJU* BEZENSKA ZGODBA
Javornik DELAVSKI DOM
16.	junija franc. barv. fil"1 VESELI LOV NA DIAMANTE
17.	junija ital.-špan. barv. CS fi!01 APOCALIPSSO JOE
Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov
SKUPŠČINE OBČINE KRANJ
razpisuje
naslednje prosto vodilno delovno mesto
1.	NAČELNIKA SKUPŠČINSKE PISARNE
Pogoji: visoka strokovna izobrazba in 7 let delovnih izkušenj
in ostala delovna mesta:
2.	KOMUNALNEGA INŠPEKTORJA . v odelku za gospodarstvo
3.	PRAVNIKA
v oddelku za občo upravo in družbene službe
4.	REFERENTA ZA IZVAJANJE VOJNIH PRIPRAV CS v oddelku za narodno obrambo
Pogoji: za delovna mesta od 2. do 4.: visoka strokovna izobrazba in 4 leta delovnih izkušenj
5.	INŠPEKTORJA ZA CESTNI PROMET v oddelku za gospodarstvo
6.	DAVČNEGA INŠPEKTORJA v davčni upravi
7.	REFERENTA ZA SREDNJE ŠOLSTVO
v oddelku za občo upravo in družbene službe
8.	REFERENTA ZA ZADEVE BORCEV IN INVALIDOV v oddelku za občo upravo in družbene službe
Pogoji: višja strokovna izobrazba in štiri leta delovnih izkušenj
9.	DAVČNEGA KONTROLORJA v davčni upravi
10.	STENODAKTILOGRAFA v skupščinski pisarni
11.	RAČUNSKEGA REFERENTA.
v oddelku za občno upravo in družbene službe
12.	ŠEFA KRAJEVNEGA URADA NAKLO
13.	ŠEFA KRAJEVNEGA URADA PREDOSLJE
Pogoji: srednja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj
14.	STROJEPISKE
v oddelku za občo upravo in družbene službe
Pogoji: 2-letna administrativna šola in 1 leto delovnih
izkušenj
15.	VROCEVALCA 2 delovni mesti
16.	VROCEVALCA
PRI KRAJEVNEM URADU PREDOSLJE
Pogoji: nižja strokovna izobrazba in 1 leto delovnih
izkušenj
Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pog<?jev pošljejo Razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj, najkasneje v 15 dneh od dneva objave.
Varteks
- prodajalna Kranj Prešernova 15.
Cenjene stranke širom po Gorenjski obveščamo, da smo odprli v Kranju prenovljeno prodajalno z razširjenim asortimentom moške, ženske in otroške konfekcije.
Nudimo vam tudi vseh vrst perilo, ženske poletne obleke i'1 kostime, kopalne obleke, otroške majice in hlače, nogavice, kravate in dežnike.
Vabimo vas na ogled priznano kvalitetnih VARTEKS izdelkov.
•S	c
g	•?	•=	v
m	«	a>Z
MU	<D	CfiU	— ^
"s-	js'i	if
U	o|	-g g	po »"O
0	10	33725	600
03030	600	89145	800
83270	800	187945	5.000
73130	800	324695	150.000
500680	5.000
06	30
91	50	6816	200
781	80	20246	600
551	100	02036	800
10001	800	25746	1.000
41491	800	058086	5.000
27551	1.000	461536	10.000
52	40	27	40
6812	500	107	60
72422	600	497	60
83662	800,	43937	600
94952	800	86777	600
44012	1.000	18297	i ono
455282	5.000	477567	laOOO
83	20	28	20
2653	300	148	80
92433	800	11328	600
46233	1.000	76118	600
396263	5.000	65888	1.000
381398	10.000
64	20	018228	10.000 54	20	49148	10.000 34	20
52834	600	9	10
78364	l.(XX)	70279	600
432604	5.000	89859	800
16259	1.000
25	30	216819	5.000
65	30	073019	5.000
prodam
Obvestilo
Obveščamo lastnike gozdov, ki imajo gozdove na območju Skupščine občine Škofja Loka, da bodo priglasitve v gozdni proizvodnji (prijava sečnje, gojitvenih del itd.) za proizvodno leto 1974 v sredo, 20. junija in 27. junija 1973 od 6. do 14. ure na sedežih gozdarskih proizvodnih okolišev Zalilog, Železniki, Bukovica, Škofja Loka, Poljane in Gorenja vas.
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, GOZDNI OBRAT ŠKOFJA LOKA
Prodam ŠTEDILNIK na drva in kombinirano PEC za kopalnico. Li-pej Ana, Planina 58, Kranj 3577 Prodam češki ŠOTOR za tri osebe. Informacije v gostilni »Benedik« Kranj, telefon 22-888	3578
Prodam nemški globok OTROŠKI VOZIČEK. Britof 51, Kranj 3579 Prodam mizarski REZKALNI (frezar) in SKOBELNI poravnalni STROJ ter 20 kv. metrov TAPISO-MA zelene barve. Ogled vsak delovni dan popoldne. Perne, Zg. Besnica 20
Prodam polavtomatski STROJ za izdelavo strešne opeke z elektromotorjem in 700 modelov. Ogled stroja pri Lukancu Cirilu, Orehov-lje 10, pošta Kranj	3606
Prodam SLAMOREZNICO epple 900 in GUMI VOZ. Zasavska 41 (Orehek)	3607
Prodam OMARO za dnevno sobo. Šubic, Gosposvetska 13, Krani 3608 Prodam BETONSKO ŽELEZO premera 10 mm, BETONSKI MEŠALEC, 1 kub. m rabljenih SMREKOVIH PLOHOV, les za ogrodje. Zlatnarjeva 5 a, Kranj, tel. 21-408 (Stražišče)	3609
Prodam KRAVO, ki bo v kratkem tretjič teletila. Polajnar, Trnje 3, Škofja Loka	3610
Prodam skoraj novo SLAMOREZNICO s puhalnikom znamke tempo. Godešič 6, Škofja Loka 3611 Prodam 40 kg težkega PRAŠIČA. Praprotna polica 20, Cerklje 3612 Prodam KRAVO po teletu. Dvor-je 38, Cerklje	3613
Prodam KRAVO s teletom ali brez. Šenturska gora 21, Cerklje
3614
Prodam 6 tednov stare PRAŠlC-Kfc. Cešnjevek 28, Cerklje 3615 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Cešnjevek 3, Cerklje	3616 Prodam suhe BOROVE PLOHE. Pšata 20, Cerklje 3617 Ugodno prodam zložljiv komplet avstrijski OTROŠKI VOZIČEK. Logar Ljudmila, Moše Pijade 40, Kranj 3618 Prodam KRAVO tik pred telit-vijo, Predoslje 92, Kranj 3619 Prodam SLAMOREZNICO tempo in kosilnico alpina. Radovljica, Na Mlaki 4 (pod mestom) 3620 Prodam velik voz suhega SENA (še v kozolcu). Tupaliče 11, Preddvor 3621 Prodam 1,5 kub. m rabljenih DESK za opaže, 100 punt in 1000 kg cementa po 72 din za kg. Kopina Vili, Oprešnikova 20, Kranj 3622 Zelo poceni prodam dobro ohranjen 80 1 HLADILNIK in električni ŠTEDILNIK 4 plošče. Štrumbl, Javornik, Likovičeva 3 a, Jesenice Prodam dve 50-tonski hidravlični' STISKALNICI. Kranj, Smledni-ška 22 3624 Prodam KRAVO frizijko, ki bo čez teden tretjič teletila. Vogilje 76
3625
Prodam dobro ohranjen ŠOTOR za tri osebe. Naslov v oglasnem oddelku	3626
Prodam vezano OKNO; širina 207, višina 200 in vezano balkonsko OKNO z vrati širina 265, višina 245 cm, po ugodni ceni. Marolt Anton, Dvorska vas 29,64275 Begunje 3627 Prodam mlado KRAVO s teletom. Voglje 106	3628
Prodam dva MIKROFONA AKG ter MEAZZI, PREDOJACEVALEC z eho in hal — vse skoraj novo. Rudi Jevšek, Britof 209, Kranj 3629 Ugodno prodam dobro ohranjen ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK. Flor-jančič, Zasavska 24, Kranj 3630 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Bogataj, Moša Pijade 48, Kranj	3631
START
V POLETJE
prodaja motornih koles v poslovalnici b&h lesce
tomos avtomatik
jomos aos - 3 brzine pony expres *
^navedenetipe motornih koles *hko vozite brez izpita
^■jetno vožnjo želi inurha
Prodam mladega BERNARDIN-CA. Podiju beli 62, Tržič	3632
Prodam ŠOTOR za štiri osebe. Naslov v oglasnem oddelku 3633
Prodam mlado KRAVO tik po teletu. Breznica 26, Žirovnica 3600 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Ogled popoldne. Dakskobler, Gradnikova 1 Kranj	3601
Poceni prodam rabljen ŠIVALNI STROJ v odličnem stanju. Engels-berger, Kranj, Zupančičeva 11 3602 Prodam STREŠNO OPEKO folc (opečna). Hafnarjeva 13, Kranj 3603 Prodam malo rabljen GUMI VOZ. Predoslje 5, Kranj	3604
Prodam 10 tednov stare JARCKE Naklo 100	3605
kupim
Kupim STROJ za betonske kvadre. Mišič, Struževo 2 e, Kranj 3634 Kupim KOPALNO BANJO in BOJLER na drva. Ponudbe poslati pod »Navedite ceno«	3635
vozila
Prodam avto ZASTAVA 750, letnik 1970. Ogled v soboto, 16. in nedeljo, 17. t. m. Vodnik, Mlakarjeva 2, Kranj, telefon 22-358 (pri vodovodnem stolpu)	3549 Prodam ŠKODO, letnik 1966. Hafner Janez, Zabnica 31 3581 Prodam ZASTAVO 750, letnik
1965.	Hočevar, Smledniška 120, Kranj 3582
Prodam osebni avto VW 1200. Zupan, Gradnikova 7, Kranj	3583 Prodam MINI 1000, letnik 1971. Vzamem tudi ček za avto. Ogled popoldne. Kranj, Kocjanova 22 (Stražišče ), popoldne telefon 23-070 3584 Prodam FIAT 750, letnik 1964. Galetova 14, Kokrica, Kranj 3585 Poceni prodam VW 1300, letnik 1967, bele barve. Pehare, Koroška 30, Tržič 3586 Prodam FIAT 1300, letnik 1965. Jezerska cesta 108 d, Kranj 3587 Poceni prodam ŠKODO, letnik 1967. Vreček Andrej, Smledniška 112, Kranj 3588
Prodam AMI 602 karavan. Srednja vas 21, Šenčur	3526 Prodam tovorni avto TAM 4500 z nakladalno napravo. Oblak, Gorenja vas 182 3533 Prodam SPAČKA furgon, letnik
1966.	Avtoiičarstvo Zminec 35, Škofja Loka	3535
Prodam AMI break 8, letnik 1970, dobro ohranjen. Ogled popoldne. Vrba 18	3536
Ugodno prodam dobro ohranjen FIAT 1100. Ogled od 15. ure dalje, razen sobote in nedelje. Tavčarjeva 2, Kranj	3636 Prodam avto ZASTAVA 750, letnik 1969 v dobrem stanju. Sp. Brnik 17, Cerklje 3637 Nujno prodam FORD 17 M, letnik 1970, prevoženih 42.000 km ali AUSTIN 1500, letnik 1970, prevoženih 50.000 km. Grad 15, Cerklje 3638 Prodam FIAT 750, letnik 1967 ali zamenjam za večji, dobro ohranjen avto z doplačilom. Pečnik, Bodov-lje 1, Škofja Loka 3639 Prodam PEUGEOT 204, break, letnik 1968, registriran do maja 1974. Rob Slavko, Ulica Staneta Žagarja 22 A, Radovljica (dopoldne telefon 75-341 3640 Po nizki ceni prodam FIAT 750, letnik 1964. Šenčur, Štefetova 18
3641
Po ugodni ceni prodam karambo-liran FIAT 750, tudi po delih, letnik 1967 — december. Pavlič, Kidričeva 26, Kranj	3642 Ugodno prodam VW, starejše izdelave ali ZASTAVO 750. Naslov v oglasnem oddelku 3643 Ugodno prodam RAZNE DELE (školjka, vrata, menjalnik itd.) za ŠKODO 100 L, letnik 1970. Rihtar-šič Franc, Na Logu 14, Škofja Loka
3644
zaposlitve
Sprejmem dva UČENCA za MIZARSKO OBRT. Ogris Andrej, Tro-jarjeva 9, Kranj	3541
Sprejmem SLIKOPLESKAR-SKEGA VAJENCA. Cehovin, Staneta Žagarja 43, .Kranj (Primskovo)
3543
Nekvalificiranega DELAVCA ali DELAVKO sprejmem v redno delovno razmerje za keramično obrt. Viktor Konjedič, Delavska cesta 39, Kranj	3544
Iščem ŽENSKO za varstvo štiri mesece starega otroka v dopoldanskem času. Otroka pripeljem tudi na dom. Stare, Stošičeva 4, Kranj, tele-
Obvestilo
Obveščamo lastnike gozdov, ki imajo gozdove na območju Skupščine občine Kranj, da bodo priglasitve sodelovanja v gozdni proizvodnji (prijava sečnje, gojitvenih del itd.) za leto 1974 po naslednjem razporedu:
Jezersko — v pisarni proizv.
okoliša Kokra — pri Arnežu Preddvor — v pisarni gozdnega obrata
Goriče — v gasilskem domu
Duplje — pri Klemenčku Naklo — v pisarni skladišča
Kranj — v pisarni na GG Kranj
za gozd. okoliše Nemilje, Besnica, Zabnica, Krknj
Cerklje — v zadružnem domu
Zaloga-v gostilni pri Recku
Olševek — pri Mu biju
Šent. gora — v gostilni Grilc
Šenčur — v pisarni gozd. okoliša
22. junija od 7. do 12. ure
24.	junija od 8. do 10. ure
25.	junija in 2. julija od 7. do 12. ure
19. junija in 26. junija od 7. do 12. ure
28. junija od 8. do 12. ure
19.	junija in 26. junija od 7. do 12. ure
18. junija, 25. junija, 2. julija, 9. julija in 16. julija od 7. do 12. ure
18. junija, 19. junija, 3. julija, 10. julija od 7. do 12. ure
21. junija od 7. do 12. ure
20.	junija od 7. do 12. ure
1- julija od 7. do 12. ure
28. junija, 29. junija, 5. julija, 12. julija od 7. do 12. ure.
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ,
GOZDNI OBRAT PREDDVOR
Iščem starejšo žensko za varstvo 8-mesečne punčke na domu za 7 ur dnevno. Pešič, Kranj, C. kokrškega odreda 5 (pri Vodovodnem stolpu), telefon 22-657
stanovanja
Fant išče SOBO po možnosti s souporabo kopalnice kjerkoli v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku	3589 Zamenjam dvosobno STANOVANJE v Kopru z enakovrednim na Bledu ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 3590 Samska gospa išče STANOVANJE (kuhinjo in dve sobi) v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku
3591
Iščem komfortno STANOVANJE na širšem območju Kranja, Škofje Loke, Preddvora ali Naklega. Dober in reden plačnik. Ponudbe poslati pod »Samo za nekaj let«	3592
posesti
V najem oddam večji suh PROSTOR za skladišče ali garaže. Kozina Ana, Cirče 31, Kranj	3593 Takoj kupim vseljivo HIŠO v Kranju ali neposredni bližini ali šti-risobno STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku 3594
Cenjenim strankam sporočam, da ne sprejemam naročila od 20. junija do 15. julija 1973. ELEKTROSER-VIS Mlaka 45/A, Kranj, Marjan Volčjak	3647
Vse stranke, ki imajo prek enega leta izgotovljene konfekcijske izdelke ali pripravljene za merjenje (probo), prosim, da se zglasijo najpozneje do 1. julija 1973 pri krojaču Bučanu Alojzu, Britof 96, Kranj. Po tem roku ne odgovarjam za blago. Alojz Bučan	3648
ostalo
Opozarjamo opazovani osebi, ki sta v soboto, 9. junija, ob 19.30 v avtobusu Jesenice—Kranjska gora vzeli vrečko z mikrofonom, da jo vrneta v recepcijo hotela ŠPIK Gozd-Martuljek	3598
Izjavljam za neresnično vse, kar sem govoril o posameznih delavcih Vzgojnega zavoda Preddvor. Fabjan Jože, Preddvor 2	3599
Dobre ljudi prosim, če vzamejo v popolno oskrbo eno leto starega fantka. Ponudbe poslati pod »brez stanovanja«	3649
ljubljanska banka
podružnica Kranj Poslovna enota Škofja Loka
vabi k sodelovanju 3 delavce
z višjo šolsko izobrazbo-ekonomske smeri
blagajnika
s srednje šolsko izobrazbo
administratorja
s štiriletno administrativno šolo
Za delovna mesta z višjo šolsko izobrazbo se lahko prijavijo kandidati z dokončanim študijem ali kandidati, ki študirajo izredno. Pismene prijave vložite osebno pri poslovni enoti Škofja Loka. Razpis velja do zasedbe prostih delovnih mest.
Kupim PODSTREŠJE za predelavo v stanovanje. Telefon 22-311 Kranj, popoldne	3595
izgubljeno
Izgubil sem POTRDILA za radio in televizijo. Poštenega najditelja orosim, da jih odda na naslov: Poljanska cesta 45, Škofja Loka
3646
čestitke
fon 22-213
3597
Petru Finžgarju iz Škofje Loke, Novi svet 10 iskreno čestitajo za uspešno opravljeno diplomo žena Slavka z Natašo in Tomažem 3645
obvestila
ROLETE naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom 3546
prireditve
LETNI BIFE ZBILJE prireja drevi ob 19. uri pri jezeru ZABAVO s PLESOM. Igral bo kvartet »DAN-CING«. Za gostinske storitve je poskrbljeno. Vabljeni!	, 3650 GOSTIŠČE na MENGEŠKI KO-Cl prireja vsako soboto ZABAVO s PLESOM. Igra kvintet RUDIJA JEVŠKA 3651 Smučarska sekcija na Kokrici v Kranju prireja v soboto, 16. junija, ob 20. uri ZABAVNO PRIREDITEV. na kateri bodo sodelovali številni slovenski vrhunski smučarji. Zabaval vas bo ansambel TURISTI s pevcem Slavkom Krkovčem. Vabljeni! 3652
JL* u£m 1J
Sobota — 16. junija 1973
Prodam novo SAMOKOLNICO. uacar, Breg ob Savi 28, Kranj 3552 Ugodno prodam tri POSTELJE, Modelno OMARO in trodelno yMARO. Jahačev prehod 2, Kranj
3553
Prodam CEMENT. Voglje 39 n	3554
i/^odam TRAKTOR pasquali jo KM s priključki. Mubi Franc, Tu-Pahče 8, Preddvor	3555
».prodam manjšo motorno SLAMOREZNICO s puhalnikom in veri-g0-Sp. Bitnje 25	3556
v^rodam šest mesecev brejo KRA-Milač Pavel, Luže 20, Šenčur n	3557
"rod a m vprežne KOMBI NIRKE MaTseno in novo motorno gnojeno Črpalko, škofjeloška 25,
3558
vf/odam novo nerjavečo POMI-tw MIZO z dvema koritoma in K°aaljškom v ultrapasu. Luže 30, °enčur	3559
..Prodam STREŠNO OPEKO ki-«mda ter rabljena VRATA in Tavčar Franc, Dorfarje 6, 6abnica	3560
Gostinsko trgovsko Podjetje
CENTRAL KRANJ
sprejme
v©čje Število honorarnih sodelavcev
strežbo in točenje pijač ,a zunanjih prireditvah JPiknikih) 23. 6., 30. 6. in 1973
frijave sprejema splošni sek-;0r podjetja, Kranj, Maistrov «■8 11, tel. 21-942.
l Pr°dam 2 kub. metra suhih smre-jovih PLOHOV Lerak Jože, Polja-,e 77 nad Škof j o Loko	3561
prodam STREŠNO OPEKO bo-Oirv?0 *n dobro ohranjena trodelna Tatinec 1, Preddvor 3562 Sx!te*arn 2 kub. metra suhih °MREKOVIH PLOHOV. Križe 50 p	3563
fVt?^8111 dva meseca stare JAR-fJJE m eno leto stare NESNICE. Atence 7, Golnik	3564
vbodno nrodam nove SALONIT-N,a£LOŠCE 125 x72 in SLEME-t^AKE. Sajovic Jože, Britof 4, ^anj	3565
sedem tednov stare PRASKE. Sp. Senica 8, Medvode 3566 Prodam kompletno SPAL-8lfik?" Iva Marenčič, Ulica Mladin-brigad 4, Kranj	3567
glodam SLAMOREZNICI z veri-Puhalnikom in brez. Šenčur, lPanova36	3568
Šlfv£iam Sest tednov stare PRASKE. Mežnarec, Selo 22 3569 KRAVO, ki bo avgusta irt»c teletila. Podiju bel j 24, Tržič p J	3570
MrvS&m KOSILNICO alpina, PUCH 250 in K0TEL za
^ikf bo — vse v dobrem stanju. $k«!r ,ie» Lajše 19, p. Selca nad TJoLoko	3571
Žg7plam nekaj BETONSKEGA ^ paličastega kvadratnega sWa' .Pocinkanih CEVI hotavelj-taj! obdelanega KAMNA in mon-odd«,?! BARAKO. Naslov v oglasnem
3572
140 t?am OBRAČALNIK maraton Selo« Gartner Filip, Golica 10,
Po	3573
kniu?ni Prodam OMARO za perilo, CS° in enodelno OMARO. Vil-FWjZrnanova 2, Kranj	3574
SKE Drm suhe SMREKOVE DE-lo. j •LOHE in tricikel, moško ko-
*WRibno 27 P" Bledu 3575
ŽGpv^jn dobro ohranjen vprežni pri Si BRALNIK. J. M., Ribno 27 oledu	3576
MEMLE
NOVO novo NOVO NOVO novo
jedilnice , spalnice . dnevne sobe
STILNI PROGRAM
TESSI
in
CORTEZ
sejemska hala
SAVSKI LOG-KRANJ

Komisija za volitve in imenovanja
SKUPŠČINE OBĆINE KRANJ
ponovno razpisuje delovno mesto
predstojnika Poklicne tekstilne šole
v sestavu Tekstilnega centra Kranj
Pogoji:
Učitelj srednje šole z dokončano najmanj višjo izobrazbo in ki glede izobrazbe izpolnjuje tudi druge z zakonom določene pogoje, vsaj 5 let vzgojno izobraževalne prakse in opravljen strokovni izpit. Kandidati morajo imeti tudi ustrezne moralno politične kvalitete.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi.
Kandidati naj vložijo prošnje kolkovane z 2 din, življenjepis, dokazila o izobrazbi, strokovnem izpitu in delovnih izkušnjah ter potrdilo o nekaznovanju in da ni v preiskavi na naslov: Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, 64001 Kranj.
Svet delovne skupnosti
OBČINSKEGA SODIŠČA V KRANJU
razpisuje
prosto delovno mesto
strojepiske
Pogoj:
končana dvorazredna administrativna šola. Osebni dohodki po določbah pravilnika o delitvi dohodka na Občinskem sodišču v Kranju. Prijave kandidatov z dokazili o strokovnosti se sprejemajo 15 dni po objavi.
Chemo
trgovsko podjetje s kemično tehničnim blagom na veliko in malo, ter uvoz in zastopanje inozemskih firm Ljubljana, Maistrova 10 razglaša
prosta učna mesta za
prodajalce kemično-tehnične stroke
za prodajalno Kranj in Jesenice.
Učence, ki imajo veselje do trgovske stroke, ki so končali osmi razred osnovne šole z oceno iz tujega jezika in ki so stari do 18 let, prosimo, da vložijo prijavo v naših poslovalnicah na Jesenicah in Kranju do 30. 6. 1973.
Učencem je na podlagi pravilnika o delitvi dohodka podjetja in osebnih dohodkov v času triletnega šolanja zagotovljena primerna nagrada.
Zahvala
Ob izgubi naše dobre sestre, tete, svakinje
Frančiške Trobec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in vsem tistim, ki so nam pomagali in poklonili cvetje in vsem, ki so nam izrekli sožalje, častitemu gospodu kaplanu za opravljeni obred in za tolažilne besede ter pevcem Društva' upokojencev, posebno pa še vsem tistim, ki so jo spremili k zadnjemu počitku. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Trobčevi
Kranj, 16. junija 1973
Izsiljevanje prednosti
V	četrtek, 14. junija, popoldne se je na cesti prvega reda na Laborah Prl Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nem§ke registracije Heinz Loges (roj. 1932) je zapeljal s parirnega prostora čez cesto in se hotel vključiti v promet proti Kranju. Pri tem pa je trčil v osebni avto; mobil, ki ga je vozil Janez Zupan (roj. 1943) iz Kranja iz smeri Jeprca. Pri trčenju je Logesov avtomobil zasukalo in vrglo na drugi vozni pas, kjer Je trčil v tovorni avtomobil Cirila Strgarja (roj. 1935) iz Zg. Gorij, ki je pripe* ljal iz Kranja. V nesreči je bil voznik Loges lažje ranjen, na vozilih pa je z* 51.000 din škode.
Trčil v tovornjak
V	četrtek, 14. junija, popoldne je v Zmincu pri Škofji Loki voznik tovor; nega avtomobila Branko Kokalj (roj. 1950) iz Trebije na levi strani zunaj cestišča nakladal posode za mleko. Preden je speljal, je pogledal, če je cesta prosta. Takoj za tem je iz nasprotne smeri pripeljal na mopedu Jovo Jovi (roj. 1948) iz Sopotnice. Ne da bi kaj zaviral, je mopedist trčil v prednji de tovornjaka. Ranjenega so prepeljali v bolnišnico.
Prevrnil se je z avtomobilom
Na cesti drugega reda med Bledom in Lescami je v četrtek, 14 junija, ^ 12.30 v blagem ovinku malo pred križiščem zaneslo osebni avtomobil Franca Janše z Jesenic. Avtomobil je najprej zapeljal na skrajni desni rob cestiš*®: nato na sredino, kjer se je prevrnil in trčil v tovorni avtomobil, ki ga je voz" Janez Cadež (roj. 1943) iz Gorenje vasi pred Janševim avtomobilom. Voznik® Janšo so ranjenega prepeljali v bolnišnico, škode na vozilih pa je za 70.000 din
Sopotnik padel s kolesa *
V	sredo, 13. junija, nekaj po polnoči se je na cesti četrtega reda nrf^ Kokrico in Zg. Belo pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa s pomožni motorjem Jože Ahlin (roj. 1947) s Kokrice je peljal z Zg. Bele proti Kokric»; V bližini Sp. Bele je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v desno, na neutrjen1 del vozišča, kjer ga je zaneslo. Zaradi tega je s kolesa padel sopotnik Zvon*0 Dolžan (roj. 1948) s Kokrice. Pri padcu v potok Belščico je udaril z glavo o15 betonski zid in se hudo ranil. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici.
Neprimerna hitrost
V	sredo, 13. junija, popoldne se je na cesti drugega reda med Železniki 'jj Zalim logom pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Vozfl'f osebnega avtomobila Franc Ceferin (roj. 1939) iz Davče je peljal od Želez11'' kov proti Zalemu logu. Na mostu pod Sušo pa je iz nasprotne smeri pripel, z neprimerno hitrostjo osebni avtomobil, ki ga je vozil Janez Gaser (roj. 19*' ' iz Zalega loga. V desnem ovinku je Gaserjev avtomobil zaneslo v levo, tako d® sta avtomobila čelno trčila. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode na avtom0' biiih pa je za 16.000 din.
Nezgoda pri prehitevanju
Na Cesti JLA v bližini križišča s Koroško cesto v Kranju se je v sred0' 13. junija, popoldne pripetila prometna nezgoda. Voznik mopeda Erjavec (roj. 1906) iz Nove vasi pri Preddvoru je pripeljal po Koroški ceS.f in zavil na Cesto JLA. Ker je tu stal neki avtomobil tuje registracije. \ voznik Erjavec zmanjšal hitrost. Za njim pa je pripeljal avtobus, vozil g8' Ivan Oblak (roj. 1915) iz Kranja. Ko je avtobus začel prehitevati, je tudi vo» nik Erjavec zapeljal v levo, ne da bi nakazal smer, tako da ga je avtobu zadel. Voznik Erjavec je padel in se lažje ranil.
Zahvala
Ob bridki izgubi naše drage mame
Ane Ribnikar
Roj. Mali
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji v težki bolezni lajšali trpljenje. Posebno se zahvaljujemo predstojniku internega oddelka Inštituta na Golniku dr. Bogdanu Dolencu, prim. dr. Juditi Mešič, dr. Dragu Ažmanu in ostalemu Osebju internega oddelka. Srčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in izraze sožalja ter vsem tistim, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izražamo tudi organizaciji ZB za spremstvo in tople poslovilne besede, praporščakom in častiti duhovščini.
Žalujoči: sinovi in hčere z družinami ter drugo sorodstvo
Golnik, 12. junija 1973
Zahvala
Ob boleči izgubi našega očeta, brata in starega očeta
Alojzija Grašiča
Pavovčovega očeta
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku iz Trstenika in pevskemu zboru. Lepa hvala tudi Projektu — obrat Kokrica in vsem za podarjene vence. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči domači
Trstenik, 14. junija 1973
Obveščamo prebivalce naselij NAKLO, POLICA, PIVKA. KOKRICA, MLAKA, da bomo začeli v MESECU JULIJU 1973 z REDNIM ODVOZOM SMETI, IN SICER DVAKRAT TEDENSKO.
V skladu z občinskim odlokom morajo imeti vsi koristniki teh uslug tipske smetnjake. Nabavo in dostavo smetnjakov izvrši naša Komercialna služba po predhodnem naročilu. OPOZORILO:
smeti se bodo odvažale v specialnih smetarskih vozilih, k* so namenjeni izključno za prevoz gospodinjskih smeti i*1 odpadkov. V smetnjake ni dovoljeno metati trde predmete, gradbeni material, kamne, zemljo, nerabljeno posodo, ko; vinske in lesene predmete in podobne materiale, ki b» lahko pokvarilo mehanizem smetarskega avtomobila.
KOMUNALNI SERVl^ KRANJ
nesreče
Pogovor tedna
Vlado Marte-lanc: Čim manj profesionalizma
Danes in jutri se bo na novo zgrajenem kegljišču v Bosanski Grajski bil odločilni boj za naslov letošnjega državnega prvaka v kegljanju. Med šesterico kegljačev kranjskega Triglava bo tudi 58-letni Vlado Martelanc, naš sobesednik današnjega pogovora. Martelanc, ki je eden najstarejših aktivnih kegljačev v Jugoslaviji, je 25 let aktivno igral no-gomet pri tedanjem kranjskem Korotanu, Storžiču in Kranju. To so »zlati časi« kranjskega nogometa. Od leta 1972 je predsednik £egljaškega kluba Triglav in je bil med prvimi, ki so v Kranju začeli s sPortnim kegljanjem.
Kdaj ste se zapisali kegljaškemu športu?
»Po 25 letih aktivnega udejstvovanja pri nogometu sem že £ Povojih kranjskega kegljaškega športa pristopil k tedanjemu j^ubu. Začetki so bili kot v vseh športnih panogah težki, saj je bilo dovolj dela pri urejevanju dvosteznega kegljišča pri bivši »tari pošti.«
V vseh teh letih ste dosegli veliko uspehov. Kateri so bili največji? »V svoji kegljaški karieri sem dosegel, če skromno rečem, n®kaj lepih uspehov. Devetnajstkrat sem oblekel majico z držav-grbom in leta 1958 na svetovnem prvenstvu osvojil tretje ®®8to med posamezniki. Trikrat je naša državna reprezentanca, y kateri sem igral tudi sam, osvojila svetovno prvenstvo. To so bili časi, ko smo Slovenci s pokojnim Grmom, Steržajem, Starcem, Kobalom in Šlibarjem bili skoraj nepremagljivi. Trikrat ®em bil državni prvak, za republiška prvenstva pa ne vem, ko-llkokrat sem ga osvojil.«
. Danes in jutri boste na novem kegljišču v Bosanski Gradiški sku-v nac*?knaditi 88 kegljev zaostanka proti prvouvrščenemu Med-naal?	Kakšne so možnosti, da osvojite letošnji državni
. »Če bodo naši igralci dali vse od sebe, bomo prvi. Ne smemo j1 Privoščiti ,kiksa', saj nas bo to prav gotovo pokopalo. Zataji jfbko samo eden, ostali pa moramo kegljati v standardni formi. , npomniti pa moram, da so hrvaški klubi že trenirali na tem l®gljišču in imajo veliko prednost pred nami. Kljub vsemu se ne °°mo zlahka predali.« v|ša želja?
»Želim, da bi se čim več ljudi ukvarjalo z rekreativnim špor-111 in da bi športniki res šport jemali kot amaterizem.«
l ..tegljačem Triglava na letošnjem državnem prvenstvu želimo čim n uspeh, kljub temu pa ne bomo razočarani, če ne bodo posegli po r^n- l°voriki- Priznati moramo, da smo pogovor z Martelancem na-težko, saj je skromen športnik in nerad govori o svojih uspehih. --	D. Humer
w Obisk pri telesno vzgojnih organizacijah
Jeseniška odbojka napredovala
4 Jeseniški odbojkarski klub, ki vključuje žensko, moško in dov ??ladinski ekipi žensk in moških, dosega iz leta v leto za-8ton°ljive uspehe. Peto mesto v republiški ligi za ženske, uspeh v ^?^adanskem delu za moške so dobri rezultati jeseniške od-
leti po ocenah trenerjev je jeseniška odbojka v zadnjih nekaj Pon? V8ekakor napredovala. Kljub izrednim težavam ob ni®*ai»jkanju potrebnih finančnih sredstev ter prostora za tre-
8 dobivajo odbojkarske vrste vedno več novih mladih moči, nj Pohajajo iz šol. Odbojkarski klub se že nekaj let bori s stalna* finaninimi težavami. Največji del dotacij prispeva Zeleni8. Jesenice, nekaj tudi občinska zveza, nekaj denarja pa si W • ° Poskrbeti sami. Letošnja dotacija znaša 60.000 dinarjev, boilr,e m*nimalna stimulacija za tak klub kot je jeseniška od-kot , Nekako na Jesenicah velja, da tudi ostali letni športi w 1 Plavanje, košarka in drugi dobivajo enaka, skromna finanč-
sredstva.
P{dbojkarji jeseniškega kluba trenirajo v telovadnici osnov-' drugega prostora na Jesenicah ne morejo najti, in » ra<^ bi tudi, da bi se njihove vrste še pomnožile z mladimi si prizadevajo, da bi se v šolah bolj zavzemali tudi za l bil t ' ^ato so že organizirali odbojkarsko šolo, za katero je V^arprecejšen odziv.	D. S.
/program
Industrija STOL pohištva
STOL Kamnik
univerzalno sestavljivo pohištvo
za spalnice za dnevne sobe za jedilnice za delovne kabinete
proizvaja
Industrija pohištva STOL Kamnik
Športne novice v kratkem
ROKOMET (dh) — Igrišče Storžiča na Golniku bo jutri prizorišče finalnega gorenjskega rokometnega prvenstva za mladince. Prva tekma bo že ob 8.15. Po končanem prvenstvu pa se bosta v prijateljskem srečanju pomerili ekipi prve zvezne lige Crvena Zvezda in reški Kvarner. Tako bodo športniki na Golniku, ki praznujejo 15-letnico organiziranega športa, dostojno proslavili svoj praznik.
VESLANJE (M. H.) — Konec prihodnjega tedna bo Bled prizorišče mednarodne veslaške regate, na kateri bo nastopilo nad 500 veslačev, članov in mladincev iz devetih držav. Regata bo pomembna za naše veslače, saj bo zvezni kapetan tako kot za člane tudi za mladince določil reprezentativne čolne, ki nas bodo zastopali na evropskem prvenstvu v Moskvi ter na svetovnem prvenstvu mladincev v Angliji. Izbrane posadke se bodo za te pomembne boje pripravljale na Bledu in v Bohinju.
KOŠARKA (dh) — Košarkarsko igrišče na stadionu Stanka Mlakarja bo v ponedeljek ob 18. uri priča zanimivi prijateljski košarkarski tekmi. V trening tekmi se bosta namreč pomerili ekipi Triglava in Olimpije. Ljubiteljem košarke v Kranju se bo tako prvič predstavil popularni bivši trener banje-luškega Borca in Rabotničkega novi trener ljubljanske Olimpije Lazo Lecič-Grk.
Gorenjska rokometna liga
Krvavec: Križe B 22 : 24
V zadnji tekmi letošnjega gorenjskega rokometnega prvenstva v I. ligi je Krvavec doma doživel poraz. Presenetili so ga mladi igralci Križev B, ki so mu odvzeli obe točki in s tem peto mesto na lestvici.
Izid srečanja: Krvavec : Križe B 22:24 (11:12).
Ij6StVlC3 *
Kranj ' 18 17 0 1 392:243 34 Preddvor 18 13 2 3 336:225 28 Radovljica 18 12 1 5 318:273 25 Jesenice 18 11 1 6 343:299 23 Kr. gora 18 9 1 8 319:305 19 Krvavec 18 9 1 8 318:306 18 Tržič B 18 8 0 10 303:307 16 Križe B 18 7 1 10 231:277 15 Sava B	18 3 0 15 230:260 6
Zabnica
(—10)	18 0 0 18 82:274-9
-dh
Kamničanke w druge,
Skofjeločanke
šeste
Tudi v ženski ljubljanski conski rokometni ligi je tekmovanje končano. Prvo mesto in s tem pravico nastopa v republiški rokometni ligi so osvojila dekleta Olimpije B. Kamničanke so odlične druge, igralke loškega Šeširja pa šeste. Mladi ekipi Alplesa B in Save B sta končali na dnu lestvice. Lestvica:
Olimpija B 18 16 0 2 367:189 32 Kamnik 18 15 1 2 327:179 31 Črnomelj (—1) 18 14 1 3 303:165 28 Radeče	18 12 0 6 285:193 24
Škofljica (—1) 18 7 0 11202:282 13 Šešir (—1) 18 6 1 11 177:232 12 Borec B
(—2)	18 6 0 12 122:215 10
Zagorje
(—1)	18 5 1 12 182:281 10
AlplesB 18 2 0 16 171:317 4 SavaB
(—9)	18 5 0 13 87:164 1
J. Kuhar
Rokometaši Kamnika so osvojili naslov prvaka v ljubljanski conski rokometni ligi. Tako bodo v prihodnji sezoni zaigrali, upamo, da prav tako uspešno, v republiški rokometni ligi. Igor Stupnišek, njihov trener, je vzgojil dobre igralce, zato še naprej pričakujemo lepe rezultate. — Foto: F. Perdan
Ljubljanska conska rokometna liga
Kamnik prvak
Končano je tekmovanje v ljubljanski conski rokometni ligi. Novi prvaki so rokometaši Kamnika, ki so se s tem uvrstili v slovensko rokometno ligo. Ekipi Mokerca in Šeširja si delita drugo mesto po točkah. Presenetili so tudi Dupljanci, ki so zasedli odlično četrto mesto. Rokometaši Križev so v zadnjem kolu premagali ekipo Save in si tako zagotovili obstanek v ligi. Savčani so imeli precej težav zaradi poškodb igralcev, sicer bi jih verjetno zasledili nekje pri vrhu lestvice. Igralci Alplesa so kljub porazu na domačem igrišču osvojili osmo mesto.
Rezultati zadnjega kola: Novo mesto : Šešir 16:18 (7:10), Olimpija : Kamnik 21:31 (9:17), Hrastnik :
Prule 20:17 (8:5), Mokerc : Zagorje 10:0 b. b., Alples : Duplje 19:20 (10:11), Križe : Sava 20:16 (10:7).
Ker manjka še rezultat s tekme Prule : Kamnik, lestvica ni popolna: Kamnik 21 18 1 2 452:336 37 Mokerc 22 16 1 5 384:298 33 Šešir	22 15 3 4 397:319 33
Duplje	22 13 1 7 400:352 29
Novo mesto 22 11 1 10 410:410 23 Sava	22 8 3 11 342:372 19
Olimpija 22 9 0 13 423:418 18 Alples	22 9 0 13 348:360 18
Križe	22 8 2 12 338:368 18
Hrastnik 22 8 1 13 282:351 17 Prule	21 4 1 16 333:440 9
Zagorje 22 4 0 18 312:401 7
(-1) J. Kuhar
Delavci Save tekmujejo
Na pobudo mladinske organizacije v tovarni Sava in komisije za šport in rekreacijo se je začel v ponedeljek, 11. maja, I. športni teden delavk in delavcev Save, ki je obenem tudi tekmovanje med TOZD OSS (organizacija skupnih služb), TOZD TTI (tovarna tehničnih izdelkov in TOZD TAP (tovarna avtopnevmatike). V športnem tednu, ki se je končal včeraj, se je skoraj 400 delavk in delavcev iz omenjenih temeljnih organizacij združenega dela pomerilo v trimu, kegljanju, rokometu, košarki, odbojki, šahu, namiznem tenisu, plavanju in nogometu. Tekmovanja so bila na športnem igrišču ŠD Sava v Straži-šču, na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju, na trim stezi in na zimskem kopališču. V Savi bodo športni teden organizirali v prihodnje dvakrat letno. Namen športnih tednov je povečati zanimanje za šport in rekreacijo med zaposlenimi.
Končne rezultate I. športnega tedna delavk in delavcev Save bomo objavili v prihodnji številki Glasa,
Sprejem radovljiških športnikov
Predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž je prejšnji četrtek v skupščinski dvorani v Radovljici sprejel 21 najboljših športnikov in pet trenerjev iz občine. Sprejema so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Petim najboljšim športnikom (državnim in republiškim prvakom) je ob tej priliki v znamenje priznanja za dosežene uspehe v posameznih panogah izročil praktična darila, vsem pa še knjigo Olimpijske igre 72.
do četrtka opoldne, ko to poročamo, pa so se končala tekmovanja v rokometu, kegljanju, odbojki, namiznem tenisu, šanu in trimu.
Rezultati: rokomet: 1. OSS, 2. TAP, 3. TTI; kegljanje: moški: 1. OSS 2. TAP, 3. TTI; ženske: 1. TAP, 2. TTI, 3. OSS. Med moškimi je bil najboljši Miro Amrožič, med ženskami pa Olga Peternelj. Odbojka: 1. OSS 2..TAP, 3. TTI; trim: 1. TAP, 2. TTI, 3. OSS; šah: 1. TTI, 2. OSS, 3. TAP: namizni tenis: 1. OSS, 2. TTI, 3. TAP. V skupni razvrstitvi vodi TOZD OSS pred TOZD TAP in TOZD TTI.	-jk
Pomladitev v TVD Partizan Gorje
V začetku meseca je bil zbor vseh aktivnih članov TVD Partizan v Gorjah. Dolgoletni predsednik društva Lovro Zemva je udeležence seznanil z uspehi, ki so jih dosegli smučarji na občinskih, republiških in mednarodnih tekmovanjih. Mimogrede povedano, Lovro Zemva je bil dolga leta trener in vzgojitelj mladih tekmovalcev. Danes vsega dela ne zmore več sam, zato mu bo v prihodnje pomagal večkratni državni mladinski in članski prvak ter dolgoletni državni reprezentant Pavel Kobilica.
Večletni vaditelj telovadcev v gimnastiki in orodni telovadbi Silvo Arh je ugodno ocenil nastope mladih tekmovalcev iz Gorij na občinskih, medobčinskih in republiških nastopih. Sicer pa velja povedati, da si društvo nenehno prizadeva pomladiti športne vrste. Zato tudi tesno sodeluje z osnovno šolo v Gorjah.
Društvo namerava v prihodnje obnoviti in povečati sedanji dom. Nekaj denarja že imajo in tudi načrti so že gotovi. Čakajo le še na gradbeno. dovoljenje. Pričakujejo tudi, da bodo k obnovi doma TVD Partizan priskočile še druge organizacije in društva v Gorjah. V preurejenem domu bodo namreč tudi prostori za drugo dejavnost.	J. Ambrožič
21. MEDNARODNA REGATA NA BLEDU
bo v soboto in nedeljo, 23. in 24. junija.
Začetek v soboto ob 15. uri in v nedeljo ob 15.30. Sodelujejo najboljši j unio rji in seniorji iz 9 držav. Prireditelji vas vabijo, da obiščete to tradicionalno prireditev na Bledu.
. JttD
V	akciji zbiranja papirja za dom borcev in mladine v Kumrovcu so sodelovali tudi učenci osnovne šole Tone Ču-far na Jesenicah in zbrali 50 ton in 738 kilogramov papirja. S tem so med slovenskimi šolami zbrali največ in se jim obetajo lepe nagrade, med njimi tudi potovanje z avtobusom v Kumrovec.
Učenci jeseniške osnovne šole Tone Cufar imajo z zbiranjem papirja že 14-letno tradicijo in so vedno dosegali lepe rezultate. Denar, ki so ga prejeli, so navadno porabili za zaključne izlete. Letos pa so se še posebno potrudili in hoteli dokazati, da papirja ne zbirajo le zaradi denarja. Rekordnih 50 ton papirja so namenili za gradnjo doma v Kumrovcu.
V	akciji so se najbolj izkazali učenci osmih razredov, ki imajo z zbiranjem papirja prav gotovo že dovolj izkušeni. Razredi sami so tekmovali med seboj in vsi skupaj zbrali okoli 20 ton papirja. Pri tem so si še posebno prizadevali Tadej Smrekar, Boldižar Dušan in naslednji trije, ki vam jih predstavljamo.
Primož Veskovič, učenec 8.b razreda osnovne šole Tone Čufar:
»V našem razredu smo sicer vedno zbirali papir, a smo šele letos zelo intenzivno poprijeli in zbrali okoli 7 ton odpadnega papirja. Vozili smo ga iz trgovskih podjetij, največ pa smo ga dobili na železniški postaji na Jesenicah. Pobirali smo vse in večkrat se je zgodilo, da smo se našli na istem mestu z učenci sosednjega razreda. Pa si nismo skočili v lase, ampak smo se mirno pogovorili. Seveda ne zanikam, da smo naskrivaj tudi oprezali, koliko je zbral sosednji razred in če so ga imeli več, smo se še bolj potrudili.«
Vanda Vrečar, učenka 8. a razreda osnovne šole Tone Čufar:
»Vsa leta že zbiram papir v okviru raznih akcij, vsakoletnih, ki jih imamo na šoli, vendar toliko, kot smo zbrali
letos, toliko papirja nismo zbrali še nobeno leto doslej. Zbrali smo okoli 7 ton papirja. Največ smo ga zvozili iz gradbenega podjetja Sava in Gra-disa, zelo ljubeznivi pa so bili v jeseniški Alpini, ko so nam sami sporočili, naj pridemo po odpadni papir. Prav gotovo je, da smo sprva na tihem računali in upali, da bomo prvi, saj je to zelo lep uspeh vse naše šole.«
Valči Jeršin, učenka 8. c razreda osnovne šole Tone Čufar:
»Naš razred je zbral 6 ton odpadnega papirja, največ smo ga dobili v Železarni. Sama sem večkrat telefonirala in se pozanimala v raznih jeseniških podjetjih, da bi tako dobili čimveč odpadnega papirja. Ponekod so nam ga shranili, ker vedo za naše vsakoletne akcije, pa tudi sami vse leto doma hranimo papir. Naš razrednik nam je celo preskrbel kombi in po vse dni smo vozili. V tej akciji nam je šlo prav gotovo za to in predvsem za to, da dokažemo in pokažemo drugim, ki so nas v vsaki akciji prezirljivo zbadali s »smetarji«, da nam ni le do denarja, temveč da znamo zbrati dosti in tudi največ papirja kot prostovoljni prispevek — tokrat za dom v Kumrovcu.« ' D. Sedej
Srečanje gorenjskih turističnih delavcev
Danes v Skofji Loki poteka IV. srečanje gorenjskih turističnih delavcev, ki vsako leto enkrat ali dvakrat pridejo skupaj, izmenjajo iz-
70 let gasilstva v Ljubnem
Prostovoljno gasilsko društvo Ljubno na Gorenjskem bo jutri pod pokroviteljstvom tovarne Iskra Oto-če proslavilo 70. obletnico obstoja. Ob tej priliki bo zborovanje pred domom TVD Partizan v Ljubnem. Po proslavi bo zabavna prireditev. Če bo vreme slabo, bo prireditev prihodnjo nedeljo.
Lepota brez truda
•g\ob u$
KRANJ
plastificirane tapete BALAREX
iz Holandije na oddelku dekorativne tkanine;
Življenje, razpeto med odrom in vsakdanjostjo
Zanimiv izlet na
Koroško Babo
Planinsko društvo Kranj bo organiziralo v soboto, 23. junija, izlet na Koroško Babo (2123 m). Vrh, po katerem poteka državna meja, je še posebej zanimiv, ker ga, čeprav je slovenski,- naši planinci ne obiskujejo. Planinsko društvo bo seveda preskrbelo za vzpon na Babo ustrezno dovoljenje. Skupino planincev bodo spremljali izkušeni gorski vodniki in reševalci. Vzpon na vrh traja pet do šest ur, kar zmore vsak poprečen planinec.
Z vrha Koroške Babe je veličasten pogled na vrhove osrednjih Grintav-cev, na nasprotno stran Karavank, na skalne prepadne severne stene nasprotnih ostenj, na melišča pod njimi in na zeleno življenjsko mejo rastja. Vrh je bil osvojen leta 1896 z jezerske strani. Prvi sta na vrh stopili sestri Luise in Paula Schutz iz Liboj in njun spremljevalec Lovrenc Potočnik iz Stahovice.
Iz Kranja bo peljal izpred hotela Creina poseben avtobus. Odhod je ob 5. uri zjutraj, povratek pa ob 17.55 z Jezerskega. Za izletnike iz drugih krajev ali za tiste, ki bodo šli z lastnim avtomobilom, jiaj velja, da je zbirališče ob 6. uri zjutraj ob jezeru na Jezerskem. Stroški prevoza v eno smer so 20 din, ostali stroški pa 5 din za udeleženca.
Prijave sprejema Planinsko društvo Kranj v društveni pisarni v ponedeljek, sredo in petek od 14.30 do 18. ure. Če l)o slabo vreme, ture ne bo.
Podpredsednico republiškega izvršnega sveta, ki je pretekli teden obiskala Skoljo Loko, je predsednik občinske skupščine Tone Polajnar seznanil tudi z gradnjo letnega gledališča na Loškem gradu. Povedal je, da jim bo za dokončno ureditev zmanjkalo 200.000 dinarjev. Zato nameravajo prositi republiški izvršni svet za pomoč. Ne vedo pa, ali naj prosijo za dotacijo ali za posojilo.
»Storite tako kot cigan,« je odgovorila podpredsednica. »Ko so ga vprašali, če bi rad klobaso ali bi se pa rajši grel, je odgovoril: ,Najraje bi klobaso spe-kel\«
Predvidevamo, da bodo Škofjeločani njen nasvet upoštevali.
čana o nujnosti obstoja amatersk igralskih skupin. Kar zadeva "J; poudarjata, da se spet enakopra^, vključuje v najširši slovenski ? v' turniški prostor. Veliko pridobi1 je pomenil prihod režiserja Jane ' Povšeta, ki uvaja nove, bolj dogn.^ metode dela. Le-te kajpak terjaJ od ljudi izjemno angažiran0, zaradi katere so često bliže P^Lj sionalnim ekipam kakor drus^j.
Erostovoljcev. Seveda pa bi brez j ei Vlada in ostalih zanesenjak ^ zaljubljenih v kulise, žaromete { kostume, v napetost, ki prevza dvorano, ko zastor zdrsi naraZ Povšetove zamisli bržkone ne postati resničnost.	I- '
Brezbrižnost množice ob nesreči ni vedno pravilo. Ranjenemu v? uq$ mopeda, ki ga je na Cesti JLA v Kranju zadel avtobus, sta ročno prlS ' 0> na pomoč dve dekleti in ga obvezali še pred prihodom rešilnega avtotf1 — Foto: F. Perdan
Blejske turistične informacije
Podobno kot vsako leto je Turistično društvo Bled tudi letos izdalo blejske turistične informacije. Poleg splošnih podatkov, geološkega in zgodovinskega opisa' in poglavja, ki govori o kulturnih spomenikih, gost v njih lahko najde še vrsto drugih podatkov in obvestil. Tako so obrazložene zmogljivosti posameznih hotelov, cene nekaterih storitev, možnosti za avtobusne izlete, šport, zabavo, razvedrilo in ples, za spre-
Zvesti obiskovalci Prešernovega gledališča ju najbrž dobro poznajo. Zakonca Uršič, Biba in Vlado, sta namreč dva izmed stebrov kranjske igralske ekipe. Skoraj ni »komada«, v katerem se ne bi pojavil vsaj eden od njiju — najčešče pa kar oba skupai. Ponavadi sodelujeta pri treh ali štirih dramskih delih v sezoni, kar je za amaterja izredno huda obremenitev. Predanost odru ter zavidljive interpretatorske sposobnosti so jima nedavno tega prinesle lepo priznanje — Linhartovi plaketi ZKPO Slovenije.
Biba je prvič stopila pod reflektorje pozimi 1955/56, kot novopečeni član DPD Svoboda Kranj. Vlado ji je sledil leto dni kasneje. Ko so kmalu # nato Prešernovo gledališče spremenili v amatersko kulturno institucijo, sta društvi združili svoje moči. »Pravzaprav smo nadomestili nekdanji poklicni kader, ki je odšel drugam,« se spominja Uršič.
Podatki, zbrani v Vladovem zasebnem dnevniku, so nam razkrili, da je doslej nastopil v 47 glavnih in stranskih vlogah, »dal skozi« čez 500 predstav in jim posvetil več tisoč ur prostega časa. Bibin žrtveni dar boginji Taliji je le malenkostno skromnejši; kot žena in mati pač ni mogla zmeraj enako intenzivno zadovoljevati nikdar potešene strasti do igranja.
»K sreči imava docela enak odnos do gledališča. Najino edino razvedrilo in zabava je. V njem pozabiva vsakdanje skrbi in se prijetno sprostiva. Ne znam si predstavljati, kako bi bilo, če bi, recimo, mene privlačil oder, moža pa čisto nekaj tretjega,« pravi Biba.
Vlado je že pred leti, na Hvaru, med srečanjem amaterskih skupin Jugoslavije, kjer so Prešernovci s Finžgarjevo Razvalino življenja na-
vdušili občinstvo, dobil nagrado za odlično podan lik Martina, vendar meni, da je kot župnik v Cankarjevih Hlapcih še bolje dojel avtorjevo izpovedno hotenje. Tudi Bibina ponazoritev Lojzke v istoimenski drami sodi v krog izjemnih stvaritev tandema Uršič.
On, sicer pomočnik direktorja Tovarne pil Tržič, in ona, nabavni referent v kranjski Iskri, sta prepri-
kušnje ter se seznanijo z dosežki in problemi stanovskih kolegov v posamezni občini. Zdaj so torej njihovi gostitelji Ločani. Po sprejemu pred hotelom Transturist nameravajo prišleke zapeljati na Stari vrh, kjer pripravljajo piknik v naravi, opoldan pa bo sledil ogled preusmerjenih kmetij. Popoldanski spored vsebuje obisk Loškega muzeja in prisostovanje kulturno-zabavni prireditvi na vrtu gradu, kjer pravkar dokončujejo odprto gledališče. Srečanje bodo predstavniki turističnih društev in organizacij sklenili z zabavnim večerom.
(-ig)
hode itd. Tudi letos so objav"^ ledar prireditev v posameznih ,jji» cih v sezoni. Pozabili pa niso 'S ^ odhode vlakov, avtobusov z W letal z letališča Brnik. Baa«" jgiJ
6a informacije dopolnjujejo z. j^Vl lohinju in Kranjski gori ter in črno-bele slike nekaterih ^ . turističnih krajev na Gorenjski v9 Informacije so bile tudi let°*. „* tisoč izvodih in več jezikih na ne v ĆP Gorenjski tisk v Kranj1'
1+3