LOJZE KOŽELJ Nestrpno so čakali angelčki, da je spet prišel. Vsi so se gnetli okoli njega: »No, kako je, ali je dovolil?« Peter pa jim je dostoj anstveno ANGELČKI PRAZNUJEJO BOŽIČ odgovoril: »Nebeški oče ninia nič proti temu, da nekaj poklonite Je-zuščku, celo veliko nebeško dvora-no vam da za slavje na razpolago, Tiho in mirno je bilo v nebesih tO(Lia samo za to priliko jo smete na božični večer, zakaj ravnokar je uporabiti.« bil poletel Jezušček s svojim sprem- Xo je bilo veselja med angelčki! stvom na zemljo, da bi razveselil peli so in letali sem in tja. Peter jih ljudi in prinesel otrokom danl m je nekaj časa zadovoljno gledal, po- bleščečih božičnih drevesc. tem je pa rekel: »Zdaj morate pa Po vsem ogromnem delu, ki so ga kar pričeti, sicer pride Jezušček na- imeli angelčki zadnji teden, so zdaj zaj jn vj ge ne boste gotovi s svojim mirno in brez dela sedeli skupaj in presenečenjem!« potihem ugibali, kaj vse bo letos Tedaj so se pričeli posvetovati, Jezušček doživel, ko bo hodil po kaj bi poklonili božičnemu detetu. hišah in stanovanjih. To in ono je bilo predlagano. Konč- Naenkrat se oglasi eden, ki je bil no je reke\ eden: »Veste kaj? Daj- najbolj zgovoren, in glasno vpraša: mo mu nekaj, česar še ni bilo v ne »Zakaj pa prav za prav tudi Jezu- besih in kar ima Jezušček zelo rad.« šček ne dobi nikoli mč za božič?« »Nekaj, česar še ni bilo v nebe- Osuplo so se pogledali angelčki. sjh? Da, toda iz pekla kaj takega Naposled je menil najstarejši: »To ne smemo vzeti, to je strogo prepo- je pa kaj lahko razjasniti, zakaj ne vedano!« dobi? Saj vendar ne more sam sebi »Kar meni to prepustite«, je re- nositi daril!« lcel angelček, ki je stavil ta pred- »Saj dobi vendar zato svoje ne- |og. »Zelo lepa stvar je to! Samo beško plačilo!« je menil drugi. svetega Petra moramo vprašati, ako Pa je spet prvi povzel besedo: si te igračke smemo izposoditi.« »Jaz pa mislim, da bi bil zelo vesel, Vsi so napeto in zvedavo prisluh- če bi bil tudi sam obdarovan z bo- nili. žičnimi darili. Kaj pravite, kako bi Ko je angelček vprašal Petra, je bilo, če bi prosili nebeškega očeta, ta navdušeno prikimal in dejal: »Se- da bi smeli Jezuščku nekaj pripra- veda jo lahko dobite, celo Noetovo viti?« barko z vsemi živalcami vam dam Angelčki so se razveselili: »Da, na razpolago.« to bi bilo prekrasno! Podarimo mu Medtem ko so se angelčki rado- vendar kaj!« vali nad dobro mislijo, je na Petrov »Kdo bopa šel k nebeškemu oče- migljaj prijadrala na oblakih Noe- tu?« tova barka v veliko nebeško dvo- To je bila pa težka zadeva. Nihče rano, za njo pa so korakale živali, se ni upal tega storiti. po dve in dve v vrsti. Postavile so »Mogoče bi nam pa.to uslugo na- se pred nebeško družbo in pokaza- pravil sveti Peter. Temu Bog prav le, kaj znajo. Slon je trobil, konj je nobene prošnje ne odbije!« skakal sem in tja, osel je rigal, zaj Vsi angelčki so torej hiteli k ve- ček je strigel z ušesi in veverica je likim nebeškim vratom, kjer je bilo hitro strla nekaj orehov. Ves ta ži- Petra vedno dobiti. Bil je zelo pri- valski vrt je uganjal svoje umetnije. jazen z njimi in jim je obljubil, da Le srnica je stala plaho ob strani. bo zanje posredoval pri nebeškem vsa trepetala in z očmi, od veselja očetu. blestečimi se, gledala krog sebe. 80 »To je lepo!« so vzklikali angel- Zdaj je prišel Miklavž že nazaj čki. Najrajši bi se kar sami pričeli in prinesel božično drevesce, ki je igrati z živalcami; toda premislili bilo tako lepo, da so angelčki od so se in najstarejši med njimi je presenečenja kar utihnili in vse ži- zaklical: »Sedaj pa, ljube živalce, valce so mislile, da so v gozdu. Ta- morate biti prav pridne in se mo- ko veliko in visoko je bilo zeleno rate mirno zadržati, da nam do te- drevo. daj, ko pride Jezušček, nazaj, česa »Kajne, krasna je ta smreka?« ne polomite.« je rekel Miklavž. »Pa saj je tudi iz »Da se v tem času tudi med sabo paradiza.« ne pohrustate«, je opomnil drugi ¦ vendar v nebesih in tam se je treba ^^^^^K^mn^^rvT^ V\ gMl^B »Zdaj nam pa mora še sveti Mi- ^^||i|»* ^ji' Mjf^^ v—57"^^*f^B in sicer najlepšo smrečico, ki raste J^P^Yy »^M ("^"^^H^^k lepih drevesc? Samo tiste smrečice V/^^LJ^Uvfl? L|L'/2W^ pa imajo dtuge napake! Taka smre- / J Ji\ r* ^J čica pa ni dosti dobra za božični +** (^J \ ^^^v^^i^H večer Jezuščku. Jaz že ne grem na fLfn ^^4^HA^fl^H zemljo po božično drevo!« «2^ '^^E^^B^^^H »Toda Ijubi sveti Miklavž, božič- .^^I^^^BlMKn no drevesce moramo imeti. Pojdi, l^^^^^^^^^l^^Brll |ft» bodi tako dober in odpravi se na ^H^^K^^Htt^^^i^ * zemljo, gotovo boš našel pripravno smrečico; kajti božič brez drevesca ))To si dobro naredili Miklavž«, je zelo zalosten praznik!« je rekd sveti peter najmanjši an. »No, dobro, zdaj sem se pa spom- gelček pa je v zahvalo navdušeno nil. Ce drevesca ne dobim na zem- poljubil Miklavža. lji, že vem, kje ga bom iztaknil«, je »Kakšne lučice bomo pa obesili rekel Miklavž in odšel zadovoljno na drevesce?« se smehljajoč na zemljo. »Zvezde z rimske ceste, da bo »Ti,« je rekel neki angelček svo- kolikor mogoče veliko svetlobe na jemu prijateljčku, »ali bi lahko do- smrečici.« bili kje prav majhnega vragca, ta »Danes zvezd ne smemo vzeti, kega z dolgim rdečim jezikom in ker je božični večer. Ljudje jih ima- zavitimi rožički? Parklja mislim, jo na ta večer posebno radi in so saj ga poznaš? To bi bilo tudi ne- kaj zadovoljni v svojem srcu, če se kaj, česar naš Jezušček še nikoli ni ozrejo v nebo in vidijo, kako se vse dobil v dar.« srebrno leskeče in miglja.« »Tiho, tiho, kaj pa govorita?« se Peter jim je pa dovolil, da lahko je vmešal v pogovor sveti Peter, ki vzamejo v ta namen zvezde - repa- ju je slišal. »Le glej, da sam ne boš tice in je še pristavil: »Tako boste postal parkeljček in potem zate ne imeli dovolj svetlobe, saj so njihovi bo več mesta v nebesih.« repi itak samo šumeče zlato!« 81 Predlog je vsem ugajal in v tre- »Ali misliš, da bo Jezušček zelo notku so zableščale na božičnem vesel?« so spraševali angelčki sve- drevesu zlate zvezde - repatice. tega Petra. Ta jim pa ni mogel več Nato je bilo treba drevesce še odgovoriti, zakaj že je prihajal v okrasiti s slaščicami. »Kje pa naj dvorano Jezušček s svojim angel- vzamemo te?« Miklavž je že godr- skim spremstvom. njal v svojo dolgo, sivo brado: »Se- Če je bil zelo vesel, presenečen? veda, če bi jaz tudi na to ne mislil. Kaj bi ne bil? Saj je tudi on otrok, bi drevesce ostalo prazno. Poglejte kakor vi. In tudi njegovo srčece je v moj koš, tam boste našli vse, kar — kakor vaše — dovzetno za vse potrebujete.« dobro in lepo. Ko so angelčki privlekli koš v dvorano in ga obrnili, so se zako- < talili po dvorani sami sladki in pi- ^mML^^^^ drevescu vse polno pestrobarvnih 4t^m9fl BaSG F^* Ko je bilo vse končano, so bili ^T^«!^«™^^* vsi v dvorani strašansko navdušeni "^O^^*^^^^^* nad to krasoto: tako lepega božič- r^*\ -r.iZT~^I nega drevesca še nikdar ni bilo na [ '^5Q^^^,n zemlji niti v nebesih. —