Pet hrvaških pesnic Jozefina Dautbegovic se je rodila leta 1948 v Sušnjarima (Derventa, Bosna in Hercegovina). Diplomirala je iz hrvaškega jezika in zgodovine v Slavonskem Brodu ter do začetka vojne živela in delala v Doboju. Bila je urednica knjižne zbirke in revije za kulturo. Leta 1992 je zbežala na Hrvaško, kjer zdaj živi. Piše poezijo in prozo. Njene pesmi so objavljene v hrvaških in tujih antologijah. Prvo knjigo pesmi Čemerikeie objavila leta 1979, sledilo je še več zbirk, objavljenih v BiH, zadnje tri Kosilo s Poncijem (1994), Prizori» talnega mozaika (1997), Božja televizija (2001), so izšle v Zagrebu. Predvsem zadnja zbirka je vzbudila veliko pozornost in bila nagrajena. Zadnja bosanska zima Kamor koli grem jo nosim kot dedno bolezen ostala mi je v kosteh v kostnem mozgu V menije zima poleti na Hvaru Korčuli ali v Opatiji vseeno v meni traja neskončno globoko seje ukoreninila Kdo ve v katerem delu mene leži ves njen sneg ki je dokler me ni bilo kakor v ljudskih zgodbah o zakletih krajih padal sedem dolgih let in se spremenil v ledenike Od tedaj se mi letni časi menjajo kakor v filmu samo pred očmi v meni pa zima traja Prav gotovo sem v kosteh ko sem odšla odnesla zadnji bosanski sneg ne da bi se zavedala da ga nosim za zmeraj Pravim v kosteh a kdo ve kam se je zavlekel mogoče mi stanuje v sivi možganski masi Sodobnost 2004 I 60 Pet hrvaških pesnic in ga mete nepričakovano prav ko se sprostim na +30 °C in uživam kot kuščar na kamniti ogradi Na vsem lepem začutim od nekod piha vleče me ledeni veter za obleko spoznam ga diši po bosanskem snegu vendar za vsak primer mi maha s palmovimi vejami pred nosom da bi me prepričal Čeprav praviloma ne jem sladoleda vsakokrat na dnu posodice s sadno solato z žličko trčim ob zledenelo sadje Moja bosanska zima me najde sredi poletja v ozkih ulicah primorskih mest privleče se iz kake kletne odprtine ali izza temnih oltarjev v romanskih cerkvah Zaradi nje samo jaz nosim volnene jope na počitnice a ko stopam v morje si vsakokrat želim navleči nogavice Zardi nje mi rečeš kako si ledena daj da ti pogrejem roke Božja televizija Mi smo Božja televizija On nas je prav gotovo konstruiral samo zato da ima v kaj gledati kadar ne pada dež meteorjev v nebesih Zavaljen v mehke oblake menjava kanale Kaj je danes na programu se vpraša na prvem ljubezenski film na drugem vojna na tretjem prenos nogometne tekme in tako v neskončnost Na svetu se dogaja marsikaj najbrž mu je življenje zelo razburljivo Nekateri mu zavidajo in mislijo kako dobro je biti Bog in se sprašujejo kako velika je šele njegova satelitska antena ko je tako dobro informiran Sodobnost 2004 I 61 Pet hrvaških pesnic Jaz pa verjamem da on vse to lepo izključi potegne zavese in zaspi spanje pravičnega kakor Bog ukazuje Neki razmeroma dobronameren Bog Je neki razmeroma dobronameren Bog ki po popoldanskem počitku vključi svoj že v mrežo vključeni vesoljski računalnik in odpre file z mojim imenom da se spomni kaj je zapisano v genetski kodi s papilarnimi linijami Pregleduje nagnjenja in druge detajle DNA On je bogmiodpusti dobronameren vendar zelo pozabljiv Bog Da bi mi izpolnil željo mi odpre kakšna vrata šele ko sem notri ugotovim da niso prava vendar vrata so se že zaprla Včasih utegne biti naglušen in dokaj trdoglav pusti me da Ga dolgo prosim ali močno trkam dokler me ne zgrabi panika Ponavadi odpre ko izgubim vsako upanje in me zanese da vdrem v prostor kar ne naredi bogve kakšnega vtisa o meni pri navzočih Dolgo sva skupaj vendar ne delava ravno sinhronizirano Zna me puščati v negotovosti mi pripreti prste ali mi prav ista vrata zaloputniti pred nosom tako silovito da mi še dneve zvoni v ušesih Niti pomisliti ne smem da bi rekla kaj si včasih mislim o Njem No pa tudi On nima o meni ravno visokega mnenja Grozi da me bo reprogramiral ko bo imel kaj časa Misli mu pogosto blodijo po sadovnjakih v času zorenja rajskih jabolk Sodobnost 2004 I 62 Pet hrvaških pesnic Domnevam da me še malo prenaša le zato ker ga nihče ne zna bolj goreče prositi in ker mu na poseben način dokazujem hvaležnost Precej star je in se bojim da bi se mu ko zadrema naklj učilo da pritisne delete Ko resneje pretehtam mi bo hudo za njim ker vem da se že dolgo kakor jaz boji virusa v vesoljskem računalniku Prazno z ostrimi robovi Ni to tista praznina ko rečeš prazno in veš da znotraj ni nič prazna soba prazna postelja prazne police prazen prostor v omari prazne stene in je lahko sklepati da so tu bile tudi slike kajti na stenah še zmeraj visijo pravilni beli kvadrati in pravokotniki Pravzaprav bi bilo mogoče dolgo naštevati prazna mesta v takšnih situacijah Pri meni je to drugače ko odideš je ves prostor še naprej zvrhan s tabo le v predelu želodca je docela prazno in v tej praznini visi strah prav tako pravilno razvrščen na bele kvadrate in pravokotnike vendar z ostrimi robovi kot razbit kristal Sodobnost 2004 I 63