Št. 169 Pf$ifHB3 |thija. izviemšl ponde^ek. vsak AsjSkcga &t. 20, L nadstropje, pisma se ne sprejemajo, rokopisi Ar ion Gerbcc. — Lastnik tbib-a za mesec L 7.—, 3 mesece L ctmitt cta U nsta) flMvo: ulica sv. J uredništvu. Nr itelj in odgc iskarne Edino. » 32.— in celo leto L 60.— ^a ino&emMvo meMĆno 5 lir vec. — S&ioa uredništva in uprave Št. 11-57- -so H. julija 1924. Posamezna številka 20 cenf. Letnik XLIX INOST Posamezne Številke v .Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v llrokosti ene kolone <72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice* zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav4 Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave U«67. Poslanec Del Crolx in naš narod Veliki italijanski pohabljenec posi. Carlo Del Croix se je mudil kakih deset dni v naši Julijski Krajini. Prišel je na občni zbor udruženja italijanskih vojnih pohabljencev, ki se je vršilo prve dni zadnjega tedna na Reki Po končanem zborovanju je obiskal razna mesta nase dežele, kjer je po-spremljal svoje obiske z govorniškimi nastopi, s katerimi je žel povsod obilen osebni uspeh. ... Poslanec Del Croix je vojna slepec m poleg tepa eden izmed najuglednejših m razboli priljubljenih članov udruženja italijanskih vojnih pohabljencev. Obenem je izboren govornik in že od narave zelo agileu m neutrudljiv delavec na svojem glavnem polju, ki si ga je izbral po vojni in na katerem deluje, kakor rečeno, z redko vztrajnostjo in odločnostjo. Poveljevanje in povzdigovanje zmage je cilj, ki ga je postavil svoji propagandi. Že sedem let — je rekel na zborovanju na Reki — ne delam nič drugega. Pri njegovih nastopih ga vodi v pomankanju rizične luči telesnih oči duševna svetilka nekakega nepremagljivega patriotičnega idealizma, ki je tem bolj veren izliv njegovega notranjega bistva, ker ga njegova telesna pohabljenost le še bolj podžiga v njegovih idealnih stremljenjih, njegove oslepele oči mu žarijo s še močnejšim žarom najčistejše ljubezni do svojega naroda. Italijanski narod se po pravici ponaša s tem možem, ki ni le velik kot vojni pohabljenec, temveč tudi kot človek in borec za svoja načela in za svoje ideale. Kot takšen je posi. Del Croix svetel vzor trdne vere in požrtvovalnosti ne samo za njegove soplemenjake, temveč za vsakogar, ki hoče zvesto služiti svojemu narodu in člove-čanstvu. Ugled, ki ga uživa Del Crobc. je neomejen in vesoljen od enega konca Italije do drugega. Slavijo ga kot poosebljenje italijanskih vojnih pohabljencev. Dasi ni fašist, ga je, kakor znano, Mussclbii sprejel pri zadnjih volitvah na vladno listo, na kateri je bil izvoljen. Tudi kot poslanec se je Del Croix že proslavil s sijajnimi go- klicane italijanske strani, da je vsa naša borba za pravice našega ljudstva upravičena. Upravičena zato, ker je to borba za vzpostavitev ravnoteže med človečansko rn domovinsko idejo, ki je naše ljudstvo nikakor ne zanikuje, temveč jo priznava, predstavljajoč si seveda domovino kot mater, ki mora biti enako pravična napram vsem slojem in plemenom, ki Živijo v njenem naročju. Poslanec Del Croix pa je govoril tudi o nalogah Gorice, katera da bo morala izvršiti «čudež zlitja obeh plemen». Spričo plemenitosti gori omenjenih načel nočemo verjeti, da misli tudi on s term nejasnimi besedami na asimilacijo, protivno načelom, ki jih je sam malo prej postavil. V tem slučaju bi izgubile njegove načelne izjave vsak pomen. Ker pa govori istočasno tudi o medsebojnem spoštovanju, je dovoljeno mnenje, da si predstavlja to « zlitje* v obliki prijateljskega in mirnega sožitja, za katerim iskreno stremi tudi vse naše ljudstvo. In le v tem slučaju lahko postanejo nje-1 stejšem poveličanju zmage, za katero se je gove besede nekak program. Vedno je bilo! žrtvoval. naše ljudstvo prepričano, da bodo med Italijani prvi spoznati veliko važnost manjšinskega vprašanja ravno veliki in največji možje. Ako je torej dovoljeno tolmačiti Del Croixove besede ne samo kot gole priložnostne izjave, temveč tudi kot njegov program, v okviru katerega namerava zastaviti svoj ugled m svojo vnemo za rešitev tega vprašanja potom pravičnih zakonov, ki bi urejevati razmerje med obema plemenoma na podlagi primernega spoštovanja bistvenih razlik, v tem slučaju smo prepričani, da bi lahko pomenila pretekla nedelja važen dogodek, ker ni dvoma, da bi mogel posi. Del Croix mnogo storiti za to, da se sedanja politika v novih pokrajinah preuredi in popravijo zmote. S tem bi ne le znov^ dvignil svojo slavo in jo raztegnil tudi preko mej Italije- tem- dejstvo in je celo umaknila čete z meje, da je komitašem delovanje toliko bolj lažje. Ostri iiKrepI proti Komunistom o Jugoslaviji Hišne preiskave in aretacije po vse) državi. BEOGRAD, 14. Oblasti so v vsej državi izvedle preiskave v komunističnih organizacijah, zasegle so mnogo kompromiiujočih spisov ter izvršile številne aretacije. Vsa akcija je pp-tekla brez incidentov. Neodvisna delavska stranka je kot izrazito ko-munistična politična organizacija razpušče-na in prepovedana. Kar se tiče drugih organizacij velja pravilo, da se imajo razpustiti« odnosno njihovo delovanje ustaviti, ako preiskave dokažejo, da niso delovale strogo legalno. V Beogradu je včerajšnja preiskava pri komunističnem voditelju drju. Rajku Jovanoviču. v redakciji «Radnika» in v stanovanjih raznih ' I . . .1 l , 1« ■ «•• 1 V ICUQM,I I *l\diUIlA«» 111 V 9U11IU Vdlllltl lOilUII vec bi si stekel tud» nove neminljive zasm- komunisiianih yoditeljev ter organizacij pedala ge za domovino m ciovecanstvo ob najčt-' - voru Njegovi nastopi pa imajo še eno značilno stran, ki jo je treba posebno v sedanjih razmerah takoimenovane «slepe narodne discipline« še posebej podčrtati. Del Croix se zaveda svojega čvrstega ugleda in zato ni1 v svojih nastopih nikakor suženjski ne tia levo ne na desno. Nj«?gova lekcija na naslov /vlussolinija, ki jo je izrekel v svojem govoru na reškem zborovanju, je postala naravnost znamenita. «Ako boste Vi — je rekel na naslov ministrskega predsednika —, ki ste prevzeli pred narodom svečano obvezo, šli po poti sloge, po poti zakona, bodo vsi vojni pohabljenci, vsa Italijani z Vami. Toda če Vi tega ne boste hoteli ali ne boste mogli, zapomnite si, da je Italija velik narod, ki je zmožen vseh čudežev in vseh poletov, da so vsi potrebni, a nihče ni nenadomestljiv in da bo našel narod v svoji zavesti dovolj moči, da pojde v svojo zadnjo bitko in da izvojuje svojo zadnjo zmago.» Ta mož, ki smo ga tako predstavili našim čitateljem v luči njegovega položaja kot vojnega pohabljenca in politika in obenem v luči njegovega povojnega delovanja, je govoril, kakor smo na kratko omenili že včeraj, preteklo nedeljo tudi v Gorici povodom odkritja zastav odsekov vojnih pohabljencev iz Gorice, Tržiča in Tolmina. Največji del svojega govera je posvetil posi. Del Croix razmerju med obema plemenoma v naši deželi. Spričo moške samozavesti in neodvisnosti, s katero izraža Del Croix svoje misli, kakor nam kaže gornja navedba z reškega zborovanja, za-dobivajo njegove tozadevne izjave za nas poseben pomen in posebno važnost. Priznati moramo, da ni vprašanja naše narodne manjšine še nihče do sedaj presojal s tako plemenitih vidikov, kakor je to storil posi. Del Croix preteklo nedeljo v Gorici. Načelne podlage, na katere je postavil to vprašanje, bo odobraval vsakdo, kdor se zaveda važnosti tega problema za obe plemeni, za naše kraje in za vso Italijo sploh. «Kakor verujemo, da človečanstvo ne sme zanikati domovine, tako čutimo, da domovina ne sme zatreti človečanstva.» — Na plemena, ki so ostala tostran n le v prav zadnjem času svojo končno vel javno obliko. Največje oyire hitremu napredovanju pogajanj je iskati v dejstvu, da obstoja več enakih produkcij v obeh državah in da je to prva pogodba po tarifih, sklenjena od kraljevine SHS, Beograjska vlada je zaiuogla pridržati bodočim pogajanjem z inozemstvom del carinskih koncesij, ki jih je Italija zahtevala za izdelke, ki nimajo baš najvažnejšega pomena za italijanski izvoz. Razen tega predvideva novi jugoslovenski carinski tarif mnogo višje postavke od sedanjih, ker se je pri njenem sestavljanju vzelo v prvi vrsti v poštev ne le splošno podražitev vseh potrebščin, ampak tudi sedanje zahteve državnega gospodarstva. Kljub temu je Italija dosegla za razne vrste blaga občutno znižanje carin napram splošnemu jugraK carinskemu tarifu medtem ko so za druge vrste v pogodbi določene pristojbine višje od dosedanjih. Sploh pa sloni pogodba . na medsebojni koncesiji postopanja kot z državo z največjimi prednostmi in je tako zagotovljena raztegnite* vseh pravic tudi na Italijo, katere bo v bodoče Jugoslavija dovolila drugim državam, s katerimi bo sklepala podobne pogodbe po tarifu. Tako prihaja Italija že takoj spočetka do posebnih carinskih ugodnosti za celo vrsto izdelkov, ki imajo za italijanski izvoz po seben pomen, tako na pr. za zelenjavo, sočivje, mandlje, suhe smokve, južno sadje in za olivno olje, sir, testenine, razne kon-serve, bombažaste in volnene tkanine, mnogo obtožilnega materiala ter v polnem obsegu dokazala sum, da komunistična organizacija deluje po navodilih iz Moskve in od tam prejema tudi bogate podpore. Tekom današnjega dneva je policija aretirala nekatere člane bivšega glavnega odbora komunistične stranke, ki so tudi v Neodvisni delavski stranki Igrali odločilno vlogo. Preiskava v Južni Srbiji je dognala, da so komunistične organizacije bile v ozkih stikih z makedonstvujuščimi in da ima Todor Aleksandrov mnoge svoje zaupnike — med kosnu-nisti. Tudi v Vojvodini so bile odkrite zveze med komunisti ter madžarskimi rovarji. V Beogradu je policija zaplenila tkzv. tiskovni fond « Radnika« v znesku 110 tisoč Din, nadalje 92.000 Din v tramvajskem sindikatu in 38.000 Din v organizaciji komunističnih ti-pografov. V Zagrebu je policija včeraj zapečatila prostore Neodvisne radničke partije ter redakcijo strankinega lista. Izvršene so bile hišne preiskave. Dosedtaj Še ni nihče aretiran. Včeraj so oblasti v vsej Sloveniji, kjer obstoje komunistične organizacije izvršile hišne preiskave pri komunističnih agitatorjih. V Trbovljah je bilo aretiranih večje število znanih komunističnih hujskače v ter so biB zapečateni lokali njihovih organizacij. Spor med faffstl in llMcl u sprudu pttulfio kraljevem motka BEOGRAD, 15. (Izv.J Radi kraljeve bolezni je zavladal v političnem vrvenju kratek zastoj. Toliko večja je nestrpnost, pa se je pojavila med vladnimi in tudi opozicijskimi strankami, katere želijo, da bi čimprej prišlo do rešitve krize. Kraljevi osebni zdravnik dr. Kojem, ki je bil pozvan v Topolo, je kralja pregledal. Po njegovim mnenju bo kralj okreval tekom 2 do 3 dni. Svetoval mu je, naj ostane v Topoli nekaj dni V Beograd se povrne v četrtek. Dr. Korošec je obiskal kraljevega osebnega zdravnika dr. Kojema takoj po njegovem povratku iz Topole ter se informiral o kraljevi bolezni. Dr. Kojem je izjavil Korošcu, da se kralj vrne v Beograd v četrtek, ako ne nastanejo kake komplikacije. Korošec se je nato podal k Davidovi ću ter mu poročal o izjavah dr. Kojema. p . - . . r* i • ' , r Ker je Pašić po konferenci vlade odšel podčrtujemo končno Del Croix-ove besede v Topčider na kratek izprehod, se je v tudi zato, ker vsebujejo priznanje od po-1 Beogradu takoj razširil glas, da odpotuje Pašić v Topolo, kjer da poda kralju ostavko. Vest se je izkazala za neresnično. Vendar pa v političnih krogih ne izključujejo možnosti, da se Pašić poda v Topolo, da se informira o zdravstvenem stanju kralja. V političnih krogih prevladuje mnenje, da ne bo viadn forsirala krize, ker je prepričana, da ji je uspeh zagotovljen. Tudi Hrvatska repubGkmska seljačka stranka se razpusti BEOGRAD, 15. (Izv.) Radi ostrih vladnih ukrepov proti komunistom vlada med opozicijo velika popaarjenost, ker se smatra za gotovo dejstvo, da bo Pašić — ko dobi volilni mandat — odredil razpust Hrvatske republikanske, seljačke stranke. Proti tej stranki bo Pašić uveljavil zakon o zaščiti države tembolj, ker je dognano, da je stranka v zvezi s komunisti in ker je imela zveze z ruskimi boljčeviki. bolgarskih komitašev BEOGRAD, 15. (Izv.) Po vesteh notranjega ministrstva se opaža na jugosloven-sko-bolgarski meji zbiranje bolgarskih komitašev, ki vpadajo v jugoslovansko ozemlje. Bolgarska vlada skuša prikriti to Sklicanje narodnega sveta lašistovske stranke RIM, 15. Veliki fašistovski svet bo pričel zasedati dne 22. t. m. v palači Venezia. Narodni fašistovski svet je sklican za 2. avgusta. Na zborovanju narodnega sveta bo imel ministrski predsednik on. Musso-lini važen političen govor. Za ta govor vlada veliko zanimajnje, ker bo moral on. Mussolint zavzeti v tem govoru stališče glede spora, ki je nastal med fašisti in liberalci po objavi ukaza, ki odpravlja tiskovno svobodo. Akcijo liberalcev proti novemu ukrepu vodi «Giornale dTtalia», ki je postal v zadnjem času zelo napadalen, med tem ko zastopa mnenje fašistov «Popolo dTtalia», ki se zelo veseli ukrepa. Še višje stoji ul-trafašist Farinacci, ki pravi, da je vladni ukrep še premalo oster. «Popolo d'Italia» zahteva, naj ostane ukrep za vedno v ve-javi, «Giornale d'Italia» pa, da se odpravi čimprej. Zdi se, da je «Giornale d'Italia*, za katerim stojijo glavni predstavniki italijanskega liberalizma, le porabil to priliko, da je prišel na dan z vsem, kar se je nabiralo iiberalcem pri srcu proti fašistom že delj časa sem. «Libera!ci niso črnci», piše «Giornale d'Italia». Nekoliko nižje: «Liberalci so zahtevali politiko ravnovesja, ki naj bi stremela za normalizacijo. On. Mussolini jo je obljubil. Toda do sedaj je ostalo le pri obljubi. Nasprotno, opažajo se znaki, ki pričajo, da se vračamo k staremu sistemu, ko sme vsakdo delati, kar se mu zljubi in suva prijatelje. Zavezništvo je mogoče le tam, kjer sta dva. — da rabimo Mussolini jevo frazo. Dobro, naša dobra volja ne zadostuje, treba je tudi dobre volje fašizma in onega, ki ga predstavlja. Ta dobi a volja — zelo nam je žal — odpoveduje.» Ko «Popolo d'Italia» piše: «Minil je mesec pokore in zdaj pričenja drugi.» hoće reči: «Minil je hud trenutek in zdaj lahko delamo po svoji volji.» Prav, toda teya noče dežela. Italijanski liberalizem kliče Mussoliniju v spomin cbveze, ki jih je svečano sprejel in pričakuje njegovo delo. Čini so bili do sedaj v polnem nasprotju z obvezami in žal nam je tudi za ministra Federzonija, v katerega je javno mnenje v prvem trenutku zaupalo. Toda vlada se šele pripravlja, da stopi na voz; odpravijo naj se čimprej ukazi o tisku; prostovoljna milica naj se v resnici spravi v sklad z ustavo; naj se že neha z ščuvanjem fašizma in on. Farinacci naj se končno naprosi, da naj bo miren tam gori v Cremoni. Z eno besedo: normalizira naj se. Ali bo to mogoče? Bomo videli. Na vsak način je prav jasno, da so liberalci zavezniki in ne vazali, » zaključuje »Giornale dTtalia*. Italijanska delegacija prispela v London DOVER, 15. Ob 13.30 so prispeli člani italijanske delegacije za medzavezniško konferenco. Minister De Štefani je sprejel urednika agencija «Reuter», kateremu je izjavil, da prihaja italijanska delegacija z duhom prisrčnega sodelovanja in da sodi po poročilih, ki prihajajo iz drugih evropskih središč, da bo konferenca dosegla tiste vspehe, ki jih vsi pričakujejo od nje. LONDON, 15. Ob 15.30 je prispela v London italijanska delegacija. Ob 17. se bo sestala v Claritzeju pod predsedstvom De Štefanija. Ninčifev prihod na Dunaj Prisrčni pozdravi časopisja DUNAJ, 15. Včeraj popoldne je dospel iz Prage na Dunaj jugoslovenski minister za zunanje stvari dr. Ninčić v spremstvu svoje soproge, kabinetnega šefa zunanjega ministrstva Rašica in šefa tiskovnega urada Ivkovića. Jugoslovenski gostje, katerih poset se smatra splošno kot čin posebnega prijateljstva napram zveznemu kancelarju dr. Seipelu, ki se nhaja po atentatu v re-konvalescenci, nič manj pa kot znak prijateljstva napram sosedni Avstriji, so bili na Dunaju kar najprisrčnejše sprejeti. Na kolodvoru so bili zbrani: avstrijski zunanji minister dr. Griinberger z vodilnimi uradniki zunanjega ministrstva, zastopnik zveznega predsednika dr. Hainischa, generalni ravnatelj avstrijskih železnic ir.ž. Sigmund, predsednik avstrijske narodne skupščine Miklas, Čehoslovajki poslanik na Dunaju prof. dr. Krofta, jugoslovenski poslanik Milojević itd. Minister dr. Ninčić je šele na potu z Dunaja doznal o smrti svoie matere. «Neue Freie Presse>> prisrčno pozdravlja jugoslovenske goste ter piše, da je dr. Ni.i-čič lahko go-tov prisrčnega sočustvovanja vsled izgube svoje matere. List meni, da bo imel dr. Ninčić na Dunaju priliko dati poročilo o izidu praških posvetovanj, ki bo moglo spopolni-ti zelo redkobesedne praške komunikeje. Vsekakor se na Dunaju prisrčno pozdravlja obisk drja. Nin-čića kot zastopnika kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, s katero ima Avstrija toliko gospodarskih stikov in s katero hoče živeti v najboljšem sporazumu. DUNAJ, 15. Po svojem prihodu je dr. Ninčić odšel v hotel Imperial. Nato je po-setil zveznega kancelarja dr. Seipeia, nato pa podkancelarja dr. Franka. Jutri bo imel daljši sestanek z dr. Seipelom. Avstrijska vlada bo priredila na čast jugoslo-venskim gostom svečan obed, kateremu bo popoldne sledil slavnosten sprejem pri jugoslovenskem poslaniku. MflcDonalfl o londonski Konferenci Amerika bo poslaJa svojega o-^T.ovalca? LONDON, 15. V doljnji zbornici je Mac-Donald v odgovor na interpelacijo z ozi-rom na predstoječo medzavezniško konferenco izjavil, da bo ta konferenca rešila vsa tista vprašanja, o katerih se ni hotelo razpravljati na zadnjih pogovorih med zavezniškimi ministri. MacDonald je dostavil, da bo kongres Združenih držav riotrdil Šele o božiču imenovanje uradnega ameriškega zastopnika v reparacijski komisiji, da bo pa mogel tudi ameriški opazovalec v tej komisiji izraziti svoje mnenje o ue-izvrševanju Nemčije. NEW YORK, 15. Pred svojim odhodom v Evropo je Hughes izjavil, da ne pojde v Berlin in da nima njegovo potovanje nika-kega uradnega značaja. Hughes bo ostal v Londonu od 21. do 28. julija ter se bo udeležil le slavnosti, ki jih pripravljajo angleški odvetniki na čast delegaciji amei i?ke odvetniške zbornice, katere predsednik e Hughes. Državni tajnik se bo poda! nato v Pariz, kjer bo sprejel svet zbornic francoskih odvetnikov. V Ameriko se bo povrnil sredi avgusta. Londonske konference se tedaj ne bo udeležil, vendar bo pa ostal v stalnih stikih z ameriškim poslanikom v Londonu, ki je že zapustil New York in ki bo vsaj kot opazovalec prisostvoval sejam medzavezniške konference. Vprašanje Jubul?nda končno rešeno LONDON, 15. Angleški ministrski predsednik MacDonald in italijanski poslanik markiz Della Torretta sta danes popoldne podpisala definitivno pogodbo, s katero je Anglija odstopila Jubaland Italiji. Dogodku se pripisuje poseben pomen, ker se je izvršil na predvečer mednarodne konference in ob prihodu zastopnikov Italije v London. Delavska kriza v HemrUI Skrčenje dela v porurskih rudnikih BERLIN, 15. Iz Mannheima poročajo \Volffovemu uradu, da je tvrdka Lanz odpustila z 19. t. m. radi pomanjkanja fondov vseh svojih 5000 delavcev in tako tudi vse uradnike. Badenski minister za delo je izjavil, da ne more odpreti tvrdki nobenega državnega kredita. Tvornica avtomobilov v Rabagu je odpustila dve tretjini svojih delavcev. BERLIN, 15. Listi poročajo iz Diissel-dorfa, da se je v zadnjih tednih ustavilo delo v več rudnikih, medtem ko so druga premogovna podtetja znatno skrčila svoje obrate. Delovni trg v vsej porenski industriji se je poslabšal; posebno opasen je položaj v kovinarstvu in v tekstilni industriji. Delovni urnik se je močno skrčil. Ital ijan sko-čehoslovaška **ogodba registrirana pri Društvu narodov BERN, 15. Včeraj sta italijanski in čeho-slovaški poslanik vložila v tajništvu Društva narodov prepis pogodbe prijateljske« ga sodelovanja med Italijo in Čehoslovaško, ki sta jo podpisala v Rimu italijanski ministrski predsednik Mussolini in čehoslova-ški poslanik Plastimil Kybal. Prvi člen pogodbe se glasi: Pogodbeni stranki se bosta sporazumeli glede ukrepov, ki bi bili potrebni za obrambo skupnih interesov v slučaju, ko bi stranki smatrali, da bi bili ali da bi lahko bili \\ interesi ogroženi ĆL 2.: Stranki se obvezujeta, da se bosta medsebojno podpirali in sodelovali y svrha rovanja čehosiova&ke ljudske stranke ter tako kržfl svoje diplomatske dolžnosti. Omenjeni listi predvidevajo tudi bližnje prctrgairjc odnošajev med Čehodova£ko in Vatikana atik&nom. Praška nuncijatura poroča k temu, da se ni nuncij nikoli udeležil niti sodeloval pri kakih činih ali manifestacijah katere-sibodi politične stranke. Na praznovanju obletnee kronanja svetogorske Matere božje v Pribramu, na katero se nanaša obtožba socijalističnih listov, je nuncij opravil le verske obrede. ohranitve reda, ki je bil določen v pogodbah, sklenjenih v Satni Germain-u, Tria-j&on-u in NeuiHy-u, kakor tudi v svrho spoštovanja in izvajanja obvez, ki jih vsebujejo te pogodbe._ Krvavi boji v Braziliji rV stas ko gibanje se širi — Vstasi pred Sa atolom. RLM. 15. Poslanik Brazilije je prejel od svoje vlade sledečo brzojavko: Ker je poveljstvo vladnih čet odklonilo vsako pogajanje z vstaši, so se bojne operacije ao-pet pričele. Po hudem streljanju so se ustaši umaknili iz nekaterih močno utrjenih postojank. Topništvo je otvorilo Živahen ogenj na kraja Pelemzimmo in Gambucv pri S. Paolo, kjer so se pričele zbirati tolpe vstašev. Vladne Čete so napredovale na nekaterih mestih. Iz Rio de Janeiro so dospela nova ojačenja. V splošnem je položaj vladnih čet ugoden. Zvezne čete prehajajo k opor nikom. BOENOSAIRES, 15. Parnik *Audes», ki je odplirl 14. t. m. iz Santosa, je javil radiotele-grafičnim potom, da je položaj zelo opasen. \ staši napredujejo in so dospeli že na 13 km razdalje od Santosa. Zvezne čete še vedno obstreljujejo S. Paolo, toda brez posebnega uspeha. Nekateri oddelki topništva so prešli k vstalem. Veliko število človeških žrtev. LONDON, 15. Dopisni urad «Reuter» poro- - - , __ .. Ča iz Brazilije, ck so bili boji v zadnjih dneh ! P« čemer je bilo 23 oseb ranjemh, več pa posebno hudi. Po vesteh iz zanesljivega vira, 1 je mrtvih. Vlada je dala aretirati približno je bilo v teh bojih ubitih 3000 oseb, deloma ' 500 komunistov. V Sofiji vlada veKka raz- vojakov, deloma meščanov. £Iotel «Espanade» i burjenost. v Santosu je bil preurejen v bolnišnico, ki je j ^ ———— že prenapolnjena z ranjenci. V mestu se je raz- J Amnestija na Francoskem sprejeta počilo več granat; ena se je razletela pred PARIZ 15. Sinoćnja seja zbornice je hotelom Espanade* ter ubila 8 meščanov, j ^ j 35 pQ dolgi „opravi je bil /*led vladnimi četami m tolpami vstaši iz d. 1 • . • 1« __ ______tis: _ Paolo in Santosa je prišlo do kratkih spopa- i dov, pri katerih so bile vladne čete poražene. Mednarodna konferenca proti malariji MOSKVA, rs. To se je otvorila mednarodna konferenca za pobijanje malarije. Navzočni so bili komisija za malarijo Društva narodov in zastopniki 11 evropskih držav. Po konferenci je komisija odpotovala v Ukrajino. Obiskala bo tudi dežele ob Volgi in Donecu ter Kavkaz. Krvavi spopadi na Bolgarskem ATENE, 15. Vesti iz diplomatskih krogov o zadnjih kmetskih uporih na Bolgarskem javljajo, da je prišlo v Sofiji med komunističnimi kmeti in vojaštvom du veJike bitke, pri kateri je bilo 18 oseb ubitih, mnogo pa ranjenih. Tudi kasneje yt prišlo do spopada med vojaštvom in komunisti, Kakor enano, je Det ton i storil obupni korak radi nesrečne ljubezni Vesti z Goriškega Z Vipavskega (Odgovor na dopis «Z Vipavskega. v -Edinosti* od 10. t. m.) Gospod dopisnik pod šifro —j—, se je gotovo nahajal med tisto nedisciplinirano publiko in ji pobral besede iz ust, čeprav «am pravi, da jo obsoja. Odgovoriti moramo na dve vprašanji: glede sodnika m glede naše «suro«vosti». Pred vsem se sodniku mi iskreno zahvaljujemo. Kakor pa je že priznal drug dopisnik v ravno isti številki »Edinosti*, je bil g. sodnik, H nam ga je priporočilo in tudi poslalo MDP, na svojem mestu ki čisto kos svoji nalogi. Ako je kdo vplival nanj, so biK to igralci «Skoš-a», ki so se tako nedisciplinirano vtikali v njegov posel, da bi se bila igra v prvem polčasu kmalu prekinila. Tukaj je imel sodnik teško polje, ni se pa hotel prepirati z igralci in ustavljati igre, zato je na naše prigovarjanje in z nami v sporazumu anuliraj en goal. Dasi smo videli in mi igralci ftHfli, kak je bil bil potek igre od strani nasprotne čete, k je zlasti proti koncu igre igrala zelo burno in rekli bi, fezao, smo se vendar po pravilih vljudnosti zbrali ob sredini igrišča, kjer smo čakali, da stori isto tudi nasprotna četa. Toda teh je bilo odsotnih najmanj dve tretjini. Naš vodnik je pričel z obligatnim pozdravom, ko pa je vi-del, de govori skoro izključno le — publiki, je povedal to, ker bi vsak a !Z , na Corso G_ribaMi žt 23 je sinoći okoli 19. | Coll«! vse Italije - da ne bo imenovalo svojega za- . ^ g samomorHnira namcnoni nekoiiko stopn.Ka v kom^o za svarila o katen govori j.zola Domačii ki so prišli na sled čl. 2. odloka. Zveza je nadalie odredila, da|jtimi obvestili Jamči a talijanske Uredite v Jugoslaviji in ju^oslo venske kredite v Italiji ter eks&oiaptira tozadevne akcepte. Otvarja akreditive za nakup blaga. Inkasira efekte in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. Sprejema vloga v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru. 'D i ■ D J □ •D i r i a 0 i O c \ C □ ' a 1 u EjOOaa D D □ o OOPPPDOPPOD D □ □□P PPPP □ P P P P □DPPPnODP P D o o Zveza je nadalie odredila, da morajo včlanjeni časnikarji odkloniti imenovanje. ki bi se morda uradno izvršilo.« Zs noprnvo zemljiškega dohodka Dodatno k našemu včerajšnjemu opozorilu danca: -Davkoplačevalci se opozarjajo, da se bo v smislu določb čl. 9 in 15. kr. odloka od 22.. aia^a 1924. št. 804. zemljiški dohodek, ki je bil ugotovljen v Julijski Krajini, lahko popravil <— in sicer samo enkrat tudi pred potekom dvoletne dobe, o kateri se govori v drugem od-•tavku Čl. 1. zakona od 2. maja 1907, št. 222. Davkoplačevalci rmajo pravico predložiti do 31. >ulija t. 1. prošnjo za popravo zemljiškega dohodka, ki jim je bil ugotovljen. Poprave !o veljale za odmero davka za 1. 1925». so prisil na sled njenemu činu, so obvestili o dogodku rešilno postajo. Na lice mesta poklicani zdravnik je zastrup-Ijenki izpral želodec in ker njeno 6tanje ni bilo nevarno, jo je prepustil domači oskrbi. PODLISTEK £REZ IMENA Roman. (79) ______Kdo me bo zmeijal, ker sem st postavil za Antonijo M! je prignala do obupnega koraka ! nalogo, da vzbujam najplememtejša čuvstva huda nevrastenija, na kateri boleha že delj • človeSke narave? To bi bik> podlo. Ce bi ne prizadetih objavljamo danes sledeče obvestilo,! časa. j fj . ^ zaupanj v bodočnoirt,^^ ^ ^T ki nam ga je poslala tukajšnja finančna inten- Ribičeva nezgoda. Včeraj predpoldne ,e n- Toda >az zaupam v bič Avgust Malech, star 20 let, stanu>oč v ! ko mene ie davno vec ne bo, bodo pnpoznane Barkovljah — Riviera št. 103, ribaril v čolnu i zasluge delovala, ki ga eedaj unenujejo sle-v bližini barkovljanskega obrežja. Nenadoma | parstvo.» . .. . je mladeniču postalo slabo; moči so ga zapu- Obstal je, ne morda, ker mu je amamkajo stile m padel je v morje. K sreči pa so ga to- ! samozavesti ali besed, ampak »to, Oa pnoe variši, ki so se nahajali z njim v čolnu potegni- j k sapi. , . li it. vode. Ker je bil mladenič še zelo slab, so | ^Govorim odkrito in s humorjem«, je rekel ga prepeljali na breg. Zdravnik rešilne postaje, šaljivo. -Kaj ne, da v« nisem , ki je bil poklican na lice mesta, je podal mla- Kakor je bila Magdalena »»^Pf ln P°lna deniču prvo pomoč, nato ga je dal prepeljati v nezaupanja napram drugim m dvomov aa-mestno bolnišnico. Okreval bo v par dneh. ' pram sebi, jo je vendar nezaslišana torezsram-Ž al ost en konec finančnega stražnika. Svoje- nost kapitanovega bumona tako vzdramila, časno smo poročali, da sc je dne 9. t. m. za- Ida ga je vprašala smehljaje: strupil v bližini gradu Miramar 20-letni fi- -Ali je žetev v Yorku sedaj zares tako nančni stražnik Aldo Pettoni. Mladenič je bil obilna?* . prepeljan v nenevarnem stanju v mestno bol- | -Dober udarec, imeniten udarec!* >e vzkUk- Društvo državnik upokojencev za Trst in Julijsko Benečijo javlja: Ponesrečeni železničarji« ki niso še napisani na seznamu, so po- vabljeni, da se predstavijo s svojimi dokumenti i nišnico in sprva se je zdelo, da bo kmalu okre- nil kapitan. "Dragi otrok, tu in povsod je do-o državljanstvu (domovinski pravici) in dru- j val. Toda pozneje se je stanje zastrupljenca volj žetve, vendar pa je ne more isti cioveJc tfimi osebnimi dokumenti pri tukajšnjem zavo- poslabšalo in včeraj se je začel nesrečni mia-: vedno spraviti pod streho. Meni so manjkali dbivn« kniitfa knii- du «btitoto Nazionale Infortuni-.. v ulici Val-|denič boriti s smrtjo; ob 15.30 je izdihnil po . žalibog inteligentni, sotrudniki. Jaz sem osam- govsk a knjižnica. ^ dne parji, ki se priznavajo pred oblastnijami za j ko dalje. Nobenega madeža, nobenega krive, kar dokazuje njih neozdravljivo omeje- ne vidite! In takšen sem tudi jaz Po£ t;»e nost v izvrševanju poklica. Po dolgih letih Ali sem morda umazan, neobrit? Ali je mo|a srečne neodvisnosti sem začel spoznavati škodljivost slave. Na svojem potovanju s severa sem že tretjič v tem zanimivem mestu; ko iščem v svojih knjigah pod rubriko «Moj osebni položaj v Yorku», tedaj stojita tam dve črki P. Z., kar se pravi Predobro znan. Iste Črke veljajo za okolico, Leeds, Scarborough, Harrowgate in tako dalje, povsod stoji «P. Z.» Kaj sledi iz tega? Da so moja podjetja zaspala, da so se moji viri posušili in da me je moja lepa nečakinja dobila v kritičnem položaju.« "V svojih knjigah, ste rek±i?» je vprašala Magdalena, -kakšne knjige menite?* Takoj jih boete videli. Ce ali ne, zaupate jaz zaupam vam vse.» S temi besedami je odšel v zadnjo sobo. V njegov« odsotnosti je Magdalena vnovič opazovala njegovo ženo. Ta ni imela v resnici niti pojma o njenem pogovori*, ampak je bila zatopljena še vedno v študijo o omleti. «Zdaj raz\nnem!» je vzkliknila k Magdaleni. Najprej ponev na skledo in nato obe skupaj obrniti!* Kapitan Wragge je prinesel lep kovčeg, iz katerega je fevlekel več majhnih debelih knjig, ki so bile podobne trgovskim knjigam. •Meni ugaja red v vsem,-* je rekel, «-pri meni mora biti vse črno na belem. Tukaj je moja tr t 1__r**_•____rft^tma l/ni! ffa trnif. dirivo št. 40, tekom uradnih ur kjer se bo se- i hudih mukah. lien. nimam nič skupnega z navadnimi sle- 'ga klubov, opravilni zapisnik, beležnica m ta- obleka prašna? Takšen sem jaz po naravi Odprl je eno knjigo- Magdalena ni mogla soditi o pravilnosti knjige, toda občudovala je čedno pisavo, matematično natančnost čri potegnjenih z rdečilom in s črnilom in pa skrbno snažnost, zakaj nikjer ni bilo vitki najmanjšega madeža, ne prečrtanih in rad i ranih mest. Prirojeni mu čut za red je bi: preveč mehanične narave da bi mogel vplivati nanj o dobrem zmislu, vendar pa je kapitan zapisoval svoje sleparije po istih metodah ki:kor pošten trgovec svoje trgovske posle. • Moj »istem se zdi kompliciran, v resnici pa je zelo preprost,® je rekel. .Taz se izogibam le zmotam drugih in ne varam samega Jaz se nikoli ne obračam do bogatinov, kakor delajo to mnogi. Ljudje s srednjimi dohodki imajo včasih velikodušne nagibe, bogatini nikoli. Milord s štirideset tisoč funtov dohodkov, Sir John, ki poseduje pol ducata posestev itd., ne odpuste nikoli, če jih je dostojen berač opeharil za cekin. To so ljudie, ki pošljejo po biriča in ki pazijo na svoj denar. Kdo so pa tisti ljudje, ki brezskrbno ulrpe kakšen Šiling ali dvajsetico? Posli in ubogi ljudje, katerim šiling ali dvajsetica nekaj zalezeta Ali ste slišali, da je Rotšild vrgel na ulico desetico? Nikoli. Na podlagi teh načel in mojih v tej knjigi zaznamenovanih izkušen em si ie davno porazdelil prebivalstvo dežeV i imel sem najboljše žetve. in