YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBIME
Prepričljiva odločitev (stran 2)
S prvega pogreba na novem pokopališču (str. 4)
Stoji učilna zidana... (stran 5)
Odkrili že 260 grobov (stran 7)
Športna in šaljiva tekmovanja (stran 9)
LETO XXXI.. ŠT. 32
Ptuj, 17. avgusta 1978
CENA 3 DINARJE
Delegacije so ponesle vence k spominskim obeležjem na
območju ptuj^e občine, med drugim tudi k spominski plošči
na zgradbi bivših ptujskih zaporov, ki jo preurejajo v muzej
NOB in kjer je heroj Lacko 18. avgusta 1942 umrl za
posledicami strahotnega mučenja	Foto: Langerholc
V spomin na borce
Lackove čete
v torek na sam dan praznika
občine Ptuj, 8. avgusta, so se v
domu Franca Krambergeija v
Ptuju zbrali na komemorativni seji
predstavniki družbenopolitičnih
organizacij in dcupščine občine
Ptuj.
Zbranim je govoril predsednik
ZZB NOV Janko Vogrinec, ki je
posebej poudaril: „Letos se
spominjamo občani Ptuja že 36.
obletnice poslednjega boja Sloven-
skogoriške Lackove čete, kije 8.
avgusta 1942 izkrvavela v teŽcem
boju z desetkrat številnejšim
sovražnikom. Smrt padlih je
vzpodbudila nove borce, ki so
nadaljevali junaštvo te čete.
Naša naloga je, da vzgajamo
mlajše generacge v duhu prija-
teljstva in sodelovanja med narodi
in narodnostmi... da se oddol-
žimo žrtvam, ki so padle za lepše
in srečnejše življenje sedanjih in
bodočih rodov."
Na raznih bojiščih v naši
domovini je padlo 211 aktivnih
borcev iz ptujdce občine. Ude-
leženci komemorativne seje so
nato ponesli vence na spominska
obe leg a iz NOB širom ptujske
občine.	n. Topolovec
Brigadirji
vseh
akcij
v Dornavi
Dornava je bila v nedeljo,
13, avgusta, gostitelj prvega
srečanja brigadiijev vseh
zveznih in republiških akcij, ki
potekajo v Sloveniji.
Organizator srečanja so bili
brigadirji MDA Slovenske
gorice '78, skupaj s SO Ptuj in
RK ZSMS. Srečanja se je
udeležilo okoli 600 brigadiijev,
posvečeno pa je bilo 8. avgustu,
prazniku občine Ptuj.
Komandanti vseh akdj skupaj z gosti iz Ljubljane, Maribora in
Ptuja.	Foto M. Ozmec
Mednarodno tekmovanje v kartingu
ODLIČNA ORGANIZACIJA
NAGRADE PTUJA
Nedeljsko tekmovanje v kartingu za Nagrado	skratka uspela prireditev ob letošnjem občinskem
Ptuja z mednarodno udeležbo, je v Hajdoše privabilo	prazniku. Nagradi Ptuja sta prejela Zoeserl iz
prek 3000 gledalcev in 46 tekmovalcev iz šestih	Avstrije in Bužan iz Jugoslavije. Več o tem na 9.
držav. Vreme je bilo lepo, tekmovanje zanimivo,	strani!
Start močnejših. V prvi vrsti Krainer (41), Bužan (48) in Slana (56);
- Foto: B. Rode
Hidroelektrarna srednja Drava II Formin
Kmalu tudi drugi agregat
Pretekli četrtek, 10. avgusta so v
strojnici Hidroelektrarne SD II v
Forminu monterji zagrebškega Ra-
de Končarja ob pomoči dvigala
mariborske Metalne prenesli in
namestili zadnji najtežji del velike
opreme. Na turbinsko os
Kaplanovega gonilnika drugega
agregata so po krajši pripravi v
rekordnem času namestili blizu 315
tonski rotor generatorja.
Montažerje čaka sedaj nekaj
manjših del in če bo vse po sreči
bodo opravili prvo vrtenje drugega
agregata še pred koncem tega
meseca. Vsa glavna montažna dela
so sicer že zaključena, če bo
poskusno vrtenje uspelo, bodo
opravili sinhronizacijo na omrežje
do konca septembra.
Vodja objekta HE SD 11 v
Forminu, dipl. ing. Vlado Butinar,
nam je med drugim zaupal, da do
sedaj tečejo vsa dela po planu.
Montaža turbinske opreme,
avtomatike in elektro opreme
takorekoč ne pozna zastojev in če
bodo odslej vsa dela potekala
pravočasno lahko pričakujemo, da
bodo celotni objekt hidroelektrar-
ne v Forminu svečano predan
svojemu namenu ob 29. novembru
— dnevu republike — letos seveda.
Prvi agregat Hidroelektrarne v
Forminu je začel obratovati 2.
junija letos in je do sedaj za tržišče
proizvedel že prek 69 milijonov
kilovatnih ur električne energije.
Priklop drugega agregata ne bo sa-
mo nova velika delovna zmaga
delovnih ljudi, ampak tudi trenut-
na rešitev obstoječe energetske
krize pri nas.	M. Ozmec
Jeklene vrvi dvigala mariborske Metalne varno prenašajo 315 tonski rotor
generatorja do statorja, oziroma do turbinske osi kamor so ga v teh dneh
že pritrdili.	Foto: M. Ozmec
Zahvala za trud
Dom krajanov v Cirkovcah je
po tri-letnem prizadevanju m
trudu ob prazniku občine Ptuj,
8. avgustu, predan namenu. Ob
tej priložnosti se krajevna skup-
nost, družbenopolitične
organizacije in društva toplo
zahvaljujejo: vsem krajanom,
pionirjem, mladim, kmetom,
samoupravnim interesnim
skupnostim občine Ptuj, skup-
ščini občine Ptuj, članom odbora
za pripravo in izvedbo občinske-
ga praznika, družbenopolitičnim
or|anizacijam ter združenemu
Z njihovo pomočjo nam je
uspelo zgraditi pomemben
kuhurni in športni objekt v kate-
rem so se zlili spomini boja
Lackove čete in sadovi dela ter
zmag. Ob dograjenem domu
živahnost krajanov ne bo zamr-
la, lotili se bomo novih akcij, ki
bodo zrcalile dejavnosti pionir-
jev, mladih, delovnih ljudi in
občanov krajevne skupnosti
Cirkovce.
KS CIRKOVCE
V okviru VI. ptujskih kulturnih srečanj
Svečana premiera
^Praznovanja pomladi"
Letošnja kulturna bera v okviru VI. kulturnih
srečanj ptujske občine je bogatejša za pomemben
dogodek. V petek, 11. avgusta zvečer je bila v kinu
Ptuj svečana premiera novega slovenskega filma
Praznovanje pomladi, v katerem ima glavno žensko
vlogo Ptujčanka Zvezdana Mlakarjeva.
Kljub manj ugodnim kritikam je občinstvo film
sprejelo z aplavzom. Režiser France Stiglic, scena-
rist Franček Rudolf in igralca Zvezdana Mlakar ter
Zvone Agrež so bili po premieri v očeh kritike ptuj-
skega občinstva. V Narodnem domu je namreč
potekal razgovor z njimi.
Več o tem preberite na zadnji strani. M. Ozmec
Po premieri v kinu Ptuj, od lever France Štiglic,
Zvezdana Mlakar, Zvone Agrež in Franček Rudolf
— ustvarjalci filma.	Foto:M. (femec
Na pragu desetega festivala DZG
Odločitev je bila dokončno
sprejeta: jubilejni deseti ptujski
festival domače zabavne glasbe
Slovenije bo dva dni, v petek 25.
in v soboto 26. avgusta 1978.
Podrobneje o tem poročamo
posebej.
Bralce želimo posebej opozoriti
na na obsežno Drošuro DESETI
PTUJSKI FESTIVAL DOMAČE
ZABAVNE	GLASBE
SLOVENIJE, ki bo izšla kot
priloga naslednje številke Tednika
in jo vsi, ki so na Tednik redno
naročeni prejmejo brezplačno;
obiskovalcem desetem ptujskega
festivala pa bo na voijo ob vstopu
na letni prireditveni prostor, kjer
bodo letos že desetič odmevale
poskočne viže valčkov in polk 24
ansamblov domače zabavne
glasbe, v soboto pa še najboljših —
vseh dosedanjih dobitnikov Orfeja
z liro.
Brošura bo za bralce zanimiva se
zlasti zato, ker bodo v njej
objavljena besedila vseh vokalnih
skladb, s katerimi bodo ansambli
nastopili na festivalu, popestrena s
številnimi fotografijami iz naše
preteklosti in sedanjosti. V brošuri
bo tudi zapisano vse o festivalu, o
prizadevanjih za kakovostno rast
te zvrsti dasbe, objavljeni bodo
številni dokumentarni posnetki
prvega do devetega festivala in še
vrsta drugih zanimivostL
Zunanje in sredinske strani
brošure bodo v kolorju, zato bo za
vsake^ bralca že na zunaj
p^rivlacna, za zveste naročnike
Tednika pa bo pomenila
praktično nagrado.
F

Zadnja od prireditev v okviru praznovanj
praznika občine Ptuj v letošnjem letu bo v soboto,
19. julija, ko se bodo ob 7. uri zbrali na Trgu
mladinskih delovnih brigad v Ptuju brigadirji -
veterani zveznih in republiških mladinskih delovnih
akcij, da skupaj proslavijo udarniški dan.
S trga MDB, odkoder so pred tridesetimi leti
odhajali na zvezne in republiške delovne akcije kot
mladi fantje in dekleta, bodo ti isti možje in žene,
tudi dedeki in babice so že med njimi, v soboto
krenili na Mladinsko delovno akcijo Slovenske gorice
78 in pomagali brigadirjem četrte izmene pri delu in
skupaj z njimi bodo obujali spomine na brigadirsko
življenje, kakršno je bilo na akcijah
Brčko-Banoviči, Šamac-Sarajevo, Zagreb-Beograd
in drugih.
Prvega udarniškega dneva brigadirjev lansko leto
Se je udeležilo nad 150 brigadiijev-veteranov iz
mariborske, ormoške in ptujske občine. Pričakujejo,
da bodo letos prišli brigadiiji-veterani še v večjem
številu s celotnega območja podravskih občin.
F
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
17. avgust 1978- TEDNIK
Sodelovanje
z graditelji
Družbenopolitične organizacije
in samoupravne interesne skupno-
sti občine Ormož so se prejšnji te-
den skupno z graditelji sladkorne
tovarne Gradisa, Hidromontaže in
zastopniki sladkorne tovarne v
ustanavljanju dogovorili, da bodo
v prihodnjih mesecih sodelovali na
vseh področjih družbenega, kul-
turnega in športnega življenja.
Gradnja sladkorne tovarne je
eno izmed največjih gradbišč v
Sloveniji, kjer bo sodelovalo 800
do 1200 delavcev, kar pomeni, da
bo potrebno za vse te ljudi zagoto-
viti vso potrebno preskrbo in
vključitev v družbenopolitično,
gospodarsko, športno in kulturno
življenje Ormo^.
Tako so se dogovorili, da bodo
v trgovinah podaljšali delovni čas,
preskrbo bo potrebno zagotoviti v
naselju Duga lesa. Tudi delovni
čas v banki, pošti in zdravstvenem
domu bo potrebno spremeniti. Kot
so poudarili predstavniki intere-
snih skupnosti obstajajo velike
možnosti tudi na področju šport-
nih aktivnosti.
zk
Izvršni svet SO Ptuj je podprl
predloge Kmetijskega kombinata
Iz dosedaj ocenjenih podatkov
lahko zapišemo, da so elementarne
nesreče v lanskem letu zmanjšale
družbeni proizvod občine za
6,5 v letošnjem letu pa z
5,7 2e v prejšnji številki
Tednika smo poročali, da nekateri
tozdi Kmetijskega kombinata v
Ptuju poslujejo na meji
rentabilnosti, elementarne nesreče
pa iz leta v leto njihovo poslovanje
ogrožajo, kar je tudi vzrok, da je
finančno računovodski sektor
Kmetijskega kombinata, po
ugotovljenem stanju predlagal, da
izvršni svet SO Ptuj razpravlja o
problematiki, ki so jo elementarne
nesreče povzročile kmetijstvu in
gospodarstvu.
Izvršni svet skupščine občine
Ptuj je v sredo 9. avgusta razprav-
ljal o elementarnih nesrečah, ki so
v letošnjem letu prizadele našo
občino ter sprejel stališče in
predlagal ukrepe:
— da se izpelje enodnevna
solidarnostna akcija kot pomoč
kmetijstvu; potrebno je, da
samoupravni sporazum o delova-
nju SIS za pospeševanje kmetijstva
prejmejo vse TOZD v občini,
samoupravna interesna skupnost
pa zagotavlja iz združenih sredste-
večje aktivnosti za pridelovanje v
obeh sektorjih kmetijstva, saj je
pridelovanje hrane skrb vseh
občanov.
V okviru bank bo potrebno
zagotoviti sredstva za nabavo
repromateriala (semen, umetnih
gnojil in zaščitnih sredstev), za
obnovitev vinogradov; za odplači-
lo kreditov v družbenem in zaseb-
nem sektorju kmetijstva bo
potrebno uvesti ustrezen morato-
rij; nujen je tudi odpis obresti za
letošnje leto. V okviru zavarovalne
skupnosti bo potrebno speljati
akcijo za združevanje sredstev
namenjenih za preventivne in
represivne ukrepe ter jih nameniti
za ublažitev posledic po toči.
Investitorji so morali doslej v
naložbe za kmetijstvo zagotavljati
del lastne udeležbe, ker je bila
sprejeta takšna politika kreditira-
nja na organih bank. V bodoče je
potrebno zagotoviti takšno politi-
ko kreditiranja, da bi banke
zagotavljale naložbe v kmetijstvu
brez lastne udeležbe investitorja.
Za kredite v kmetijstvu je veljala
doslej ugodna obrestna mera 6,
oziroma 3 Ker pa se je v zad-
njih dveh letih razpon med obrest-
no mero za kredite v kmetijstvu in
splošno obrestno mero znižal za
3 bi bilo potrebno zastaviti
aktivnosti za ugodnejšo obrestno
mero v kmetijstvu.
Imenovali so tudi štab, ki bo
spremljal aktivnosti za spreje-
manje in izvrševanje ukrepov po
elementarnih nesrečah v občini.
Na seji izvršnega sveta SO
Ptuj je sodelovala tudi
Marija Magdalenčeva, vodja
računovodsko finančnega sektor-
ja, ki je poudarjala tudi škodo, ki
je cenilci oziroma inšpektorji niso
zabeležili. Trsi so v goricah že
pozeleneli, tudi koruza in ostale
poljščine so se obrasle kar pomeni,
da škode sedaj ne moremo realno
ocenjevati, dejstvo pa je, da je bilo
potrebno v ,,poškodovane"
vinograde, sadovnjake... vložiti
mnogo dodatnega dela (nadur),
repromateriala... kar pa na
današnji dan ne moremo videti in
ugotavljati, to nam lahko povedo
samo delavci kombinata in kmetje.
N. Topolovec
Oddelek za gospodarstvo in urbanizem skupščine občine Ptuj
razpisge po 34. členu zakona o uprav^anju in razpolaganju s
stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, st, 7/77)
Javni
natečaj
Za oddajo v uporabo stavbnih zempšč družbene lastnine, ležečih v k.
o. Ptuj in k. o. Hajdina za individualno stanovanj^o gradnjo.
1.	Predmet oddaje so:
a)	komunalno opremljeno stavbno zem^išče družbene lastnine,
ki ga tvori. pare. št. 64/7 travnik v izmeri 758 kv. m pripisana pri
vlož. štev. 134 k. o. Ptuj.
Izklicna cena za uporabo tega zemljišča je 92,- din po kv. m s
tem, da odpade na račun odškodnine za pravico uporabe zem^išča
22,- din po kv. m, na račun prispevka za komunalno ureditev
zemljišča po 70,- din po kv. m. V stroških komunalne ureditve
zemljišča (cesta, vodovod in elektično omrege);
b)	komunalno urejeno stavbno zem^išče družbene lastnine v
kompleksu, ki ga zajema zazidalni načrt Mariborska cesta - zahod in
ga tvorijo: del pare. št, 1104 in 1101 v približni izmeri 735 kv. m k,
o, Hajdina, označene z začasno stavbno enoto štev. 60, del pare. št.
1104 in 1101 v približni izmeri 756 kv. m k. o. Hajdnina označene z
začasno stavbno enoto št. 59,
Izklicna cena za uporabo tega zemljišča je 50,- din po kv. m in
zajema odškodnino za pravico uporabe zemljišča. Poleg te
odškodnine je bodoči investitor dolžan plačati še stroške dosedanje
komunalne opremljenosti zemljišča, ki znašajo za eno stavbno enoto
9.500 din geodetski posnetki in zazidalni načrt 2.500,- din,
električno omrege s transformatorem 7.000, din);
c)	komunalno opremljeno stavbno zemljišče družbene lastnine v
kompleksu, ki ga z^ema zazidalni načrt med cesto Na Obregu in
Polj^o cesto v Ptuju in ga tvori pare. št. 2790/1 njiva v izmeri 634
kv. m k. o. Ptuj.
Izklicna cena za uporabo tega zemljišča je 92,- din po kv. m, s
tem da odpade na račun odškod^nine za pravico uporabe zemljišča
22,- din po kv. m, na račun prispevka za komunalno ureditev
zemljišča po 70,- din po kv. m. V stroških komunalne ureditve so
z^eti strogi dosedanje opremljenosti zem^išča (cesta v makadamski
izvedbi, vodovod s prik^učkom na parcelo in električno omrege).
2.	Javni natečaj je usten in bo v četrtek 31. avgusta 1978 s
pričetkom ob 12. uri na oddelku za gospodarstvo in urbanizem SO
Ptuj, Srbski trg 1, soba št. 32/11. (nadstropje) Udeleženci natečaja
morajo eno uro pred pričetkom položiti varščino v višini 4.000 din,
ki se ob neuspeli dražbi vrne, ob uspeli pa vračuna v izklicno ceno
zemljišča. Varščino je treba nakazati na račun Samoupravne
komunalne skupnosti občine Ptuj št. 52400-26981.
3.	Zemljišče bo oddano najugodnejšemu ponudniku, ki mora
odškodnino za stavbno zemljišče navedeno pod a) plačati v roku 30
dni od dneva sklenitve pogodbe, odškodnino pod b) in c) pa plača
tako, da plača odškodnino za pravico uporabe zem^išča v roku 30
dni, odškodnino za komunalno ureditev zem^išča pa v roku enega
leta od dneva podpisa pogodbe z 8 % obrestmi.
4.	Na parcelah, ki so predmet natečaja je dovoljena gradnja
individualnih stanovanjskih hiš ob pogojih lokacgske dokumentacije
Projektivnega biroja Ptuj in posebnega lokacijskega dovoljenja.
5.	Rok za pričetek gradnje ie 6 mesecev po podpisu pogodbe,
rok za dokončanje pa leto 1981. Če investitor v tem času ne prične z
gradnjo, izgubi pravico uporabe na dodeljenem zemljišču.
6.	Zempšče navedeno pod b) je arheološko zaščiteno in si mora
bodoči investitor pridobiti pred pričetkom gradnje soglage Zavoda
za spomeniško varstvo Maribor.
7.	V kolikor parcela na ustnem nateč^u dne 31. avgusta 1978
ne bodo oddane, velja razpis do oddaje.
Vsa pojasnila v zvezi ra^isanega nateč^a, dobite na oddelku za
gospodarstvo in urbanizem SO Ptuj, Srbski trg 1. soba št. 31/11.
V petek je bilo na lepo okrašenih voliščih v Tehnoservisu zelo živahno.
FOTO: B. VODUŠEK
Prepričljiva
odločitev
Poslovno-tehnično sodelovanje
med KK Ptuj TOZD Tehnoservis
in Tovarno gospodinjske opreme
Gorenje je za tem, ko so v Ptuju
začeli izdelovati že televizijske
sprejemnike, minuli petek doživelo
ponoven uspeh. Tokrat na samo-
upravnem področju sodelovanja,
saj so se zaposleni na referendumu
odločili za ustanovitev nove TOZD
iz dela Tehnoservisa, kjer izdeluje-
jo birotehnično opremo in oddelka
za sestavo elektronskih sklopov.
Hkrati so se odločali še o priklju-
čitvi te nove TOZD h Gorenju.
Referendum, ki je bil razdeljen na
dva dela, je v celoti uspel. V delu
za servisno-remontne dejavnosti so
se vsi zaposleni odločili za poziti-
ven izid, vendar zaradi dveh upra-
vičenih odsotnih in treh neveljav-
nih glasovnic je končni rezultat
97,5 V delu Tehnoservisa, ki se
bo na novo organiziral in priključil
k TGO Gorenje, pa se je ZA.iz-
reklo nekaj nad 80 % volilnih
upravičencev.
Tako uspešen izid referenduma
v Tehnoservisu izraža visoko za-
vest zaposlenih in hkrati pogojuje
še uspešnejše gospodarsko poslo-
vanje po samoupravni reorganiza-
ciji. S tem je razvoj elektronske in-
dustrije v ptujski občini, ki je že
dosegel precejšnji podvig, dobil v
Gorenju neposredno oix)ro. Z
zgraditvijo novih proizvodnih pro-
storov, kamor se bo preselila nova
TOZD Gorenje, se bodo možnosti
za okrepitev te gospodarske pano-
ge še povečale, hkrati pa bo to
pogojevalo zaposlitev poleg seda-
njih 196, še večje število novih
delavcev.
B. VODUSEK
DELOVNA ZMAGA V AGISU
Delovna organizacija AGIS
TOZD TAP Ptuj je ob svoji 30,
obletnici delovanja in v okviru
letošnjega praznika občine Ptuj
pretekli teden postala bogatejša za
novo proizvodno-dcladišcno halo.
Sloveaiosti, ki so jo ob otvoritvi
pripravili v petek, so se poleg
mnogih zaposlenih udeležili še
predstavniki SO Ptuj in gradbe-
nega podjetja Gradiš iz Maribora,
ki je bilo izvajalec del. O pomenu
te delovne zmage, ki prinaša
skoraj 2000 kvadratnih metrov
novih delovnih površin je sprego-
voril predsednik delavskega sveta
Anton Grobebiik. Orisal je razvoj
Tovarne avtoopreme v 30 letnem
delovanju in se opredelil predvsem
na uspehe, ki so jih dosegli po
samoupravni reorganizaciji otr
koncu leta 1975.
V imenu SO Ptuj je spreg^ovoril
predsednik skupščine Cvetko
Doplihar, ki je delavcem čestital
ob doseženem uspehu. V kultur-
nem programu je poleg godbe na
pihala nastopil še mo3ci pevski
zbor Komunalnega podjetja Ptuj
in folklorna skupina iz Markovec.
Vrvico pred vhodom v objekt, ki
je veljal 11 milgonov dinaijev, pa
je prerezal najstarejši delavec v
TOZD Avtooprema, Martin Go-
lob. Navzoči so si nato z
zanimanjem ogledali nove proiz-
vodne prostore, ki pogojujejo še
uspešnejše delovanje v nadaljnjem
oMobju tako v TOZD, kot v
celotni delovni organizaciji.
B. VODUSEK
Na slovesnosti pred novimi prostori so si prisotni z zanimanjem
o^edali tudi kidtumi program.
Predsednik delavdcega sveta
Anton Grobelnik je naštel
vrsto uspehov v Agisu.
Posnetek: B. Vodušek
Nova
sušilnica
Temeljna organizacija združene-
ga dela Kmetijstvo ormoškega JE-
RUZALEMA je z gradnjo nove
sušilnice za žito pridobila pomem-
ben gospodarski objekt. Ob oljarni
in mešalnici so delavci mariborske-
ga CEVOVODA po nemški licenci
HOFFMANN sedaj zgradiU še su-
šilnico za žita, njena zmogljivost je
šest tisoč ton, tako so v Središču
zaključili kompleks kmetijskih
objektov. Celotna investicija je
znašala 9 milijonov in 2(X) tisoč di-
narjev. V septembru bodo objekt
predali namenu, v oktobru pa že
začeli s sušenjem koruznega zrnja.
zk
Deset let festivala domače zabavne
glasbe Slovenije
Le še osem dni nas loči od začet-
ka letošnjega, tokrat desetega
jubilejnega festivala domače
zabavne glasbe Slovenije. Priprave
nanj so takorekoč že pri kraju,
treba je le še urediti VRSTO drob-
nih organizacijskih nalog, da bo
vse steklo brezhibno.
Festival bo ob svoji 10-letnici
doživel precejšnjo spremembo,
predvsem pri kvaliteti nastopajočih
ansamblov. Tokrat sta prijavljene
ansamble ocenjevali dve strokovni
komisiji, za nastop na festivalu pa
so bili sprejeti zares najboljši
ansambli. O kvaliteti besedil v
slovenski domači glasbi zgovorno
govori podatek, da je bilo kar
70 % predloženih besedil zavrnje-
nih.
Stroga avdicijska komisija je
dovolila nastopiti 24 ansamblom,
ki se bodo pomerili v petek 25.
avgusta ob 19. uri kot vsa leta do-
slej na letnem prireditvenem
prostoru v Ptuju. 12 najboljših se
bo nato uvrstilo v sobotni finalni
del, V odmoru, ko bo zasedala
strokovna komisija in komisija
občinstva se bodo obiskovalcem
predstavili nekateri zmagovalci
oziroma dobitniki Orfeja na
dosedanjih festivalih. Svoj nastop
so že najavili dvakratni zmagova-
lec — ansambel Jožeta Krežeta,
lanskoletni zmagovalec — ansam-
bel Gorenjci in Tržaški narodni
ansambel, ki je pred leti zelo
navdušil ptujsko publiko. Sledila
bo razglasitev rezultatov, podelitev
nagrad in izvajanje nagrajenih
melodij — skratka, program bo
zelo obsežen in bo obiskovalcem
prav gotovo ostal v lepem spomi-
nu.
Organizator je sicer napovedal
še tretji festivalski dan, kjer bi v
revijalnem delu nastopil znani
slovenski ansambel, vendar je mo-
ral zaradi finančnih in organizacij-
skih težav nedeljsko prireditev
odpovedati.
Potrebno je še povdariti, da so
za obiskovalce pripravljene lepe
praktične nagrade, ki jih bodo
seveda prejeli lastniki izžrebanih
vstopnic. Med njimi naj omenimo
televizor, ki ga je prispevala tovar-
na gospodinjske opreme Gorenje.
Zaželimo si še, da nas oba festival-
ska dneva spremlja lepo vreme,
vam pa, da si pravočasno
zagotovite vstopnice in obilo užit-
ka ob poslušanju slovenske doma-
če zabavne glasbe!
JB
Utrinek s prvega festivala leta 1969.
TEDNIK ~ 17. avgust 1978
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
PRED IX KONGRESOM ZSS V MARIBORU
Razgovor s Francem Fistrovičem,
predsednikom MS ZSS podravske regije
Smo v obdobju pred IX. kongresom Zveze sindikatov
Slovenije, ki bo predvidoma v drugi polovici oktobra letos v
Mariboru. Kljub dopustom so v nekaterih delovnih
organizacijah že opravili javne razprave o osnutkih
dokumentov, drugod bodo to še storili.
Da bi zvedeli k(g več o samem poteku javnih razprav,
predvsem na območju mariborske regije, smo k razgovoru
^vabili Franca Fistroviča, predsednika medobčinskega sveta
iSS podravske regije.
Tovariš Fistrovič, kako daleč
gno z javno razpravo na območju '
mariborske regge in je po
vašem mneryu v osnutkih kon-
gresnih dokumentov še nedo-
rečeno, oziroma čemu bi pri
izv^^u javnih razprav morali
d^ati še poseben povdarek?
„N^prej mislim, da je vaša
ugotovitev zelo točna. Kljub
temu, da smo v dopustniškem
času, sindikati letos praktično
dopustov ne pozn^o. Predvsem
zaradi tega, ker smo prav sed^
sredi intenzivnega razprav^anja o
kongresnih dokumentih. Res je,
da so ti materiali šele v osnutku in
da želimo v vseh delovnih
sredinah, zlasti do vsakega delavca
priti s temi osnutki materialov.
ZeUmo, da se vsak seznani z njimi,
da izrazi svoje mnenje.
Mislim, da smo do sedaj bili
precej realni, s^ smo javno
razpravo kanalizirii predvsem v
izvršne odbore osnovnih organi-
zac5, v predsedstva občinskih
sindikalnih svetov in pa v ustrezne
komisfle pri teh svetih. Moram
reči, da si ne delam utvar, da bi
lahko sed^ v tem času izvedli ne
vem kako poglob^eno javno
razpravo. Delali pa bomo na tem,
da bodo kongresni materiali
obravnavani vse do tistega
trenutka, ko se v Mariboru
praktično kon^es prične. Seveda
bomo poskusili opraviti prvi zbir
javne razprave do 20. avgusta,
mislim po naših občinah, tako, da
bomo prišli do prvih pripomb,
stališč m morebitnih dopolnitev.
Jasno pa je, da se bo javna
razprava še nadaljevala, seveda pa
je možno, tako kot na ostaUh
kongresih družbenopolitičnih or-
ganizacg tudi z amandm^i na
samem kongresu stališča in
predloge vnesti v materiale,
oziroma dokumente."
Dej ah ste, da boste prvi zbii
pripomb in predlogov zbrali do
20. avgusta. V ptujski občini smo
si zastavili nalogo, da do tega roka
zakjučimo z javno razpravo v
vseh delovnih sredinah. Vendar
me zanima, če bo ta rok dal
dovo^ možnosti tako, kot ste že
omenili, da bi z osnutki
dokumentov bil seznanjen res vsak
delavec. Menim, da glede na
dopustniški čas vsi ne bodo imeli
možnosti izpe^ati javne razprave
dovolj temepto.
,,Res je tako, kot v vseh
občinah podravske regge ste tudi
v ptujski občini sprejeli program
aktivnosti predkongresnih priprav.
Vaša opredelitev je izvesti
razpravo do 20. avgusta, vendar v
teh programih ni predvideno, da
bi z razpravo prišh do slehernega
občana, ker je to praktično
nemogoče. Želeli bi, da bi do te§a
roka tako v ptujski, kot v drugih
občinah podravie regge prišli le
do prvih spoznanj, da prvih
ugotovitev, ki bi nam za nadaljnjo
razpravo v sleherni organizaciji
združenega dela, v sleherni
sindikalni skupini dala bogata
spoznanja in izhodišča za na-
daljnjo široko zastav^eno in
poglobljeno javno razpravo o
materialih. Moram ugotoviti, da so
v vseh občinah podravske regge
sprejeli ustrezne programe aktiv-
nosti in da so v nekaterih občinah
tudi v Ptuju zelo precizno
razdelali in tudi zadolzili po-
samezne člane občindcega sindi-
kalnega sveta in odborov na
katerih sestankih in zborih n^'
sodelujejo in pomagajo na
razpravah o predKongresnih do-
kumentih.
Ce sprašujete o tem, kateri
osnutici so po mojem prepričanju
morda premalo d^oreČeni, potem
bi želel na prvo mesto postaviti
sindikalno organiziranost in vse-
bino dela sindikatov v kr^evni
dcupnosti. Prav zaradi tega smo se
dogovorili v vseh podravskih
občinah, da bomo v naslednjih
dneh skup^ s SZDL izbrali nek^
krajevnih skupnosti in delovnih
organizacj v njih, da bomo sedli
dcupaj in se pogovorili, kakšno je
dosedanje sodelovanje delovne
organizac^e pri prejemanju pro-
gramov m aktivnosti kr^evne
skupnosti in kakšen je povraten
vpliv krajevne skupnosti na razvoj
in rast zaposlovanja v i delovni
organizacp.
Prepričan sem, da bodo vsi
občinski sindikalni sveti zelo
resno pristopili k tej odgovorni
nalogi m da bomo na podili teh
razprav in pogovorov prišli do
konkretnejših izhodišč kako, na
tak način sindikati v obstoječih
strukturah sedanje organiziranosti
v okviru KS. Po mojem mnenju ne
želimo posebne sindikalne orga-
nizacge v KS, ampak se v
obstoječo organiziranost želimo
najresnejše in najučinkovitejše
v^jučiti. Prepričan sem, da bodo
razprave to tudi potrdile in da
bomo v nada^nem obdobju to
tudi u^li."
Sindikate čaka torej obsežna in
odgovorna naloga, ki tega veliko
truda in zavzetosti. Upamo, da
tega ne bo manjkalo v nobeni
delovni sredini, v nobeni sin-
dikalni organizacgi in da bodo
razprave pripomore k še bo^šemu
organiziraryu sindikatov ter uve-
gavjanju delavčevih PRAVIC IN
DOLŽNOSTI!
M. Ozmec
Franc Fistrovič, predsednik
medobčin^ega sveta ZSS
podravske regije
Komunisti o
reorganizaciji
Medtem ko so o predlogu reorganizacije občinske konference in
komiteja OK ZKS Slovenska Bistrica, njihovih kadrovskih rešitvah in
predlogu programske usmeritve že široko razpravljali v komisiji za
statutarna vprašanja in komisiji za organiziranost in razvoj pri OK ZKS,
so o tem sprejeli svoja stališča tudi v komiteju OK ZKS Slovenska
Bistrica. Te dni pa potekajo razprave že v vseh osnovnih organizacijah
ZK bistriške občine.
V	vseh osnovnih organizacijah, kjer so o reorganizaciji občinske
konference in komiteja, njihovih novih rešitvah kot tiidi predlogu
programske usmeritve dela v ZK, že razpravljali, je bila dana podpora
novemu predlogu organiziranosti. Tako bi občinska konferenca ZK Štela
namesto dosedanjih 52 članov samo 45, prav tako pa bo komite, ki šteje
15 članov, z novo organiziranostjo štel samo devet. Pri OK ZKS
Slovenska Bistrica bi po predlogu nove organiziranosti delovalo tudi
skupno pet komisij, z njimi pa še tovariško razsodišče in aktiv ZK
delavcev.
V	okviru dopolnitev programske usmeritve OK ZKS Slovenska
Bistrica za obdobje do konca leta 1978 bodo posvetili komunisti bistriSke
občine posebno pozornost idejnopolitičnemu delovanju članov in
njihovemu neposrednemu povezovanju z zaposlenimi v svoji sredini,
družbenoekonomskemu in družbenopolitičnemu delovanju, razvijanju
sposobnosti OO ZK in tudi vsakega posameznega člana za povezovanje
marksistične teorije s socialistično prakso. Se nadalje pa bodo skrbeli za
sprejem novih članov v vrste ZK, predvsem pa iz vrst mladine, kmečkega
prebivalstva in žensk.	Viktor Horvat
Natege ormoškii sindicatov
Dosledno uresničevanje zakona
o združenem delu
Akcijski program dela občinskega sindikalnega
sveta prav gotovo sodi v predkongresne aktivnosti
slovenskih in jugoslovanskih sindikatov. O sklepih,
sprejetih na volilni skupščini občinske organizacije
zveze sindikatov Ormož in o vseh najpomembnejših
nalogah, ki so pred osnovnimi organizacijami, smo se
pogovarjali s predsednikom občinskega sveta Zveze
sindikatov Slavkom Kačičnikom.
Najprej beseda o uresničevanju in uveljavljanju
zakona o združenem delu, kakšne naloge so pred
ormoškimi sindikati?
,,Temeljna naloga vseh nas je, da uveljavljamo in
uresničujemo sprejete dokumente v neposredni
praksi. Dosledno moramo sodelovati v procesih
spreminjanja in dograjevanja samoupravnih odnosov
in položaja slehernega delavca v združenem delu ob
konkretnih nalogah: ugotavljanje in spremljanje
samoupravne organiziranosti v vseh organizacijah
združenega dela, uresničevanje dohodkovnih od-
nosov, preverjanje družbenoekonomskih odnosov,
dolžnosti in pravice delavcev itd. Posebno pozornost
bomo namenili svobodni menjavi dela, ki mora biti
izvedena zares v duhu zakona o združenem delu. Z
neposredno politično akcijo v združenem delu, v
krajevnih skupnostih in drugod moramo doseči
ustrezno in trajno povezavo za ustvarjanje političnih
in samoupravnih pogojev za odpravo nesporazumov,
do katerih prihaja prav pri svobodni menjavi dela."
Kako se sindikat vključujejo v uresničevanje
socialne politike?
„Sindikati imamo stalno nalogo spremljati
življenjske in delovne pogoje vseh delavcev, pred-
vsem tistih z nižjimi OD. Sodelovati moramo pri
oblikovanju in izdelavi predlogov za izboljšanje
pogojev delavcev in njihovih družin."
Kaj to pomeni?
,,Povečati moramo aktivnosti za množično vklju-
čevanje delavcev v rekreativno športno dejavnost,
povečati možnosti za organiziran in cenen oddih
delovnih ljudi. Boriti se moramo za uveljavljanje
novega sistema in odnosov v stanovanjski politiki,
zagotavljanju toplega obroka med delom v vseh
organizacijah združenega dela."
Kako je na področju izobraževanja in kulture?
„Dejavnosti na tem področju bomo usmerili k
ustvarjanju pogojev za hitrejši prehod na usmerjeno
izobraževanje. Vodili bomo akcijo za brezplačno
zagotavljanje učbenikov in učnih pripomočkov
učencem osnovnih Sol, Na ravni občine si bomo
skupno z drugimi dejavniki prizadevali za strokovno
in materialno krepitev ddavske univerze in ji tako
zagotavljali pogoje in vse možnosti za množično
^družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje
delavcev in občanov."
Kakšne naloge so na področju planiranja?
„Za učinkovitejši, gospodami in usmerjeni
družbenoekonomski razvoj je pomembno tudi
družbeno planiranje. Posebna odgovornost sindikata
je, da s svojim političnim delovanjem zagotovi vpliv
delavcev pri sprejemanju in oblikovanju vsebine
vsakega plana. Pogoji pridobivanja in kriteriji raz-
porejanje dohodka morajo biti osnova in vsebina
planov.Sindikati morajo vztrajati, da bodo odločali o
dohodku, razporejanju tega in ocenjevali ali so v
planih upoštevani vsi interesi in vse potrebe delav-
cev."
zk
Slavko Kačičnik: „Veliko nalog nas čaka tudi na
področju ljudske obrambe in družbene samozaščite
ter pri obveščanju delavcev.	Posnetek: zk
Pivo srečanje brigadirjev imeh MDA v Siovengi
Mladost -pesem-radost
Preteklo nedeljo je bila Dornava
oblita v radost, pesem in mladost.
Izpolnila se je želja, ki so jo bri-
gadirji nosili v sebi že nekaj let.
Brigadirji MDA Slovenske gorice
so to željo skupaj s SO Ptuj in
republiško konferenco ZSMS tudi
uresničili. V počastitev 8. avgusta,
praznika občine Ptuj, so organizi-
rali 1. srečanje brigadirjev vseh
zveznih in republiških MDA, ki le-
tos potekajo v Sloveniji.
Tako so v nedeljo že navsezgo-
daj začeli v Dornavo prihajati av-
tobusi polni brigadirjev. Prišle so
mlade pridne roke iz MDA Ko-
bansko. Suha Krajina, Brkini, Po-
sočje, Kozjansko, Goričko,
Kožbana in Istra 78. Skupaj z
gostitelji — brigadirji MDA Slo-
venske gorice 78 jih je bilo bbzu
600. Ta dan je pesem lopat,
krampov in samokolnic zamenjala
Pesem bratstva in prijateljstva,
prava brigadirska pesem. Objemi,
stiski rok, tudi solze niso majnka-
le. Ko pa je tako prisrčno, enkrat-
no, tovariško.
Na zbornem mestu, pred 0§
Pranja Zgeča v Dornavi je briga-
dirje najprej pozdravil Marko
Potočnik, komandant MDA SG 78
in jim zaželel dobrodošlico. V
koloni in z zastavo na čelu so se za
tem brigadirji vseh akcij preselili
na prireditveni prostor. Po slav-
nostni otvoritvi srečanja je zadonel
gromki brigadirski Z — D — R —
A — V — O, zdravo, zdravo,
zdravo! Vsi komandanti akcij pa
so za tem predali raport Vitu Hab-
janu, sekretarju RK ZSMS.
Zatem je udeležence srečanja in
goste pozdravil Franjo Gnilšek,
predsednik IS SO Ptuj, ki je orisal
tudi spomin na zadnji boj Sloven-
skogoriške čete v Mostju, ter pou-
daril delež mladih na mladinskih
delovnih akcijah pri izgradnji naše
socialistične samoupravne družbe.
V imenu domačinov je brigadir-
je pozdravil še Anton Velikonja,
predsednik krajevne konference
SZDL Dornava. Slavnostni govor-
nik Vito Habjan, je dal poudarek
mladinskemu prostovoljnemu
delu. V bodoče moramo to delo še
dosledneje up>oštevati pri izgradnji
domovine. Vse dosedanje akcije so
dokazale, da niso le prispevek k iz-
gradnji, ampak so tudi kovačnice
zavesti, bratstva in prijateljstva
mladih, je med drugim dejal Vito
Habjan.
Sledil je kulturni program, ki so
ga izvajali najmlajši člani folklor-
ne skupine iz Markovec, Volodja
Peer, ki se je brigadirjem predsta-
vil z odlomkom iz Kesarjevega
dramskega dela ,,Tovariši, je mo-
goče, da smo res mi vsi voli?", ter
brigadirji IV. izmene MDA SG 78.
ki so izvedli dobro pripravljen re-
cital na temo mladinskih delovnih
akcij.
V prostorih 0§ Franja Zgeča je
bila nekaj po poldnevu otvoritev
razstave biltenov, stenskih in foto
časopisov vseh sodelujočih akcij.
Razstavo so si z zanimanjem ogle-
dali številni gostje in domačini. V
imenu republiške konference
ZSMS se je organizatorjem sreča-
nja zahvalil Andrej Lapajne, vodja
centra za MDA.
Po brigadirskem kosilu so
popoldne stekla šaljiva in športna
tekmovanja, o katerih poročamo
posebej. Zvrstili pa so se tudi kul-
turni programi posameznih akcij.
Brigadirji so Dornavo zapustili
fX)lni novih moči, novih doživetij
in spoznanj.
M. Ozmec
Brigadirji vseh MDA v Sloveniji na prireditvenem prostoru
Foto: M. Ozmec
Vito Habjan, sekretar RK ZSMS
je bil slavnostni govornik
Foto: M. Ozmec
KAKŠNA JE DEJAVNOST MLADIH
V POLETNIH MESECIH
Na občinski konferenci v Ptuju
sem se oglasila z namenom, da iz-
vem kaj počnejo mladi v teh pole-
tnih dneh, ko se bliža začetek kon-
gresa Zveze socialistične mladine
Slovenije. Pogovarjala sem se z
Brankom Novakom, sekretarjem
občinske konference ZSMS Ptuj.
Branko: ,,Sedaj smo kar okupi-
rani s pripravami na naš 10. kon-
gres in je tudi vsa aktivnost usmer-
jena v obravnavo kongresnega gra-
diva. Z razpravo bomo začeli 16.
avgusta in bi z njo končali v zače-
tku septembra. Cas v katerem pote-
ka javna razprava je sigurno nepra-
vilno izbran, saj je aktivnost v teh
poletnih mesecih najmanjša. V
petek smo organizirali tudi študij-
ski seminar, ki bo služil članom
predsedstva za vodenje in organiza-
cio javne razprave po osnovnih or-
ganizacijah. Mi smo se tudi dogo-
vorili za regijski seminar, katerega
bi se naj udeležili člani predsedstev
občinskih konferenc in delegati
kongresa iz vseh občin mariborske
regije. Vendar je bila udeležba ne-
zadovoljiva, zbralo se je manj kot
polovica vseh delegatov naše regije,
seminarja seveda nismo mogli izpe-
ljati. Moral bi reči nekaj kritičnih
besed na račun vodstva medobčin-
skega sveta ZSMS, ki se je to pot
neodgovorno obnašalo.
V	Ptuju jemljemo stvar resno,
zato smo se takrat tudi dogovorih,
da se bomo na razpravo sami pri-
pravili, začeli pa bomo tudi s pri-
pravo kongresnih diskusij. Delegati
si bodo pripravljali svoje referate s
katerimi bodo ,,opremljeni" na
kongresu."
KAKŠNE SO NALOGE MLA-
DIH PRED KONGRESOM?
,,Prva in najvažnejša naloga je
sigurno obravnava gradiva, resolu-
cije in pa statuta. Verjetno bomo iz
te razprave lahko potegnili tudi
nekaj zaključkov, ki nam bodo slu-
žUi za pripravo referatov. Druga
naloga je, da aktiviramo čim več
mladih kmetov in jih vključimo v
delo Zveze socialistične mladine.
Potrebno je aktivirati tudi aktive
mladih komunistov v okviru osnov-
nih organizacij Zveze komunistov
in v okviru osnovnih organizacij
Zveze socialistične mladine, saj je
splošna ugotovitev, da mladi
komunisti niso v osnovnih organi-
zacijah aktivni tako kot jim to na-
rekuje program in pa statut Zveze
komunistov."
V	javno ržizpravo se moramo
vključiti vsi, ne le mladina, saj je
tudi kongres Zveze socialistične
mladine Slovenije pomembnen za
vse. Nada Topolovec
Branko Novak: „Vsa aktivnost v
obravnavo kongresnega gradiva**
foto: zk
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
17. avgust 1978- XEDNIK
Radiofotografiranje bo od 19. septembra
do 23. oktobra
Skupščina občine Ptuj je v mesecu januarju
sprejela odlok o obveznem radiofotografiranju
občanov Ptuja. Za uspešno izvedbo akcije v ob-
čini Ptuj so ustanovili tudi poseben štab, ki bo
skrbel za organizacijo in izpeljavo radiofoto-
grafiranja prebivalstva.
Mira Brusova je tajnica štaba in zaprosila
sem jo, da nam pove kakšen je namen radiofo-
tografiranja:
„Namen fluorografskih pregledov je, da
pravočasno odkrivajo med prebivalstvom vsa
poznana obolenja prsnega koša, to je; obolenja
pljuč, srca, velikih žil... Najpomembneje je to,
da množično radiofotografiranje odkriva tudi
tuberkulozo in pljučni rak. Inštitut za pljučne
bolezni in tuberkulozo in pljučni rak, bo kot
vsako leto izvedel dva programa fluorogra-
firanja: program A in program B. Pri A pro-
gramu bodo odkrita vsa obolenja pljuč in prs-
nega koša, po programu B pa bo ekipa odkrila
nepoznane srčne bolnike."
kakSna je naloga obCanov?
,,Naloga občanov je, da se vsi brezpogojno
udeležijo te akcije, pravočasno bodo prejeli tudi
vabila, točen razpored fluorografiranja bo
objavljen tudi v Tedniku. Posebej opozarjamo
na vabila ki jih bodo prebivalci prejeli saj bodo
letos na zadnji strani anketna vprašanja o
zdravju posameznika, na katera je potrebno
realno odgovoriti. Tako bomo olajšali delo
zdravnikom."
radiofotografiranje je ob-
vezno za vse obcane, ki so bili
rojeni pred 15. julijem 1949. kaksni
so ukrepi za tiste, ki se akcije ne
bodo odzvali?
,,Vsi zdravi in pokretni občani so se dolžni
udeležiti akcije. Kdor se akciji neupravičeno ne
bo odzval, bo za prekršek kaznovan do 1000
dinarjev. Kaznovali bomo: odgovorne osebe
delovne organizacije, ki ne bodo dovolile ali
bodo preprečile udeležbo na radifotografiranju;
tiste, ki se akcije ne bodo udeležili (ali kontrol-
nega pregleda), tiste, ki bodo ovirali normalen
potek akcije. Pravna oseba, ki ne dovoli ali pre-
preči udeležbo na radiofotografiranju bo
plačala denarno kazen v višini do 5000 dinarjev.
Vsi občani, ki so nepokretni morajo predložiti •
zdravniško spričevalo ali na sam dan fluorogra- ^
firanja ali pa že prej na regionalno zdravstveno
skupnost Maribor—enota Puj, v Trstenjakovo
ulico 9."
Akcija bo potekala v dveh avtobusih po razli-
čnih krajih ali naseljh in bo trajala 25 dni, kajti
v eni uri lahko izvrši zdravstvena služba
fiuorografiranje pri 100 občanih, kar pomeni, da
bo dnevno pregledanih 1400 občanov."
N. Topolovec
Pogovor Z Mko Brusovo
Vrtec je bU predan namenu lansko leto. Veliko dela je bilo
opravljeno, pri nekaterih delih so sodelovali tudi brigadiiji MDA
Slovenske gorice 77. V tem letuje krajevna skupnost Ciikovce
dobila tudi najvige zvezno priznanje na področju dela
jugoslovan^ih krajevnih skupnosti.
Dvorana je namenjena športnim in kulturnim prireditvam. Po
streho lahko sprejme nad 600 ljudi, v njej se igra košarka in
odbojka, pod odrom, kije največji v občini Ptuj, meri 140 kv.
metrov, je poleg sanitarg še pet večjih prostorov. V njej je bila
tudi slavnostna seja ob praznflcu.
In takšen je dom krajanov danes, ko se med zidovi, betonom in
železom skriva 13 tisoč prostovoljnih delovnih ur in vrednost
okoli 10 milijonov dinaijev. Dom krajanov je danes ponos
krajevne skupnosti Cirkovce in občine Ptuj.
Ko je bila zgrajena telovad-
nica, kjer je tudi oder,
knjižnica, klubski prostor in
kurilnica, so se občani leta
1977 lotili gradnje vrtca.
Vrtec je v pritličju, v
nadstopju je kuhinja, še vige
pa stanovanja. Denarna sredst-
va so zbirali s samo-
prispevkom in s prispevki
^upnosti otro3cega varstva in
stanovanjske skupnosti. No, o
delu krajanov ne bi govo-
rili.. .
Za dom krajanov
13 tisoč
prostovoljnih
delovnih ur
»Težko je
strniti
ves trud"
o prizadevanjih širše druž-
benopolitične skupnosti pri
\gradnji večnamenskega ob-
jekta v Cirkovcah in o vseh
prostovoljnih delovnih akci-
jah, o darovanem lesu in
drugem gradbenem materialu
kmetov, smo veliko pisali. Naj
ob minulem občinskem praz-
niku vsa dragocena priza-
devanja krajanov še ilustri-
ramo s fotografijami, ki so
nastale ob gradnji doma in
tisto nedeljo, ko so delovni
ljudje in občani občine Ptuj
na osrednji proslavi v Grkov-
cah praznovali svoj praznik.
Pišemo 6. avgust 1978. Po
treh letih prizadevanj je dih
zastal tudi Francu Horvatu,
učencu 8. razreda OS
Cirkovce, ki je ob praznova-
nju občinskega praznika pre-
rezal vrvico in dom predal
namenu. In zakaj prav Franc
Horvat? Fantič je namreč pri
domu krajanov opravil kar
500 delovnih ur in bil tako
med najmarljivejšimi pioniiji
osnovne šole.
Besedilo in posnetki: zk
Za gradnjo
transfor-
matorske
postaje
v Ločkem vrhu
Vaščani naselja Ločki vrh so že
leta 1976 izrazili željo po boljši do-
bavi električnega toka. V ta namen
so stekli razgovori med organi DS
Destmik in predstavniki Elektro
Ptuj. O tem je bila tudi obširna
razprava na zboru občanov Ločke-
ga vrha, ki je bil v nedeljo, 6. avgu-
sta popoldne pri Kosovih, na trati
pod senco bogato obloženih sliv.
Na zboru so se občani dogovo-
rili, da bodo sami prispevali za
novo transformatorsko postajo
250.000 din, to je polovico predra-
čunske vrednosti del. O tem je z
DES—Elektro Ptuj treba čimprej
podpisati pogodbo, da bodo lahko
upoštevali v planu del za leto 1979.
Občani so bili soglasni, da bodo
vsi, ki potrebujejo električno ener-
gijo, dali prispevek v približno
enaki višini in sicer poprečno 4.000
din na gospodinjstvo. Zraven tega
pa bodo prispevali Še potrebno šte-
vilo drogov in opravili razna nekva-
lificirana dela. Izvolili so tudi elek-
trifikacijski odbor, ki ga bo vodil
Rudi Fridl, pomagalo pa mu bo še
7 članov.
V težnji, da bi čimprej podpisali
pogodbo z DES, so se dogovorili,
da bodo še do konca tega meseca
zbrali 30.000 din, ki jih bodo vpla-
čali kot akontacijo ob sklenitvi
pogodbe. Ostali denar pa bodo
zbrali s samoprispevkom, za kate-
rega so se na zboru odločili. Primer
vaščanov z Ločkega vrha je prav
gotovo vreden posnemanja.
A. Kovačec
Koroška
vabi
Slovenska prosvetna zveza v Ce-
lovcu slavi letos 70-letnico svojega
obstoja. V okviru jubilejnih prire-
ditev pripravljajo tudi veliko gleda-
liško predstavo na prostem. Izbrali
so Mikelnovo dramatizacijo novele
Prežihovega Voranca SAMO-
RASTNIKI, ki bo tokrat prvič
uprizorjena na Koroškem v Avstri-
ji. Ta velika gledališka predstava
bo 26. in 27. avgusta 1978 zvečer in
sicer v bližini Vazarja v Sp. Vina-
rah pri St. Primožu v Podjuni.
Pričakujejo, da bo veliko gleda-
liško predstavo na prostem obiska-
lo tudi precejšnje število rojakov iz
matične Slovenije, saj bi s tem ma-
nifestirali enotni slovenski kulturni
prostor, obenem pa bo to pomenilo
tudi močno moralno podporo Slo-
vencem na avstrijskem Koroškem.
Ker bo prireditev na prostem, so
organizatorji sklenili, da v primeru
dežja prestavijo prireditev za en te-
den. Pričakujejo tudi udeležbo z
našega območja.
F
V petek, 4. avgusta 1978 je bil
popoldne ob 16. uri na novem
ptujskem jwkopališču prvi po-
greb. V prvi grob v zapadni vrsti
za nove gobove je bila položena
Vilma Ljubeč, članica kolektiva
Intesa Maribor, TOZD Pekarne
„Vinko Reš" Ptuj.
Pred novo mrliško vežo so se
začeli predčasno zbirati pokoj-
ničini svojci in sorodniki, sosedje,
sodelavci, prijatelji in znanci.
Edini namen vseh je bil spremljati
pokojnico na njeni zadnji poti,
obenem pa doživeti nov pogrebni
protokol v duhu določil novega
odloka o pokopališčnem redu za
pokopališča (26) na obmoqu
občine Ptuj.
Ob 16. uri se je prihajanje pred
mrliško vežo ustavilo. Vsi zbrani
so z vso spoštljivostjo spremljali
pogrebni obred, od katerega je
ostalo mnogo vsega že od prej, za
tokrat pa je ostalo vprašanje, kaj
bo novega. Nikjer ni bilo
nikakršnega tiskanega pojasnila.
Vsi so pričakovali od Komu-
nalnega podjetja Ptuj, upravitelja
ptujskega pokopališča, da bo
njegov predstavnik pred začetkom
pogrebne svečanosti pojasnil zbra-
nim najvažnejše novosti v zvezi z
novim pokopališčem v Ptuju, da
se bodo bhko po njih ob prvem
pogrebu ravnali, upoštevajoč vso
pieteto do pokojnih.
Otvoritev pokopališča s po-
grebom je bila za Komunalno
podjetje Ptuj možnost, da seznani
prve zbrane, ki jih očitno ne bo
malo, o bistvenih podatkih o
ureditvi novega ptujske^ po-
kopališča, da bi imeli vsaj
približno sliko o vsem, kar vidijo,
kakšni prostori so pod streho
pokopališčne zgradbe, kakšna je
oprema in da bodo lahko o tem
seznanili ljudi, ki jih to zanima,
kot prvi udeleženci pogreba.
Po končanem pogrebnem ob-
ledu pred mrliško vežo ali
obrednim prostorom s posebnim
obeležjem s peterokrako zvezdo,
ki ni zastava, je stopil pred zbrane,
za to priložnost nepripravljeni
predstavnik Komunaln^a pod-
jetja Ptuj in je pojasnil, da lahko
sedaj samo svojci spremlj^o
pokojnico do njenega groba. To
kratko pojasnilo je močno
presenetilo, celo osupilo vse
zbrane. Ob rakvi pokojne Vihne
so se res zbrali sami njeni svojci in
So odšli skupaj s službenim
spremstvom in duhovnikom h
grobu.
Zaradi prevelikega presenečenja
se nikdo izmed drugih udeležen-
cev pogreba, ki niso bili samo iz
Ptuja in okoUce ni spomnil, da bi
se lahko vsi skupaj pridružili
svojcem vsaj po poti, ki vodi do
ceste od mrliške veže in bi od tam
gledali proti grobu na zadnje slovo
svojcev od pokojnice. Obstali so
pri jx>kopališčni zgradbi in se
sprasevali, če je to premišljeno in
pravilno, saj gre za pogrebce, ki so
prišli spremljat pokojno na njeni
zadnji poti po stari navadi do
groba. Vsaj po dohodni poti bi jo
lahko sprem^ali, če že ni možno
tudi po poti dalje proti grobu. Iz
daljave so pedali na ljudi pri
grobu in njihovo poslovitev od
pokojne, vse do zasipanja groba in
to vsi, ki so izmenjali mnenja o
novih spremembah poko-
pališčnega reda. Največ pripomb
je bilo izrečenih na račun
Komunalnega podjetja Ptuj, ki je
ostalo dolžno prvim udeležencem
pogreba informacijo o tem, kako
je prišel Ptuj do novega
pokopališča, kaj pomeni novi red
na njem in kž^o je zajamčena vsa
pieteta do pokojnih.
Prav gotovo še vsi občani ne
dobijo Uradnega vestnika občin
Omož in Ptuj, zato pa tudi do
podrobnosti ne poznajo odloka v
2. številki tega vestnika z dne 9.
marca 1978; odlok so 31. januaija
1978 sprejeli zbori občinske
skupščine Ptuj. Za mnoge je
najboljša osebna informacija, ko je
zbrana množica in če ta izostane,
ne morejo prav razumeti, kaj so
videli in kaj so doživeli ali so na
svoj način prizadeti.
Prav gotovo je velika investicija
za novo pokopališče za ptujske
občane t^o zanimiva, da bi jo
radi do podrobnosti poznali, še
bolj pa vsebino novega občinskega
odloka o pokopališčnem redu za
26 pokopališč na območju
ptujske občine. Občanom bi
napravilo Komunalno podjetje
Ptuj veliko uslugo, če bi dalo
natisniti žepno brošuro s 37 členi
novega odloka, ki bi bila na
matičnem uradu in v krajevnih
pisarnah dostopna ljudem, ki se za
njo zanimajo. V njej bi lahko bila
objavljena tudi določila zakona o
poko^liščih iz Uradnega lista
SRS štev. 49/55 in pravila za
izvajanje tega zakona iz Uradnega
Usta SRS štev. 25/56 glede na 26
pokopališč v občini. Nekaj
izvodov te boršure bi lahko imeli
tudi pri Komunalnem podjetju
Ptuj za olajšanje informacij
ljudem, ki to želijo.
Glede na pripombe na vtise ob
prvem pogrebu na novem ptuj-
skem ^kopališču je verjetno
marsikdo poiskal Uradni vestnik>
da si je v njem našel odgovor, kaj
bi lahko bilo boljše na prvem
popebu in kako bi moralo biti ob
takih priložnostih v bodoče,
nikomur ne bo potrebno biti
presenečen in prizadet. Za
srečanja z množico na pogrebu se
bomo morali resno pripraviti, da
ne bo kritike in škode, ki nam
ostaja s slabo oceno.
J. Vrabl
Prvi grob na novem pokopališču, ki bo za območje krajevnih
skupnosti Ptuja, Rogoznice m delno Grajene
Foto: M. Ozmec
TEDNIK -17. avgust 1978
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Melioracija
v dolini
Pesnice
v lanskem letu so končali z
melioracijo in komasacijo 56
hektarjev zemljiških površin v
Levanjcih in tu kmetje že drugo
leto pridobivajo koruzo, pšenico,
in drugo poljščino ter imajo
pašnike.
Kakšen melioracijski program
ima zemljiška skupnost do konca
letošnjega leta nam je povedal
inženir Drago Dobršek, tajnik
kmetijske zemljiške skupnosti:
,,Letos bomo delali na melio-
racijskem območju Drbetinci, kjer
bomo meliorirali 82 hektarjev po-
vršin; pripravljamo tudi melio-
racijo in komasacijo zemljišča pri
novi lokaciji spomenika
Slovenskogoriški četi v Mostju; v
programu pa je tudi melioracija na
melioracijskem območju 12 —
Strejaci in območju 11 ob Brsnici
(Hlaponci). Do leta 1980 načrtuje
kmetijska zemljiška skupnost
končati z melioracijo v Pesniški
dolini in usposobiti zemljišča za
intenzivno kmetijsko proizvodnjo.
V Drbetincih so se za melio-
racijo dogovarjali že leta 1976, a
jih je takrat odvrnil od akcije
nepotreben strah, da bodo z
melioracijo zemljišča izgubili. V
letošnjem letu so o melioraciji
ponovno razpravljali in bili vsi
navdušeni nad akcijo pa čeprav so
stroški od leta 1976 do 1978 narasli
za celih 26 kar pomeni, da je
bil 1976. leta predračun celotnih
del manjši kot letos, ko zasip
financira območna vodna skup-
nost Drava iz Maribora. Hidro in
agromelioracijska dela plačajo
lastniki zemljišč sami, to je ravna-
nje terena, ruvanje panjev, izkop
melioracijskih jarkov, polaganje
drenaže, globoko oranje in zalo-
žno gnojenje. V Drbetincih bodo
drevje in grmovje ljudje posekali
sami in tako zmanjšali stroške za
970.000 din. Kmetje bodo sicer
stroške odplačevali prek kreditov
po ugodni 3 % obrestni meri na
dobo 20 let s štiriletnim morato-
rijem.
Z melioracijo bodo v Drbetincih
začeli konec avgusta, komasacijo
pa bodo zaključili do 15. marca
1979. kar bo metom omogočilo
opraviti redna spomladanska dela.
V ta sklop del pa sodi tudi zasip
stare struge Presnice. Pojasnimo
izraze: komasacija-vzpostavitev
novega cestnega omrežja, zdru-
žitev parcel tako, da bi vsak las-
tnik imel samo eno parcelo in le ta
bi bila lepše geometrijske oblike
ter bi se naj nahajala čimbliže
domačiji. Stroške komasacije bo
na območjih, ki so manj razvita
(celotna Pesniška dolina) krila
družba in bodo v celoti pokriti
brez udeležbe kmetov.
Da lahko na določenem
področju začnejo z deli je po-
trebno soglasje lastnikov, ki imajo
v skupnem seštevku vsaj 50 %
zemljišč. Prav pri tem se najve-
čkrat zatakne. Ljudje se nečesa
bojijo, morda stroškov, morda
tega, da bodo zemljo izgubili,
morda pa tudi tega, da bi na svojih
zemljiščih morali gojiti kulture, ki
jih sedaj niso bili vajeni. Ne bojijo
pa se, kot izgleda, poplav, voda
Pesnice, dviga cen storitev in vsega
kar je povezano s Pesnico in
življenjem ob njej. Menim, da bi
se te miselnosti ljudje morali otre-
sti, saj vendar ne bodo izgubili
ničesar razen močvirnih področij,
ki jih bodo nadomestila sušna;
cedilja in šara, ki ga bo zamenjala
gosta travnata ruša... tega pa se
res ni treba bati, ampak k melio-
I racij i pristopiti čim prej, saj bodo
do prihodnjega leta stroški gotovo
spet porasli za 15
N. Topolovec
Iz obdravskega zavoda za vetemarstvo in živinorejo v Ptuju
25 let uspešnega osemenjevanja govedi
v letošnjem letu bo poteklo 25
let odkar so v Ptuju začeli z
osemenjevanjem govedi. Leto dni
pred tem so osemenjevali že v Or-
možu; seme so dobivali iz Ljublja-
ne. Leta 1953 so namreč začeli s
pridobivanjem semena bikov v
lastnem osemenjevalnem središču v
Ptuju. Od takrat pa do danes se je
način osemenjevanja v govedoreji
močno razširil in danes, razen v
zelo odročnih predelih Slovenskih
goric in Haloz, razmnožujejo
goveda s pomočjo osemenjevanja.
25 let tega dela pomeni močno
spremembo v rejskem delu in v
pospeševanju govedoreje na ob-
močju ptujske občine ali pa širše
regije nasploh. Ob osemenjevanju
so se razvijale tudi druge dejavno-
sti: pričeli so s službo odkrivanja
dednih lastnosti bikov, ki jih
uporabljajo pri osemenjevanju in
lahko za odraslega bika pri petih
letih z gotovostjo povejo kaj
prenaša na svoje potomstvo glede
proizvodnje mleka pri hčerah in
glede na priraščanje žive teže
predvsem pri sinovih.
V 25 letih se je tudi tehnika
shranjevanja semena močno
spremenila, v začetku so morali
seme jemati sproti, saj so ga upo-
rabljali v ,,tekočem stanju". Leta
1970 so začeli z novo metodo
zamrzovanja semena v tekočem
dušiku pri — 196 stopinjah, kar
omogoča neomejeno možnost
skladiščenja in uporabe semena.
KAKŠNE SO KORISTI, KI JIH
JE DALO OSEMENJEVANJE
GOVEDOREJI NA NAŠEM OB-
MOČJU? Ali bodo v letošnjem le-
tu, ko praznujejo 25 let uspešnega
osemenjevanja pripravili kaj
posebnega, sem povprašala direk-
torja obdravskega zavoda za
veterinarstvo in živinorejo.
VLADIMIRJA VRECKA, ki je
odgovoril:
,,Koristnost osemenjevanja se
pokaže na razstavah, kjer pokaže-
mo živali, ki so potomci priznanih
plemenjakov. Zato pripravljamo v
letošnji jeseni, v soboto, 9. sep-
tembra, večjo regionalno razstavo,
ki bo na sejmišču na Ormoški ce-
sti. Prikazali bomo 80 krav lisaste
pasme, 20 mladih krav porvesnic,
10—15 brejih telic, kolekcijo ko-
njev, kobil in žrebcev in pa kolek-
cijo malih živali: kuncev, golo-
bov... kar bo pripravilo društvo
rejcev mladih živali. Na razstavi
pripravljamo tudi presenečenja:
nastopili bodo lipicanci iz Lipice z
njihovimi jahači, videli bomo šola-
ni nastop psov iz mariborskega
društva za rejo službenih psov...
Organizacija takih razstav je iz-
redno zahtevna, saj je treba
transportirati živali iz večjega ob-
močja kar je za živali napor, saj so
to visoko mlečne krave (Ptuja,
Lenarta, Ormoža Slovenske Bistri-
ce.) Poskrbeti je potrebno za
pravočasen kamijonski promet,
živali morajo biti zavarovane na
transportu in v času razstave, pri-
sotni morajo biti oskrbniki, živali
je potrebno v času razstave tudi
krmiti, po potrebi tudi molsti, kar
pomeni velik organizacijski pro-
blem in stroške, zato so razstave
tudi bolj redke in lokalnega pome-
na."
RAZSTAVA NI LE ZBIR VSE-
GA DOSEDANJEGA DELA,
AMPAK POMENI VZPODBU-
DO ZA NADALJNJE DELO!
GOTOVO BOSTE NA RAZSTA-
VI PRIKAZALI KAJ KAR BO
KORISTILO KMETOM PRI RE-
JI ŽIVALI?
,,Naš namen je prikazati čim
širšemu krogu rejcev živali, kaj je
možno doseči s skrbnim rejskim
delom, pri čemer izkoristimo vse
možnosti, ki jih danes dajeta stro-
kovna in znanstvena služba v
govedoreji. Razstavo bomo izko-
ristili tudi za nasvetovalno delo za
naše kmete. Prikazali bomo, kaj
so po naših izsledkih racionalne
oz. gospodarne investicije v
govedorejo in prašičerejo, kako
vlagati denar v gospodarstva, da bi
se vanje čimprej tudi vračal. Hkra-
ti bo TOZD veterinarstva s po-
močjo veterinarske službe prikazal
najpogostejše zdravstvene proble-
me, v govedoreji in živinoreji in
preprečevanje najpogostejših
zdravstvenih problemov, ki so pri-
sotni.
Vse to bomo lahko videli na
razstavi 9. septembra. Svojo vse-
bino, smoter in cilj bo razstava
dosegla le, če bo obisk razstave
zadovoljiv.	N. Topolovec
Zakaj nepravočasno sklepanje
o financiranju zdravstva?
že drugi neuspeli referendum v zdravstvu je dal
vedeti, da v teh delovnih sredinah ni vse tako, kot bi
moralo biti. O problemih zdravstva so razpravljali
tudi na četrtkovi problemski konferenci OOS bol-
nišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, ki jo je vodil predsed-
nik OOS Marijan Stolfa. Poleg osnutkov sklepov 9.
kongresa zveze sindikatov Slovenije so posvetili veli-
ko pozornost še stanju finančnega položaja zdravstva
oz. bolnišnice.
Največji problem, s katerim se srečuje v TOZD
bolnišnice je nepravočasno sklepanje pogodb o
financiranju zdravstva. V četrtek so s šest mesečno
zakasnitvijo podpisali le začasno pogodbo o
financiranju, kar lahko nedvomno vpliva na hromi-
tev samoupravljanja v tej TOZD. V prvem polletju
so bili v deficitu, zaradi tega, ker so poslovali po
finančnem načrtu preteklega leta. Zavedajo se, da
financiranja zdravstva ne bodo rešili sami v okviru
občine ali regije, ampak da je to tudi problem
repubhke in da bi se morali v to poglobiti tudi poli-
tični forumi.
Problem financiranja pa ni edini, ki tare to orga-
nizacijo. Sindikati bodo morali še veliko storiti na
področju uresničevanja zakona o združenem delu ter
svobodne menjave dela, ki še ni zaživela. Ker jim pri-
manjkuje kadra s teoretičnim znanjem, bodo morali
posvetiti večjo pozornost izobraževanju delavcev ter
štipendijski politiki. Trenutno primanjkuje v bol-
nišnici 16 zdravnikov, 8 višjih sester, 57 sr^njih ses-
ter itn.
Naloga sindikata je tudi, da pravilno ovrednoti
nočno delo, saj nova pogodba priznava samo 10
dežurnih ur za zdravnika. Marsikje bo potrebno
zagotoviti boljše delovne pogoje, rešiti stanovanjske
probleme in drugo. Razen tega pa je v bolnišnici
razvita kulturna dejavnost, poskrbljeno je za
rekreacijo, letni oddih in drugo.
Iz vsega tega je torej jasno, da sindikate čaka
veliko odgovornega dela, s katerim, se bodo morali
začeti spopadati čim prej.	V. Tominc
Brigadirski Z-D-R-A-V-0 iz Makedonije
Iz Ptuja sta letos odšli na mladinske delovne
akcge dve brigadi. Brigadirji smo se lahko udeležili
akcge: Brkini 78 in pa akcge Mariovo 78.
V	soboto 5. avgusta 78 zvečer, smo se
brigadiiji-udeleženci akcije Mariovo 78 poslovili z
brigadirskim Z-D-R-A-V-O od Ptuja in se
srečni, polni pričakovanj spoznavalni kulturni večer
na katerem smo sodelovale vse brigade.
Vožnja, ki je trajala celih 17 ur nas je precej
utrudila, toda vse neprgetnosti so bile pozabljene
takoj, ko smo prispeli v Staro Ljagovo, vas, kije
oddaljena od Prilepa 2 km in kjer stoji brigadirsko
naselje.
„Hišica", v katerih domujemo sed^ mi
Ptujčani.je zbujala vtis neurejenosti.
V	naselju so brigadirji iz Skopja, Struge, Novog
Bečeja m Mladenovca že veselo prepevali znane
brigadirske pesmi. Tudi mi smo se jim želeU
pridružiti, a smo morali naprej urediti spabiice.
Večeiji, ki se nam je vsem prilegla (pa čeprav ni
bila naj), je sledil spoznavalni kulturni večer na
katerem smo sodelolovale vse brigade.
V	ponedeljek, (7. agvusta) nismo šh na traso,
brigade so urejale naselje.
Mi smo tega dne izdali tri stenčase na naslednje
teme: „Dušan Kveder" mož, čigar ime nosi naša
brigada; Ptuj, s tem stenčasom smo predstavili naše
mesto, njegovo zgodovino in običaje; izdelali smo
tudi foto stenčas.
Posočje 77, kjer smo s fotografijami
»povedali', kako in kje smo delali lansko leto.
Obenem smo pripravljali kulturni program, ki
smo ga izvedli v torek, na dan, ko praznujemo
Ptujčani občmski praznik.
Tako je ves dan (8. avgusta) potekal v znamenju
naše brigade. Poleg kulturnega programa smo
pripravili še radijsko oddajo (v naselju) in športna
srečanja.
Kot na interesnih področjih smo uspešni tudi
na trasi, kjer kopljemo jarke (^arpe) ob novi cesti,
ter urejamo okolico ceste.
Trenutno hodimo na delovišče v dveh izmenah:
pol brirade dela od 6-12 (dopoldan), ostala polovica
)a od 12-18 popoldan. Delo ni pretežko, nag^a nam
e nenehna vročina in pomanjkanje vode.
Tako nam teče življenje tukaj med fizičnim
delom na trasi in zahtevnim delom na interesnih
področjih. Radi bi izdali tudi prvi bilten, a imamo
probleme z razmoževalnim strojem.
Z ostalimi brigadami počasi toda vztrajno
sklepamo prijateljstva in že sed^ (ko je do konca
akcge še tri tedne) vemo, da bo slovo težko ...
SLAVICA PICERKO
Izboljšali 482 hektarjev zemljišč
Na območju krajevnih skupnosti Podgorci,
Tomaž in V^elika Nedelja potekajo velika
melioracijska dela. Nosilec melioracije je Kmetijski
kombinat Ormož, ki skupno s kmetijsko zemljiško
skupnostjo in območno vodno skupnostjo Maribor
urejuje potoke Sp. Pesnico, Sejanski potok, in
Brežnico.
Na tem območju so doslej izboljšali ze 482
hektaijev zemljišč od skupno 1886 hektarjev. Na
preostalih 1404 hektarjih pa bo potrebno najprej
urediti namakanje in izvršiti komasacijo. Za celotno
izboljšanje zemlje bo potrebno 110 milijonov
dinarjev, dela pa bodo v celoti končana do leta
1981. Pridobljena in izboljšana zemlja pa bo
namenjena nekaterim poljščinam kot na primer
koruza, sladkorna pesa in žitarice.
zk
NOVI TELEFONSKI
NAROČNIKI
Ob občinskem prazniku so v krajevni skupnosti
Cirkovce občani in delovni ljudje poleg doma
krajanov slavili še eno delovno zmago. Ob
sodelovanju PTT podje^a so v 40 hišah zazvonili
telefoni in krajane prek avtomatske telefonske
centrale povezaU z ogo domovino in s svetom.
Preostali telefonski naročniki, teh je okoli 120,
bodo telefone dobili v prihodnjih mesecih. V
telefonsko omrege so trenutno vključeni naročniki
iz Stražgojnce, Šikol, Pongerc in Zgornjih Jablan.
zk
TomaŽ pri Ormožu
Stoji učilna zidana...
Stoji učilna zidana, znotr^ njenih zidov pa teče proizvodnja. Tako
nekako bi veljalo že uvodoma zapisati za „tovamo" otroške konfekc^e
pri Tomažu. Po radgonski MODI in po nemškem delod^alcu je sedq
proizvodnjo osvojil ljubljanski TEKSTIL, tozd TONOSA.
37 žensk in trije moški so hitro osvojili novo proizvodnjo otroške
športne konfekcge. V staii šoli sta dva večja prostora, kjer ženske šiv^o
že skrojene trenirke, pulge in drugo. V spodnjih prostorih skoraj stoletne
zgradbe je skladišče materiala in pakirnica.
Že po cvetličnih loncih je možno ugotoviti, da tukaj delajo
žen^e
Ko smo se zanimali o osebnem dohodku in o tem, kako so dela\1ce
zadovoljne z oprav^enjem delovnih nalog, smo zvedeli, daje povprečni
osebni dohodek okoli 35 00 do 3800 dinarjev, kar je za občino Ormož
visoko povprečje. Tudi z delom so zadovoljni, čeprav ima otroška
konfekcga zelo širok asortiman in je zato potrebno velflco dela; šivanja in
sestav^anja. Največji problem pa dela\^am in delavcem predstavama
družbena prehrana, ta namreč ni urejena in si delavci hrano kupujejo v
tomaževski trgovini ali pa hrano nosgo od doma.
Kljub tesnim prostorom proizvodnja normalno teče
foto: zk
Še beseda o samostojnosti šivalnice pri Tomažu. V bodoče bodo po
vsej veijetnosti obrat razširili in že v tem srednjeročnem obdobju razvoja
postali temeljna organizacga združenega dela.
Zapisati je potrebno, da delo v šivalnici normalno in dobro teče in
kot nam je zatrdil skupinovodji Franc Holc, zamujanja na delo ni in
delavke nimajo slabih delovnih navad. Torej bodočnost je pred njimi, v
učilni zidani. . .
zk
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
17. avgust 1978- TEDNIK
Franc Cuš
Ida Cvetko
Danilo Dajčbauer
Rudi Štuhec
Štefan Trstenjak
Franc Kolarič
Krvodajalska
akcija
v Ormožu
Vedno več
mladih
Pred dnevi je bila v Ormožu, v
prostorih nove ormoške osnovne
šole, krvodajalska akcija. Te
humane akcije se je udeležilo nad
700 krvodajalcev iz vseh krajevnih
skupnosti občine Ormož, razen KS
Kog in Središče ob Dravi. Krvo-
dajalci teh krajevnih skupnosti se
namreč akcij udeležujejo v Ptuju.
Pomenkovali smo se z nekaterimi
krvodajalci in od njih zvedeli
marsikaj zanimivega.
Franc Cuš iz Bresnice: Prvič sem
kri dal pri vojakih. Zgodila se je
namreč huda nesreča in vojaki smo
se hitro odločili, da pomagamo
reševati človeška življenja. Do zdaj
sem že petkrat daroval kri. Zelo
cenim takšno solidarnost, zato
bom še naprej krvodajalec. Včla-
njen sem v osnovno organizacijo
Rdečega križa v Podgorcih in reči
moram, da sem z delom organiza-
cije zelo zadovoljen. Zelja vseh
krvodajalcev je, da v svojo sredo
sprejmemo čimveč mladih ljudi,
predvsem srednješolcev in mladih
delavcev.
Ida Cvetko iz Cvetkovec: Pred
10 leti sem se odločila za humano
akcijo. Zdelo se mi je koristno
pomagati ljudem v nesreči. Tudi
sama bom nekega dne potrebovala
kri, morda. Mladi se bi morali v
večjem številu vključevati med
krvodajalce. Res je, da jih je
vedno več, vendar bi jih lahko bilo
še več. In prav Rdeči križ bi moral
navduševati mlade, se z njimi
pogovarjati in jih prepričevati, da
je strah odveč. Dokler bom zdrava
bom dajala kri. Dobro vem kaj v
telesu pomeni ta rdeča življenjska
tekočina.
Danilo Dajčbauer iz Ormoža:
Enajstkrat sem daroval kri. Za to
akcijo sem se odločil zaradi huma-
nosti. Ze v osnovni šoli bi morali
poudarjati humanost te akcije, tu-
di v osnovnih organizacijah RK.
Mene so recimo navdušili pri
vojakih, pravzaprav že prej na
vojaških pregledih. Mladi se v to
akcijo ne vključujejo zato, ker jih
je strah, ker niso poučeni. Ko bi
vedeli kako je, bi prav gotovo pri-
šli. Tudi pri tej akciji je potrebno
izobraževanje.
Rudi Stuhec iz Ormoža: Ker
vem kako zelo potrebna je kri za
človeka, sem tudi jaz sledil temu
humanemu dejanju. Veliko nesreč
je danes in prav ponesrečenci
potrebujejo največ krvi. Sam sem
motorist in lahko se zgodi, da bom
nekega dne tudi sam potreboval to
življenjsko tekočino. Mladi se
težko odločajo za krvodajalstvo.
Ko se odločijo, potem nadaljujejo.
Ze v osnovni šoli bi morali vzgajati
mlade in jih navajati na krvoda-
jalstvo. Tudi v organizacijah RK
bi morali tej dejavnosti posvetiti
več pozornosti.
Štefan Trstenjak od Miklavža:
Prvič sem dal kri. No, tudi pri 60.
letih to ni nič hudega. Se se bom
udeležil krvodajalske akcije. Za to
humano akcijo sem se odločil tudi
iz zdravstvenih razlogov. O kr-
vodajalstvu mislim vse najboljše.
Tudi mladi bi morali prihajati sem
in nam starejšim dati vzgled. Kri
bom še dal, seveda če bom zdrav.
Franc Kolarič iz Velike Nedelje:
Pri vojakih sem se odločil za to
humano akcijo. Sedaj, ko imam 20
let, s humano akcijo nadaljujem.
Ja, kaj mislim o mladih in
•njihovem vključevanju. Strah jih
je, ne vedo kaj se skriva za odvze-
mom krvi. Ko bi videli in zvedeli,
da ni nič hudega, bi v večjem šte-
vilu prihajali. Svojemu prijatelju
bom rekel naj pride, povedal mu
bom, da je iglica tanka in kri kar
hitro nateče v posodo. Tretjič sem
že dal kri, dal jo bom tudi četrtič.
Besedilo in posnetki: zk
Dvakrat ,^akaj tako?"
Med najbolj aktualnimi poletni-
mi dogodki prebivalcev občinskega
središča Slovenska Bistrica in tudi
vseh, ki se morajo z njim iz
službenih ali nakupovalnih potreb,
vsakodnevno srečevati je prav
gotovo prometna zmeda in
preureditev mestnega središča.
Res je, da so se v večini
prebivalci tega mesta na neureje-
nost prometa že kar navadili in
puščajo svoje jeklene konjičke, če
je le mogoče, kar na domačih
dvoriščih, saj peš skoraj prej in
varneje pridejo do cilja. Resnici na
ljubo pa je prav te dni na račun
preureditvenih del tudi veliko
negodovanja, tako na račun
prepričanj, da bi izgradnja in
obnova središča lahko potekala
nekoliko hitreje, kot tudi na
pomanjkljivo prometno
signalizacijo, ki ostaja toga, kljub
številnim opozorilom občanov, še
posebno pa tistim kateri se z no-
vim prometnim režimom v tem
občinskem središču srečujejo zgolj
slučajno.
Skoraj vsakodnevna so postala
že pripovedovanja, kako je
tovornjak s prikolico zašel v smeri
Pohorja in prepozno ugotovil, da
gre v napačno smer. Kar uro in več
mora prelivati znoj, da na tesnih
pohorskih cestah svoje vozilo
obrne in se ob pomoči krajanov
vrne na pravo pot. Njihovih besed
na račun prometne signalizacije ne
bi kazalo ,,prevajati". Za osebna
vozila pa to ni več nobena novost,
na srečo so ta primernejša za
manevriranje po ozkih stezah.
Hudomušneži radi namignejo, da
je takšna prometna signalizacija
voda na mlin razvoju bistriškega
turizma, saj si mnogi, čeprav
neprostovoljno, v iskanju prave
smeri kar dobro ogledajo mesto in
njegovo okolico.
Čeprav pozno bi vendarle kazalo
jasneje označiti obvoznice tako za
smer Ljubljana—Maribor kot tudi
obratno. Prometna zmeda bi bila
mnogo manjša, prihranjeni pa tudi
živci, ki so ob turističnih željah že
tako močno obremenjeni. O
spoznanjih tujih gostov pa tokrat
ne bi izgubljali besed.
Druga pomembnejša tema
razprav o preureditvi mestnega
središča je vezana na odstranitev
zelenice v središču mesta.
Prebivalci so pred dnevom z
nezaupanjem gledali, kako so
nemočno padale velike košate bre-
ze, ki so dale barvitost in razbijale
betonsko monotonijo mestnega
središča. Res je sedaj, ko so vsi
projekti že v izvajanju o tem
prepozno razpravljati, prav gotovo
pa ni mogoče mimo številnih,
včasih kar pikrih pripomb na
račun poseganja v edini zeleni,
naravni del središča. Te pa bi bile
prav gotovo dobrodošle na poseb-
nih razpravah, ki jih je za
preureditev mestnega središča
pripravila KS Slovenska Bistrica.
Morda ti občani niso imeli takrat
,,časa" in si sedaj dajejo ,,duška"
svoji jezi. Prepričani pa smo, da
bodo, ko bo mestni trg dokončno
urejen svoja prepričanja tudi oni
spremenili, saj so tudi v novem
projektu predvidene zelene površi-
ne.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Prometni vsakdan v mestnem središču ni lahek.
Središče mesta z zelenico, ki že postaja preteklost.
Lepo vas pozdrovlan no sporočan, da me je to eno vutro ie tak
zeblo, ke sen si moga duge spodnjice, ki jin pri nas gate provimo, gor
oblečti. To pomeni, da se jesen gor na poletje sprovla. Gnes man pred
soboj pismo, ki mi ga je napisala moja soimenjokinja Prprova Lujzika,
duma tan negi iz ormoške občine. Tak mi piše:
Pozdrovleni Lujz! Kak si kaj v poletni hici na njivah Švica. KokSna
bla ietev? Te nič neje toča potukla? Pri nas se nas je toča usmilila, pač pa
so nas eni privatni kombajnisti prav pošteno s cenami zgeplali. Pri nas
smo meli enega, ki je eni ienski štirideset štorih jurjof računa zato, ke ji
je tri iakle pšenice naieja. Ženska se je znajšla no mu je rekla naj si še
malo plev fcoj k pšenici nagrobi no fse fkuper računa za plačilo. To blo v
tisten prven švunki, gdo je ietev prta konci šla pa so cene tudi doj
spustili. Lujz. kaj proviš ti'k fsemi tumi?
Lujzika! Hvala za pismo. Žetveni švic sen si ie doj vmija pa tudi na
točo sen ie pozoba. Kdo bla tista hujda vura, te sen bia glih na polji.
Grmelo je no se bliskalo, bija sen brez klabuka no mi je toča doj z glave
še zodje lase sklopfala. Moja Mica zaj provi: Veš, Lujz, kejko ma zaj pri
elektriki prišparala, ke boš nama lahko zaj ti ponoči s svojo leterno sveta.
Je pa to tudi nevarno, če v poletni vročini naenkrat brez losi na glovi
ostoneš. Na vročen sunci se ti lehko začne na glovi maslo topiti. Zato pa
ma en moj znonec, ki je nekšni šefič v enen zgublenen kolektivi fort
naprej na glovi klabuk...
Mija z Mico nesma problemof s kombajnisti mela, saj nama mama
njivo na eno brozdo no sma fse ročno poiela... Veš, če si jaz kokšnega
majstra k hiši naročin, ga najpret pitan kejko de zadeva koštala. Ce je
predrogi, si poišen drugega. V ietvi je to seveda drgačik, saj človik kumer
čoka, ke te se gdo usmili no ti kruh pod streho sprovi. Ce bi keri mene tak
drogo skombajnira, bi ga lastno-ročno prijava inšpektori za cene kak so
to eni v ptujski občini lastno-noino tudi naredil.
Te pa srečno Lujzika no fsi drugi.
VašLUJZEK
Kmetijstvu
vso pozornost
Na območju občine Slovenska Bistrica se preživlja s kmetijstvom čez
sedem tisoč občanov, kar predstavlja v skupnem seštevku 22 odstotkov
vseh prebivalcev občine.
Pomembna je ob tem ugotovitev, da družbeni sektor kmetijske pro-
izvodnje ustvarja v tej občini 9,6 odstotka družbenega proizvoda. Skupno
z zasebnim sektorjem pa je kmetijstvo, po ustvarjenem družbenem proiz-
vodu v bistriški občini takoj za industrijo.
Kmetijstvu zato v tej občini posvečajo posebno pozornost, predvsem
pa še hitrejšemu razvoju proizvodnje v ravninskih predelih z organizira-
nejšo in kompleksnejšo proizvodnjo poljščin.
V ta namen imajo izdelan tudi poseben razvojni program pridobiva-
nja novih kmetijskih površin za obdobje do leta 1985. Sedanja razdrob-
'Ijenost predstavlja v njihovih prizadevanjih veliko oviro, kar je tudi eden
osnovnih vzrokov v ugotavljanjih da po srednjeročnem programu v tej
občini ne dosegajo predvidene štiriodstotne letne rasti proizvodnje.
Rešitev iz takšnega stanja načrtujejo v bistriški občini predvsem s
pospešenimi prizadevanji povečanja površin zemljišč družbenega sektorja
in v družbeno-organizirani proizvodnji na zasebnem sektorju.
Viktor Horvat
Izvršni svet skupščine občine Ptuj je na podlagi
11.	in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju
(Uradni list SRS, št. 26/67) ter 4. člena Odloka o iz-
vršnem svetu SO Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož
in Ptuj št. 2/75) na seji dne 9. avgusta 1978 sprejel
sklep
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Rabelj-
čja vas—zahod
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta Ra-
beljčja vas — zahod, katerega je izdelal Zavod za
urbanizem Maribor v juliju 1978 pod štev. 1126/76.
Osnutek zazidalnega načrta bo javno razgrnjen
v prostorih oddelka za gospodarstvo in urbanizem
skupščine obči ne Ptuj, Ptuj, Srbski trg l/II za čas
30 dni od dneva objave vsak delovni dan od 8. do
12.	ure.
Občane, organizacije in druge organe poziva-
mo, da v tem roku podajo na osnutek zazidalnega
načrta svoje pripombe in predloge.
Projektivni biro Ptuj in oddelek za gospodar-
stvo in urbanizem organizirata o osnutku zazidal-
nega načrta javno razpravo, na katero povabita vse
SIS, družbenopolitične organizacije in krajevne
skupnosti, ki so v zazidalnem načrtu zajete.
Sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Or-
mož in Ptuj in Tedniku Ptuj.
Številka: 351 — 1/78—3
Datum: 14. avgust 1978
Predsednik
iz Saega sverr SG Ptuj
F-anjo NILŠEK.	' .
Največ obiska med počitnicami
Avgust, mesec v katerem sedaj
že vse bolj odštevamo dneve pred
začetkom novega šolskega leta
pomeni mnogim se mesec sprostit-
ve in prijetnega oddiha. Tudi
doma je lepo, vendar vedno res ne
moreš sedeti samo med štirimi
stenami, razglablja o številni mla-
di, ki predvsem izven Ptuja v veliki
meri pogrešajo prireditev, kjer bi
lahko preživeli vsaj nekiy počit-
niških trenutkov. Ena izmed
redkih rešitev je seveda kino,
vendar je tudi teh še premalo, ali
pa se vsi ne spomnijo, da bi ob
gledanju filmov lahko preživeli
prgeten večer.
Ena izmed redkih kinodvoran,
kjer vsako soboto in nedeljo vrtijo
filme je v Majšperku. Kmo
Majšperk deluje v okviru tam-
k^šnjega delavsko prosvetnega
društva Svoboda, kinooperater pa
je že od ustanovitve Ciril Mesarič,
ki je preteklo leto za dolgoletno
sodelovanje v slovenski kinemato-
grafiji dobil plaketo in zlato
značko. V pogovoru nam je
I>ovedal, da je prvi film v
Majšperku zavrtel že leta 1947 in
od takrat z manjšimi presledki, ki
so nastali iz objektivnih vzrokov
ob ukinitvi tovarne tanina, vrti
filme vsako soboto in nedelo.
Pred desetimi leti so dobili nov
projektor in ostale priprave, ki so
bile potrebne za kvalitetno
predv^anje filmov.
Glede obiska v kinu Majš^rk je
Ciril Mesarič povedal: „Ce se
spomnim na začetke filmskega
predvžganja v Majšperku, je obisk
do sedaj vidno upadel. Tudi
struktura obidcovalcev se je
bistveno spremenila, saj so v
začetku obiskovali filmske pred-
stave tudi starejši prebivalci iz
bližnje in daljnje okolice, tako da
je velikokrat bilo težko dobiti
vstopnice. S prodorom televi-
zij dcih sprejemnikov na podeželje
se je bistveno spremenila tako
struktura, kot število obiskovalcev
našega kina. Predstave obiskujejo
še predvsem mladi, vendar se
dvorana povsem napolni le ob
najboljših filmih, ki jih imamo
možnost dobiti v Mi^šperk.
Nekoliko več mladih obiskovalcev
prihaja na predstave v počitniških
mesecili, medtem ko je v zimskem
času dvorana slabo obiskana.
Vzrok temu je predvsem v tem,
ker še nimamo centralne kuijave,
plinske peči pa so mnogokrat
premalo za dobro ogrevanje.'
„Večkrat v šolskem letu tudi
sodelujemo z osnovno šolo. Za
šolarje priredimo več posebnih
predstav fUmov, ki so namenjeni
predvsem mladim. Takšne pred-
stave si ogledajo učenci iz
Majšperka, pa tudi s Ptujske gore,
Narapey in Stoperc. Letošnje leto
smo zanje predvajali že dva filma,
enako število pa se predvidevamo.
Vseh filmov letno zavrtimo okrog
50, tako daje sigurno za vsakogar
nekaj, zato bi želel, da bi bilo v
prihodnje v naši dvorani nekoliko
več obi^ovalcev."
B. VODUŠEK
Vhod v kino Majšperk zaživi le ob sobotnih in nedelj^ih
večerih.	FOTO: B. VODUŠEK
Ciril Mesarič. kinooperater
v Majšperku.
TEDNIK -17. avgust 1978
Knjige
samevajo
Čeprav so se počitniški dnevi že krepko prevesili v drugo polovico,
vlada med mladimi še vedno počitniško vzdušje. Mnogi so odšli na morje
ali v planine, bodisi s starši ali prijatelji. V mestu je čutiti ,,pustost". Pa
zakaj tudi ne, saj bi bilo škoda, če bi zamudili tako lepe poletne dni.
Počitniško razpoloženje je čutiti tudi v ptujskih knjižnicah, kjer se je
v poletnih mesecih obisk zmanjšal za polovico. Le najvztrajnejši še prebi-
rajo knjige ali pa si nabirajo znanja. V študijskem oddelku si povprečno
dnevno izposoja knjige okrog 20 bralcev, medtem ko se jih zadržuje v
Jitalnici le okrog šest. To je vsekakor malo, če primerjamo z rednimi šol-
skimi dnevi, ko so često zasedeni vsi prostori.
V ljudskem oddelku je obisk nekoliko večji, saj si knjige izposoja
okoli 40 bralcev dnevno. Najbolj pridni pa so naši najmlajši, saj se v mla-
dinskem oddelku dnevno zvrsti okrog 50 mladih. Za ljudski in mladinski
oddelek smo dobili podatke le za mesec avgust, kajti julija so imeli inven-
turo in ni bilo možnosti izposojanja.
Čez dva tedna se bodo spet odprla šolska vrata in v oddelkih knjižnic
pričakujemo, da se bo obisk takrat povečal.
V. Tominc
OTVORITEV ETNOLOŠKE ZBIRKE
„MASKE m OPRAVILA"
Delavci pokr^inskega muzeja v
Ptuju so se minulo soboto
vkgučili v letošnja VI. PTUJSKA
KULTURNA SRECANJA in
praznovanje občinskega praznika
z otvoritvijo etnološke zbirke
„MASKE IN OPRAVILA" - s
tem pa so proslavili tudi
85-letnico ustanovitve ptujskega
muzeja.
Otvoritvene slovesnosti, pred
nekdanjo ^ajsko žitnico jo je
zmotil dež in so se morali preseliti
v prostore vinarske zbirke, so se
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
udeležili številni gos^e, predstav-
niki nekaterih jugoslovanskih
muzejev, družbenopolitiči delavci
ptujske občine in drugi občani, ki
jim je najprej spregovorila
predsednica ^upščine kulturne
skupnosti občine Ptuj — Marija
Magdalene; o postavitvi zbirke,
zbiranju gradiva in o številnih
anonimnih darovalcih etnoloških
predmetov ter marljivih delavcih,
ki so pripravili prostore v drugem
in tretjem nadstropju žitmce je
ravnateljica muzeja dr. ŠtetTca
Cobljeva obširneje seznanila vse
pnsotne, nakar je v imenu
pripravyalnega odbora spregovoril
dr. Vladimir Bračič - rektor
manborskc univerze. Znanstveni
svetnik prof. dr. Niko Kuret iz
mštituta za slovensko narodopige
Slovenske akademije znanosti in
umetnosti v Ljubljani pa je v
svojem govoru posebej omenil
pomembnost te zburke v Ptuju in
naglasil, da mora slej ali prej preiti
v nacionalni slovenji muzej madc
m s tem zadolžil odgovorne
mštitucge v ptujski občini, da
skupaj z republiškimi forumi
storgo vse potrebno za realizacgo
tega projekta. Prof. dr. Niko
Kuret je nato simbolično odprl
novo etnološko zbirko v Ptuju n;
katero so bili številni obiskovr'
nadvse navdušeni, predvsem
nad načinom postavitve v tre^:
nadstropju kjer je postavljei
rekonstruirana vas z lesenimi
slamo kritimi hišami, ki im^
vgrajena originalna okna in vrat;
v notranjosti pa opremo, k^
ustreza tipu hiše in prostora.
Več o novi zbirki Maske
opravila bomo še zapisali.
mš
V prostorih vinarske zbiike se je zbralo več sto občanov
Foto: Langerhol
Dr. Štefka Cobljeva j
podrobneje opisala pripra
Ijenost občanov, ki so večin
muzejskih predmetov daroval,
brezplačno.
Foto: Langerhol
Odkrili že 260 grobov
Zgodovinska dediščina starega
POETOVIA postaja letos po-
novno bogatejša za mnoga odkri-
tja prvotnih prebivalcev tega mesta
ob Dravi. Medtem ko so v pretek-
lem letu pri arheoloških izkopava-
njih v Rabelčji vasi odkrili gosto
naseljeno starodavno obrtniško
naselje, so letos naleteli pri nadalj-
njih delih na veliko grobišče. Po
dosedanjih izkopaninah se to
lahko primerja le z odkritji stare
Emone.
O zanimivostih in poteku teh
zahtevnih del v letošnjem letu smo
se pogovarjali z vodjo arheoloških
izkopavanj Zilko Kujondžič.
Povedala nam je, da pomenijo
najnovejša odkritja v Ptuju veliko
ne samo za Ptuj, ampak tudi za
celotno odkrivanje zgodovine
Rimljanov v obdobju velikega
imperija.
Po priloženih predmetih v
grobovih, ki so jih doslej odkrili že
260, lahko ugotavljajo ne samo
starost tukajšnje nekropole, am-
pak tudi značilnosti in način življe-
nja njenih prebivalcev. Za razliko
od že odkritih grobišč so tukaj
naleteli na precejšnjo pestrost gro-
bov, ki se izraža predvsem v
različnih oblikah in materialih.
Poleg tega tudi ugotavljajo raz-
lične načine pokopavanj, kar kaže
na pestrost strukture naselbine, ki
so jo odkrili preteklo leto. Od
priloženih predmetov je največ
namizne posode in še mnogi drugi
praktični predmeti, ki jih morajo
po izkopu še preparirati.
V mesecu novembru bodo prire-
dili tudi razstavo izkopanin, na
kateri bo razstavljen plod najno-
vejših in hkrati tudi zadnjih
letošnjih izkopavanj. Okrog 20.
avgusta bo skupina 13 arheologov
in študentov arheologije iz Beogra-
da in Zagreba zaključila z deli.
Dela bi lahko končali že prej, če
jih pri izkopavanjih ne bi motilo
slabo vreme, ki je bilo letos še po-
sebno pogosto.
V Ptuju je še veliko neodkritih
izkopanih, vendar primanjkuje
sredstev, da bi lahko nadaljevali z
izkopavanji. Zato bi bilo nujno
potrebno, da bi o pomoči raz-
mišljala širša skupnost in ne samo
občina, ampak tudi republika in
federacija.
V. Tominc
Rimsko grobišče, ki ga letos odkrivajo v Rabeljčji vasi
Foto: B. Vodušek
Odkriti grob, že 254. zapovrstjo.
Foto: B. Vodušek
(60. nadaljevanje)
LETO 1943
Hudo nasilje okupatorja poleti in jeseni 1942 je zavrlo osvobodilni
boj v Slovenskih goricah za več mesecev. Posebno je bU prizadet ptujski
del Slovenskih goric, kjer je okupator ustrelil vse organizatorje upora,
ubil okrožnega sekretarja OF in ustrelil tudi sodelavce, ki jim je dokazal,
da so sodelovali s slovenskogoriško četo. Večino sodelavcev pa je poslal v
taborišča Oswiecim, Dachau, Mauthausen, Ravensbrueck in druga.
Sodelavci OF, ki so ostali na prostosti so izgubili zvezo z organizacijo
OF, saj se je sam pokrajinski komite KP za Štajersko na jesen 1942 za
več mesecev umaknil pred aretacijo na Hrvaško.
Le počasi so se leta 1943 znova vžigale iskre upora. Najprej se je
vžgala v ljutomerskem okrožju, kjer je deloval poverjenik 10 OF Ivan
Nemec—Vojko. Nato je vzklilo nekaj žarišč v ptujskem obmogu, kamor
je segel junija 1943 Vojkov vpliv. V mariborskem predelu Slovenskih
goric se je gibanje vzbudilo jeseni 1943, kakor tudi v središkem in
ormoškem.
V	ptujskem predelu Slovenskih goric je skoraj sočasno z Vojkom
postavila nek^ oporišč OF pri zanesljivih ljudeh članica PK KPS,
študentka iz Cirkulan Cvetka Praprotnikova, tedaj imenovana Anica,
Wznqe pa Štefka. Pri delu jije občasno priskočil na pomoč tudi član
PK KPS, bivši španski borec. Tone Žnidaric-Štefan, Ptujčan, r. 1913 na
obmoqu Slovenskih goric, v Novi vasi pri Ptuju. V jeseni pa sta s Štefko
Sodelovala aktivista OF, poslana s Pohoija študenta Milko Golob-Jožko
in Franc Belšak—Tone.
V	maribordcem območju Slovenskih goric sta širila upor jeseni 1943
aktivista Franc Zalaznik-Leon in Srečko Rojs-Niko. Ustanovila sta več
odborov OF na območju sedanje občine Lenart in se spopadla s
četništvom, kije skušalo tam pognati korenine.
V	partizane je odšlo iz Slovenskih goric leta 1943 več skupin
ubežnikov iz nemške vojske, največ na Pohorje, nekaj pa na Gorenjsko.
V Slovenskih goricah sta zaživeli tudi dve tehniki, ena v ljutomerskem in
druga v mariborskem predelu, ki sta s tiskom zalagali svoje območje.
Taki so osnovni podatki o osvobodilnem boju v Slovenskih goricah
leta 1943. V naslednjih sestavkih se bomo pomudUi pri pomembnejših
dogodkih.
Vojko zaneti upor v ljutomerskem okrožju
Kakor že vemo, so spadale Slovenske gorice od leta 1941 do 1944
trem okrožjem OF, mariborskemu, ptujskemu in ljutomerskemu.
Približno take so bile tudi meje nemških okrožij Ptuj, Ljutomer in
Maribor v Slovenskih :.:ih. 1944 ■ vodstvo osvobodilnega boja
Štajersko preured ^ ok—ožja,	bomo zvedeli v poglavju, ki bo
prikazalo osvobodilr'bo' i
Ker se je novemb na. ' - . Mn«^r m okrožju poverjenik 10
OF Ivan Nemec-Vojk: j • v	:: t za svobodo od leta 1943
najprej na tem območju Slovenskih goric. Pomagali so mu njegovi
sodelavci. Upor je zavzel leta 1943 v tem predelu Slovenskih goric
najširši obseg.
Iz prejšnjega poglavja vemo, daje Vojko postavil že novembra 1942
za sekretarja OF v ljutomerskem okrogu Alojza Zadravca iz Rožičkega
vrha, ki je že pred vojno deloval v naprednem kmečkem gibanju. Vemo,
da je nato hudo zbolel. Opomogel si je šele januaija 1943. Tedaj je
prispela do Vojka in njegovih sodelavcev vest o padcu Pohorskega
bataljona, s katerim je Vojko pred odhodom s Pohorja novembra 1942
sklenil povezavo. Vest je bila preveč strašna, da bi ji verjeli.
Na koncu januarja je Vojko postavil poverjenike OF okrog
Ljutomera. Iskal je tudi primernega tovariša, ki bi ga poslal za aktivista
OF v Prekmurje, ki je bilo organizacijsko priključeno ljutomerskemu
okrožju. V tem času je imenovču za novega člana okrožnega odbora OF
Ljutomer Slavka Čeha, po prepričanju socialista.
Okrožje so takrat razdelili na več rajonov. Slavka Ceha je imenoval
tudi za sekretarja ljutomerskega rajona. Za tretjega člana je Vojko
imenoval Franca Slaviča, za četrtega pa nekega zidarja, za katerega v
svojih spominih ni navedel imena.
Iz Radgone je pritegnil v okrožni odbor OF Maksa Korošca, iz
Turianec Janka Jurkoviča, iz Kapele pa Rudija Seršena. Novi člani so
pridobivali svoje znance za OF, odtegovaU prebivalce od nemških
jezikovnih tečajev, od delovanja pri vermanih in Heimatbundu, navajaU
ljudi, da sabotirajo pri obvezni oddaji živine in poljskih pridelkov
nemškim oblastem in skrbeli, da bi ubežniki iz nemške vojske ne prišli
Nemcem v roke, ampak odšli v partizane.
Vojko bi moral že spomladi 1943 zapustiti Slovenske gorice in se
vrniti na sedež 10 OF, ki se je tedaj naselil na Kočevskem Rogu. Ker pa
še ni izpolnil svoje naloge, utrditi osvobodilni boj v Slovenskih goricah in
Prekmurju, seje odločil, da bo še ostal na slovenskogoriških tleh.
VEDNO VEČ SODELAVCEV OF V LJUTOMERSKEM OKROŽJU
Ivan Nemec-Vojko piše v svojih spominih, kako je od januaija pa do
poletja 1943 razvil mrežo OF v Slovenskih goricah.
V Radomerju je povezal v OF Ferda Pihleija, ki je izhajal iz
sokolskih vrst. Imenoval ga je za poverjenika OF. V Radome^u je
postavil za poverjenika že Roberta Vrbančiča, vCezanjevcih pa mlmarja
Janka Ribiča, bivšega pristaša SLS. Za upor je pridobil v Kokoričih
Antona Ivanjšiča, v Kraljevcih Ivana Borija, v Hermancih Jožka Kralja.
Vsi so bili poverjeniki OF v domačih vaseh.
Prof. Drago Novak omenja v svoji knjigi Prlekija v NOB še več
domačinov, ki jih je Vojko povezal v osvobodilni boj; na Kapeli Jožka
Talayja, v Dragotincih Ivana Drobca, v Očeslavcih Janka Močnika, v
Bolehnečicah Juleka Rautarja, v Radencih Cirila Grosičarja in Antona
Jelena. Tesen sodelavec Ivana Nemca-Vojka je postal Dušan
Spindler-Špiro iz Kuišinec, ki je deloval v rajonskem odboru
Bučkovci-Videm. Marca 1943 je Vojko utrdil zvezo z Zadravcem in
Strajnškom v rajonu Radgona-Radenci.
RAJONSKI ODBORI OF LJUTOMERSKEGA OKROŽJA
Ze maja 1943 so delovali na območju ljutomerskega okrožja
rajonski odl^ri OF: Ljutomer, Gornja Radgona-Radenci, Veržej-Križevci
in Videm-Bučkovci.
R .jo ki odbor LJUTOMER je imel tedaj tri člane: Slavka Ceha,
Ferda' Pihl, -ja in Alojza Crviča, rajonski odbor GORNJA
RADGON i-Railenci pa štiri člane: Tanka Jurkoviča, Maksa Korošca,
Arr la Strajr^l'-1 in Ivana Satlega. V rajonskem odboru
VE?	VC: so bili člani: Rudi Seršen, Franc Slavič in Vili
Hedžet; v rajonskem odboru VIDEM-BUCKOVCI pa Dušan Spin
Drago in Anton Korošak, Alojz Zadravec, Ivan Borko, Alojz Kereni
Franc Spindler.
Tako je ljutomersko okrožje po zaslugi Ivana Nemca-Vojk;'
njegovih tesnih sodelavcev razvilo že spomladi 1943 dokaj moč;
organizacijo Osvobodilne fronte. V Vojka so domačini zaupali, ker se,
trudil, da je ostalo gibanje prikrito okupatorju, saj člani rajonsP-'
odborov OF niti vedeli niso za svoje tovariše v odboru, kajti povezovr
jih le eden - Vojko.
Tud: poverjeniJci, ki so širiU mrežo OF, niso povezovali člano- Or
med seboj, ampak je le poverjenik vedel za člane. Ta stroga konsp
je onemogočila vdor ovaduhov v gibanje; gibanje pa je seveda zato le
brez kolek 'vnih akcij. To pa se je spremenilo po pi mu Borisa K,- ""
začetku avgusta 1943 in sestanku Vojka s članom4 'K Kf zt Staje -
Štefanom in Štefko. A o tem, več poznge.
Jaljevanjepri' .d"
Tone Žnidarič in Cvetka Praprotnik, organizatoija upor
Slovenskih goricah leta 1943
Delovna skupnost
osnovne šole Hajdina
razpisuje
prosta dela in naloge
UČITELJA
TELESNE VZGOJE
PRU, za nedoločen čas
Prijave z dokazili o stro
kovni izobrazbi spreje
nriamo v 15 dneh po ob
javi.
8-NAŠI DOPISNIKI
17. avgust 1978 - TEDNI|(
Prihod
v brigado
Naša brigada se imenuje
..Brigada ustanovnega kongresa
KPS , v spomin na zgodovinski
dan, KO je oil v noči med 17. in
18. aprilom 1937 v Barliževi hiši
na Cebinah nad Trbovljami
ustanovni kongres KP Slovenije.
Brigadirsko ži^jenje sem poznal
vec ali manj le iz pripovedovanja
drugih, zato sem toliko bolj
pričakoval ta pomembni dan.
Na dan odhoda, v nedeljo, sem
bil že navsezgodaj pokonci in
pripravljen za odhod. Na zbirno
mesto sem prišel točno, zato pa
drugi niso in smo se zato odpeljali
z zamudo. Na avtobusu je bUo
sprva turobno vzdušje saj smo se
novi brigadiiji spravili v en kot in
smo malce sramež^ivo in z
zavistjo opazovali starejše briga-
dige vse ovešene z znaki in
priznanji. Vendar se je vzduge
kmalu popravilo, ko so starejši
brigadiiji začeli peti stare briga-
dirske pesmi. Tudi mi smo se
počasi ključih v zbor in kmalu
smo se vsi skupaj prav prijetno
zabavali in smo tako še prekmalu
prispeli v Dornavo.
Takoj smo se po strojih in
komandant naselja nam je v nek^
besedah razložil poloz^. Nato
smo se zapodili v ^alnico, kjer
smo dobili vsak svojo škripajoco
posteUo, ki nam bo v treh tednih
postala dobra prijateljica. Po
razmestitvi smo odšU na kosilo v
jedilnico na novi šoli. Tam smo
dobili za naše pojme boU čudno
hrano, nedoločljivega okusa, ki
smo jo s težavo le pospravili. Po
kosilu smo se odpravili malo
raziskovat naselje in kmalu smo
odkrili grozljive napise o nepitni
vodi in WC „zatvorene zbog
kvara". Nekateri so se zelo
ustrašili, ker so pili vodo in so
sed^ s strahom pričakovali, kdaj
se bodo pojavili prvi simptomi
katere smrtno nevarne bolezni ali
k^ podobnega. Vendar na srečo
ni bilo hujših posledic.
Po večeiji šo odprli mini bar v
pritličju in tako smo se lahko
začeli napajati s pivom ali z oro.
Po tej okrepitvi naših izmučenih
teles smo vse tri brigade skupaj
odšle k tabornemu ognju, kjer je
imela naša brigada kratek kulturni
program. Zanimivo pri tem je, da
taborni o^enj sploh ni hotel goreti
m smo SI zato morali nastopajoči
pomagati z baterijo.
Po tej predstavitvi naše brigade,
ki je zaradi teme izpadla zelo
intimno^ smo se odpravili nazaj v
šolo, kjer smo se začeli počasi
odpravljati spat. Ob 10. uri, ko je
predpisana tišina, je še točno
tričem brigadiijev skakalo na-
okoli v pižamah m delalo galamo.
Vendar so dežurni naposled le
ukrotili neubogljive tipe s tem^da
so jih nek^ poslali na prisilno
čiščenje WC in s tem se je počasi
pomirilo in spanja že^ni brigadiiji
so prišli na svoj račun.
Tako se je' zaključil naš prvi
brigadirski dan in jutri bomo
zaceli s prvim delom na trasi.
BRIGADIRJI
mi BRIGPDIRJI
Pozdravljeni brigadirji, pozdravljeni!
Pred dobrima dvema tednoma smo se vsi skupaj z
rahlo bojaznijo bližali Slovenskim goricam. Bili smo
od vsepovsod in nismo vedeli, če bomo uspeli pri-
dobiti domače ljudi. Zdaj je prišel čas slovesa. Le še
nekaj dni in poslovili se bomo drug od drugega in od
Slovenskih goric. In s seboj bomo nosili lepe spomine
in želje, da se bomo še kdaj srečali v Slovenskih
goricah in med njenimi ljudmi.
Slovenske gorice...Ravnine, polja-žitna, široki
pasovi neba in njena rjava prst. Taka je njena
podoba. Doslej smo Slovenske gorice sodili po njeni
zunanji podobi, kakšen pa je njen notranji obraz?
Hodiš, hodiš, srečuješ, pozdravljaš, ni sladkih ve-
sed, a tudi ne mrzlih pogledov. Gospodar, žejen pri-
jazne besede, smele pesmi, je vesel udarjanja lopat in
krampov, ki pomenijo za te kraje vodo, ki pomenijo
bodočnost. Stara teta, nebogljena, skromna. Ujame
te na samem in ti stisne topel krajec kruha. Tako, na
skrivaj, kot da jo je sram daru in svojega srca.
Tihi, od sveta odmaknjeni domovini, v teh dneh
so bila vsa vrata brigadirjem odprta na stežaj.
Dragi brigadirji! Kmalu boste daleč od Slovenskih
goric. Kdaj pa kdaj boste pomislili tudi na te kraje in
na te ljudi. Ne boste pozabili ne drobnega dekletca,
ne gospodarja z nasmeškom pod brki in ne stare tete,
nebogljene in skromne, s toplim ognjem v očeh.
Ljudje so vam odprli vrata in srce in čakali bodo
novega snidenja z vami.
Dotlej pa brigadirji iz brigade XIV. divizije.
Logaškega bataljona in Steklarji YO pozdravljeni. In
s pozdravom še hvala za vse, kar ste za Slovenske
gorice in za njene ljudi v tem kratkem času žrtvovali
in upeli narediti. Kmalu se bo pokazal uspeh našega
dela, saj bo prvi curek vode kmalu stekel po ceveh
novega goriškega vodovoda. V vsako hišo bo prinesel
en del napredka in počasne, vendar že razvijajoče se
civilizacije.
Z—D—R—A—V—O—!
Moj svet
Včasih bi rada našla
planet na katerem ni smrti,
ne sovraštva, ne ubijanja,
samo velika, čista, nesebična
ljubezen.
Zbeiala bi tja
in zaljubila bi se,
da bi potem lahko večno ljubila,
in ljubljena bila.
Kdo ve, mogoče je kje tak planet,
tako moj čudežen svet,
kot si ga jaz želim.
Mogoče bom nekoč
našla svoj svet,
se oprijela bilke ljubezni
in bom srečna.
PA VLA SKRABAR
LOČITEV
Le še dan, dva in ločili se bomo. Morda za vedno, morda pa se lahko
še kje kdaj srečamo. Mi, mladi brigadiiji, ki smo skup^' preživeh 21 dni,
21 lepih, nepozabnih dni. Združevali so nas naši skupni cilji - krepitev
bratstva, izgradnja vodovoda, ki n^ bi mnogim prinesel v hišo svežo
vodo. Toda ne le to, še veliko drugih stvari nas je in nas še povezuje.
A dan odhoda je že pred nami in morali se bomo posloviti. Ne_bomo
se več Jezili na Violeto, ne bomo „zafrkavah" Kapuna ne Žabca,
pogrešali bomo natančno Borisovo oko in njegov strogi glas, ki nas je
spremljal vsepovsod. Fejči, Simon in Ladi nas ne bodo vsako minuto
priganjali v zbor, nam trgali gumbov z nezapetih brigadirk in nas klicali
na „raport".
Tudi traso bomo n^brž pogrešali. To traso, na kateri smo dobili
žup, odrgnine, modrice od udarcev, po^ešah bomo vodovod, v katerega
smo vložili toliko moči, čeprav marsikdo že nestrpno čaka vrnitve
domov, nam vsem bo hudo ... Morda na svidenje na kateri izmed
mnogih delovnih akcg ...
Katarina
Akcija nas druži
čudovito spoznanje je zaživelo v
nas, ko smo prišli sem. Nekaj dni
smo se gledali še ,,postrani",
potem pa smo postali prijatelji.
Iz mnogih krajev smo prišli. Tu
je skoraj vsa Jugoslavija, tako da
imamo vedno veliko štosa zaradi
tega, ker se ne moremo hitro
sporazumeti. A srečni smo, ker
smo skupaj. Združila nas je akcija,
mladost, združili so nas skupni
napori, veselje in delo. Postali smo
velika družina, ki složno stopa
soncu in novim uspehom nasproti.
Imamo se radi, kajti biti na akc-
iji pomeni kovati bratstvo in enot-
nost, to pomeni pomagati drug
drugemu, si prizadevati doseči čim
več pri ustvarjanju naše domovine.
Skupaj smo in ta skupnost nas
osrečuje. Prav zato je akcija edina
prava šola življenja, v kateri se
naučiš samoupravljanja, so
pomoči in medsebojnega zau-
panja. Naenkrat spoznaš, da nisi
sam, da so tu tvoji prijatelji,
ljudje, ki jih še nikoli nisi videl, pa
vendar so ti zdaj postali najboljši
soljudje. Ustavljaš se ob pred-
metih, ki ti v navadnem življenju
ne pomenijo veliko, pa vendar so
zdaj postali vodilo našega skup-
nega življenja. Nikoli ne bi niti
pomislili, kako je mogoče kaj
takega. Pa vendar je res. Ostaja
nam samo še nekaj dni, ki
bodo minili, kot bi mignil.
Mogoče je še prezgodaj govoriti, o
tem, toda vse v življenju gre svojo
pot. Tudi naši dnevi, ki so tako
napolnjeni z radostjo, mladostjo
in zagnanostjo, postajajo delček
minljivosti življenja.
A kdo bi zdaj premišljal o tem?
Vsi zagoreli in polni neke tihe
sreče, ki vre v nas, smo še preveč v
,,brigadirskem življenju". Se
naprej nam bodo srp, kladivo in
peterokraka ostali simbol, ki nas
združuje in ustvarja bratstvo in
enotnost.
Zares, postali smo velika dru-
žina in v nas bo še dolgo živel spo-
min na akcijo, na žulje in na srečo,
ki je sijala v nas, ko smo utrujeni
od dela prihajali v naselje in nam
je v srcih tlelo čudovito spoznanje
enotnosti in bratstva. Tito, partija
in mi bomo ostali nerazdružljivo
uresničenje graditve naše lepe
domovine.
Brigadirji
Logaškega bataljona
Med mladimi
v Biogradu
v prejšnji številki TEDNIKA smo že obširneje poročali o letovanj^
otrok v počitniškem domu občine Ptuj Biograd na moru. Nikoli m
zmanjkalo lepih doživetij in presenečenj, s^ je bilo deset dnevno bivanja
vsake izmene ob moiju največkrat premalo, da bi vsi lahko dodobra
spoznali značilnosti Jadrana in si nabrali moči za novo šolsko leto, ki jg
naglo približuje. Zaradi tega še objavljamo nekaj utrinkov iz dnevov, i^j
so mnogim pomenili zelo veliko.
V. Tominc
Veliko dožive^'e je pomenila
tudi vožnja s čolnom na otok
Pašman, kjer prav tako ni
zmanjkalo zanimivosti.
Prvo srečanje z morsko vodo
bo mnogim ostalo v
nepozabnem spominu.
Zgodaj je še, vendar posloviti se moramo. Še zadnji skupni
posnetek na pomolu pred odhodom domov.
FOTO: B. Vodušek
Klub prijateljev Štatenberga
ob pravem času
Pred približno šestimi leti je med
skupino stalnejših gostov baročne-
ga gradu Statenberg pri Makolah v
Dravinjski dolini, zrasla zamisel o
ustanovitvi khiba ljubiteljev Štaten-
berga.
Zamisel je kmalu dobila trdnejša
tla. Najprej so iz vrst stalnejših
gostov izvolili iniciativni odbor,
pozneje pa stalno vodstvo kluba.
Takoj so sprejeli tudi pravila klu-
ba. Na prvo mesto stalnih nalog
klub postavljajo širjenje propa-
gande turističnih vrednosti gradu
in okolice, seznanjanje kar naj-
širšega kroga ljudi s kulturnozgo-
dovinskimi vrednotami gradu kot
tudi možnosti letovanja v njem.
Posebno pozornost pa posvečajo
pridobivanju novih članov kot tudi
razvijanju klubskega in
rekreativnega življenja v času od-
diha.
Zanimiv je tudi podatek, da
postajajo člani tega kluba kar ce-
lotne družine, ki v tem okolju pre-
življajo čas letnega oddiha. Med
njimi so tudi takšne, ki prihajajo
na Statenberg že nad deset let
zapored. Trenutno šteje klub
ljubiteljev Štatenberga 160 družin
in več posameznikov. Svoje
klubske rekreativne dejavnosti raz-
vijajo predvsem na lastno pobudo
in v sodelovanju z vodstvom gradu
— letovišča Statenberg. Nemalo-
krat v te dopustniške aktivnosti
vlagajo tudi lastna finančna sred-
stva, ki jih porabijo za nakup rek-
vizitov ali organizacijo piknikov in
izletov v bližnjo ter daljno okolico.
Prav tem gostom, članom kluba
ljubiteljev Štatenberga se je zah-
valiti, da so predvsem v konici
turistične sezone, ki je tudi tukaj v
mesecu avgustu, zasedene vse tu-
ristične zmogljivosti, tudi prostori
za katere se zahtevnejši gostje
navadno ne odločajo, saj so brez
tekoče vode in imajo skupne sani-
tarije.
Člani kluba ljubiteljev gradu
Statenberg so predvsem gostje iz
SR Srbije, še posebno pa iz Nove-
ga Sada in Beograda. Zelo malo ali
skoraj nič pa jih ni iz SR Sloveni-
je. Posnemanja vredna organizira-
nost turistov ima torej tudi na Sta-
tenbergu še veliko neizkoriščenih
možnosti.
Viktor Horvat
Razmisli am
Razmišljam...
Veliko razmišljam, morda preveč
o nekem večeru,
o nekih prstih,
ki so lahkotno polzeli
po strunah kitare,
o glasu, ki je napolnjeval
tihe noči,
o glasu, ki Je prebudil v meni
čustvo, davno zamrlo čustvo,
za katerega še zdaj ne vem,
če ga bom lahko zatrla!
Le zakaj mi nihče ne privošči sreče
košček tiste sreče,
ki bi jo pila iz tvojih oči.
iz tvojih rok,
iz tvojih besed, stavkov, raz-
mišljanj.
Jočem...
Veliko jočem, morda preveč,
za tistim večerom,
za tistimi prsti,
za srečo, ki je zbežala,
ki se je izgubila,
ko si povedal, da imaš rad drugo,
da jo občuduješ,
da nisem niti senca njene sence.
Ljubim...
zelo, morda preveč,
ti tega ne smeš izvedeti,
bodi srečen
ne bom ti uničevala razpoloženja,
uživaj srečo, dokler jo boš lahko^
kajti sreča je zelo, zelo nestalno
čustvo.
PA VLA SKRABAR
Samo-
upravni
dan
Samoupravni dan, kaj je to?
Tako se je spraševala večina
brigadiijev v brigadi Srečko
Kosovel, ko je bil podan predlog
na brigadni konferenci, da naj bi
na nivoju brigade organizirali
samoupravni dan, kasneje se je
izkazalo, da ni to nikakršen
BAV-BAV.
Čemu »pa je sploh potreben
samoupravni dan? Samoupravni
dan je enak ostalim dnevom, le s
to razliko, da je na ta dan izbrano
novo vodstvo brigade in njenih
kornisij. Ob vsem tem je potrebno
upoštevati dnevni red, ki velja za
vse brigade.
NAMEN
Prvenstveno je namen tega dne,
spoznavanje brigadirjev z vo-
cfenjem birgade, kakor tudi njenih
komisij. Ta dan naj bi služil tudi,
kot preizkus bodočega kadra za
vodstvo brigade.
Večina, pravzaprav enoglasno je
bil ta precllog na naši konferenci
sprejet.
' Pred samim dnevom, kakor tudi
na konferenci je bilo povdarjeno
naj bo čim večja disciplina. Ni
bilo izpadov, malo več resnosti je
bilo pričakovati s strani starega
vodstva brigade.
Namen dneva je bil dosežen, saj
smo ga na brigadni konferenci
ocenili kot uspešnega. Na tej
konferenci so bili vsi brigadiiji
seznanjeni s celotnim delom, kije
bilo opravljeno ta dan. Iz vrst
samih brigadirjev je bilo slišati
precej kritike, kakor tudi samo-
kritike. Seznanili smo se obenem
tudi s samim potekom dneva in
težavami vodstva.
Brigadriji, ki so ta dan opravljali
posebne naloge so se podrobno
seznanili z nalogami. Večina
izmed njih je priznala, da ni biti
enostavno in lahko v vodstvu.
M.M.
Ena sama misel
Ne sprašujemo se od kje kdo in zakaj.
Ne iščemo se v množici zagorelih teles.
Tisoč misli, nad, upov,
tisoče radosti in spoznanj vre v nas.
Misel in ideja nekega poletja,
ki nam pomeni srečo.	Tisoč src
spoznanje,	a ena sama misel
ki te popelje daleč proč od	JITO _PAR TU A
zmaterializiranega življenja.	MLADINA A KCIJA!
Brigadirska A vf^cfa
ljubezen	^^ VCOtC
kaj je to?
To je spoznanje samo dveh mladih
ljudi,
ki tri tedne živita v zaupanju,
drug do drugega
v medsebojni sreči in ljubezni.
Vsakega morda spreleti hitro
in bežno spogledovanje,
kratki pogovori, stisk rok, nežen
objem,
je to ljubezen?Ne vem.
Morda bi bila ti vesela,
če bi ta ljubezen živela,
a vendar je že na prvi pogled,
ostala slepa.
Ne boj se deklica,
ki sedaj cvetiš,
vem da je ta ljubezen
samo bežna.
Odšel bom in to kmalu,
a v srcu pa bo ostala žalost,
na brigadirsko življenje.
Pozdrav
Na vse strani naj se pesem širi,
v Šmarju se zbirajo mladinci,
najboljši tovariši in z njimi
tovarišice_šmarsko mlado lice!
Oči
Ljubim oči, te modre tvoje,
oči, ki gradijo poleg reke moje,
v srcu nosim nežnost tvojega,
lika,
moja jubezen je tvoja bolečina!
Tednik tudi v naši hiši
Dandanes je svet ena sama ncvica, saj se prav vsak
trenutek zgodi kaj zanimivega, pa bodi to žalostnega
ali veselega. Prav težko si je zamisliti, kako bi vse te
zanimivosti izvedeli, če ne bi bilo nekega vira obve-
ščanja. Kakšne načine obveščanja nam širšemu krogu
ljudi nudi današnji čas, menda ni potrebno posebej
omenjati. Zamislimo se v svet, recimo kakih sto ali
več let nazaj. Tedanji čas je bil človek seznanjen le o
dogodkih v ožjem življenjskem prostoru, novice od
daleč pa so prispele pozno in to po navadi le od ust
do ust, saj takratna družba ni razpolagalni s toliko
vrst časopisov in revij, če na to, da so bili prikrajšani
za radio in televizijo niti ne pomislimo.
In kaj nam nudi svet danes, da lahko hitro izvemo
razne zanimivosti od blizu in daleč. Najhitrejši razna-
šalec novic je prav gotovo radio, njegova sorodnica
televizija pa nam omogoči, da o dogodkih dobimo
tudi vizualno podobo.
Najbolj razširjeno sredstvo obveščanja pa je prav
gotovo časopis. Ce samo pogledamo kakšen kiosk, se
nam izza steklenih sten ponuja množica najrazličneje
potiskanih naslovnih strani časopisov in še najbolj
izbirčen človek bi našel kakega za svoj okus.
Ta potiskan papir nam prvi zaželi dobro jutro, ko
ga razgrnemo po mizi pred skodelico kave ali čaja.
Ko pride človek utrujen iz službe vzame v roke naj-
prej časopis, ki ga ne odloži niti pri kosilu. Se spat ne
moremo brez kake revije in le ženino ali moževo
godrnjanje nas prisili, da izklopimo nočno lučko.
Kakor vidimo, brez časopisa sodoben človek ne
more živeti. Pri nas doma smo dolga leta bili naroče-
ni na kmetijski časopis ,,Kmečki glas", ki nas je
seznanjal o gospodarskih dosežkih in na sploh o
kmetijstvu. Ker pa sva z očetom ostala sama in sva
bore malo kmeta, sva se odločila, da ta časopis odja-
'viva. Toda kakšne ,,cajtunge" bodo že morale v hi-
šo, ampak take, da bova zvedela še kaj več kot samo
o kmetijstvu. Nisva dolgo razmišljala in sva se kar
odločila za ptujski ,,Tednik". Naročil sem ga kar po
telefonu, čeprav sem mislil, da takih naročil ne
sprejemajo. V četrtek, ko sem prišel iz službe, sem za
vrati že našel zataknjen časopis. Bil je ,,Tednik"-
Prav zares sem ga bil vesel. Iz službe je prišel še oče.
Medtem, ko se nama je kuhalo kosilo, sva si z oče-
tom razdelila liste in brala.
,,Prav zanimive cajtunge," sva menila, ko sva
pospravila krožnike z mize, časopis pa dala na polico
pod radio, kjer je čakal večera.
Na vaš, sedaj naš časopis, sva se z očetom naročila
pred štirinajstimi dnevi in prav zares sva ga bila oba
vesela, saj so v njem novice iz domačih krajev in o
domačih ljudeh. Časopis posreduje bralcu zares vse
in v njem ne manjka niti horoskop in humor. Prav
šale pogledam najraje in pred kratkim sem vam pos-
lal eno karikaturo, ki ste jo (na moje presenečenje,
kajti pošiljal sem že v razne časopise, pa nič), objavi-
li. To me je tako navdušilo, da sem brž malo potuh-
tal in nastala je spet ena, ki vam jo bom poslal. Za
pisanje sem se pa odločil, ker sem v križanki zasledil
napise „DOPlSUJ V TEDNIK".
Moj dopis gotovo ni vrhunske kvalitete, a z malo
poprave bi se mogoče celo dal natisniti. V tem prim^
ru bi me navdušili še za več dopisov, kajti v našeif
kraju in okoliških vaseh se zgodi vedno kaj, o čemer
bi bilo zanimivo pisati.
V upanju, da ne bodo moji zares skromni prispevki
romali naravnost v koš, ampak mi boste poskušali
svetovati o pisanju, vas tovariško pozdravljam.
Branko ZupaniJ
TEDNIK -17. avgust 1978
Šport in druStva - 9
Športna in šaljiva
tekmovanja brigadirjev
Ob prvem srečanju brigadirjev vseh zveznih in repubhških akcg, ki
letos potekajo v Sloveniji - srečanje je potekalo v nedeljo, 13. avgusta -
so v popoldanskem delu pripravili zanimiva športna in šaljiva
tekmovanja. Tudi tokrat je držalo načelo: važno je sodelovati, ne
omagati, zato zmagovalci ^loh niso pomembni
Najprej so se brigadiiji pomerili v skokih z vrečami. Veliko
padcev je bilo in še več smeha, sicer pa so vsi srečno prispeli na
cilj.
Najzanimivejše je bilo gotovo tekmovanje vleka vrvi. Tu so se
zbrali najtegi in najmočnejši, ampak vrvi niso pretrgali. Le
smeh opazovalcev so izzvali.
Kot zaključek pa so se najhitrejši pomerili še v krosu po naselju
Domava.
Vsi najboljši so seveda prejeli priznanja, sicer pa, kot že rečeno, ta sploh
niso pomembna, pomembno je, da so se letos prvi srečali mladi iz vseh
akcg v Sloveniji.
Fotoreportaža:
M. Ozmec
ZMAGOVALCA NAGRADE PTUJA V KARTINGU
Toni ZoserI in Karlo Bužan
Mednarodno tekmovanje v
kartingu za Nagrado Ptuja je na
kartodrom v Hajdošah privabilo
prek 3000 gledalcev in 46
tekmovalcev iz Zvezne republike
Nemčije, Avstrije, Češkoslovaške,
Madžarske, Italije in Jugoslavije.
Kljub prijavi ni bilo predstavnikov
Švice. Tekmovanje je potekalo v
kategorijah do v kategorijah do
100 ccm in 125 ccm in sicer z
odrto udeležbo.
Dopoldan so vsi tekmovalci
vozili na čas za startne pozicije.
Najboljši z dopoldanskih voženj so
v popoldanskem tekmovanju bili
največji favoriti in to tudi potrdili.
Po svečanem defileju, pred-
stavitvi tekmovalcev, pozdravnih
nagovorih organizatorja, AMD
Ptuj, in pokrovitelja,
mesokombinata Perutnina ter
intoniranju državne himne se je
tekmovanje pričelo. Najprej so v
prvi vožnji nastopili tekmovalci v
najlažji kategoriji. Prvi start ni
uspel, v ponovljenem pa je bilo že
takoj v začetku jasno, da ima za
prvo mesto največ možnosti znani
avstrijski kartist Toni Zčserl,
zmagovalec nekaterih velikih
mednarodnih tekmovanj. Sledil
mu je le avstrijski državni prvak
Fuchs, za njima pa je v precejšnji
razdalji vozila večja skupina v
kateri so vozili Rotar, Lauda, No-
vak, Langerholc in Omahen. Ti
tekmovalci so krojili vrh tudi v
naslednjih dveh vožnjah.
Zelo zanimivo je bilo v kategoriji
do 125 ccm. Prvo vožnjo je
premočno dobil Krainer iz Avstrije
pred Bužanom, Živcem in Slano. V
drugi vožnji je Krainerju tesno sledil
le Bužan, ki je po trčenju enega
izmed ptujskih tekmovalcev z vodil-
nim prevzel vodstvo in zmagal.
Prvo mesto je osvojil tudi v tretji
vožnji. Za drugo mesto so se borili
Živec, Slana ter predstavnika Zvez-
ne republike Nemčije Ankenbrand
in Deuscher. Ptujčan Slana je vozil
odlično, kljub temu, da novega
vodno hlajenega stroja Rotax še ne
obvlada popolnoma. Po odstopu
Živca je Slana v tretji vožnji osvojil
drugo mesto in tudi drugo mesto v
kon končni uvrstitvi.
Rezultati:
100 ccm: 1. Zčserl (Avstrija) O,
2. Fuchs (Avstrija) 12, 3. Rotar
(Jugoslavija) 29, 4. Lauda (Avstri-
ja) 30, 5. Novak (Jugoslavija) 33,
6. Langerholc (Jugoslavija 33... 9.
Artenjak45,19. Korošec 74;
125 ccm: 1. Bužan 4, 2. Slana
(oba Jugoslavija) 25, 3.
Ankenbrand 29, 4. Deuscher 30
(oba ZRN), 5. Živec (Jugoslavija)
38... 10. Pulko, 17. Kranjc, 18.
Aracki, 20. Crešnik, 21. Domiter,
23. Bolcar;
Organizatorji, prizadevni člani
AMD Ptuj, so znova dokazali, da
imamo v ptujski občini možnosti,
pogoje in delavne organizatorje, ki
lahko odlično pripravijo in izpelje-
jo tudi zahtevna mednarodna
tekmovanja. Nedeljsko tekmova-
nje, ki je bilo v počastitev letošnje-
ga občinskega praznika, je to
ponovno potrdilo.
1. kotar
posnetki: B. Rode
Toni ZoserI (St. 2) zmagovalec v 100 ccm
Langerfaok 27) v zavoju pred Rotarjem (št. 23)
Slana (št. 56) pred Ankenbrandom (46) in Deuscherjem (47);
Komisija za delovna razmerja
pri DES TOZD Elektro Ptuj,
Ptuj, Zadružni trg 10
objavlja
prosta dela in naloge; inkasanta za kasiranje računov za
električno energijo pri uporabnikils na področju Haloz,
Slovenskih goric in Ptuja.
Delovno razmerje se sklene za določen čas in preneha z
uvedbo celoletnega inkasa (okrog 1 leto).
Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje in imeti najmanj
končano osemletko ter primerno lastno prevozno sredstvo za
delo na terenu.
Ponudbe z osebnimi podatki je treba poslati na zgornji naslov
najpozneje do 31. avgusta 1978.
Zavod dr. Marijana Borfttneija Domava
r a z p i s u i 6 dela in naloge dveh
VODI.J SKUPIN ZA DELOVNO USPOSABUANJE
Pogoji:
poleg splošnih, se za opravljanje nalog zahtevajo še naslednji pogoji:
a)	defektolog za duševno prizadeto mladino, dve leti delovnih izkušenj in
opravljen strokovni izpit,
b)	absolvent PA ustrezne smeri ali maturant pedagoške gimnazije in 6
mesecev ustreznih delovnih izkušenj.
S kandidati se sklene delovno razmerje pod:
a)	za nedoločen čas
b)	za določen čas z možnostjo študija ob delu
Kandidate prosimo, da predtožijo pismene prošnje z življenjepisom in
dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev do 1. septembra 1978 na nask)v:
Zavod dr. M. Borštnerja Dornava, 62271 Moškanjci.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 20 dneh po preteku razpisnega
roka.
Turnir V Pragerskem
Pokal za Dravo
v počastitev desetletnice uspešnega dela je v Pragerskem domače
športno društvo, nogometni klub Pragersko 75, pripravilo turnir v
nogometu. Pomerile so se ekipe Slivnice, Rač, Drave in Pragersko 75. V
prvih srečanjih je Drava premagala Slivnico s 7:2, slavljenci pa ekipo Rač
z 2:1. V finalu sta se nato pomerila selekcija Drava iz Ptuja in domače
moštvo. Ptujčani so bili boljši in zmagali s 5:2 in tako osvojili pokal.
Najboljši strelec turnirja je bil Rajko Janjanin, ki je nastopil v selekciji
Drave.
Po vrnitvi so nam člani vodstva Drave povedali, da je bila
organizacija turnirja odlična.	1. k.
Prijateljsko sodelovanje
Nogometni klub Apače na Dravskem polju je gostoval na
Madžarskem pri klubu MEDOS SE v Zalaszentmihailu. Nogometaši sami
so prispevali sredstva za to gostovanje. Seveda so imeli tudi nekaj navija-
čev. Skratka, vzdušje na avtobusu je bilo enkratno. Domačin srečanja jih
je prisrčno sprejel. Nogometaši Apač so se dokaj dobro upirali, toda več
kot častnega poraza jim ni uspelo iztržiti. Mladi nogometaši MEDOS SE
so bili le premočan nasprotnik za svoje goste. Verjetno je tudi to eden od
vzrokov malo visokega poraza. Zadetke za Apače sta dosegla Colnarič in
Jeza enega. Madžarska ekipa pa je kar osemkrat zadela mrežo gostujoče-
ga vratarja. NK Apače: Milošič V., Kolar (Milošič L), Turk, Metličar,
Dodlek, Skledar, Jeza, Fridauer, Vidovič, Valentan in Colnarič.
Vodstvi ekip sta se dogovorili za trajnejše sodelovanje. Tako bomo
lahko v prihodnosti videli nasprotnika MEDS SE tudi v Apačah.
Danilo Klajnšek
Madžarski prvoligaš v Kidričevem
v okviru proslave 30. obletnice NK Aluminija bo v Kidričevem
prijateljsko srečanje med domačim Aluminijem in madžarskim prvoliga-
šem ZTE iz Zalaegersega. Srečanje bo v soboto 19. avgusta 1978 na
stadionu Aluminija. V Kidričevem se nam torej obeta dobra nogometna
predstava. Tako, da bodo ljubitelji nogometa zagotovo prišli na svoj
račun. Obe ekipi, tako Aluminij in ZTE bosta lahko preverila dosedanje
priprave na bližajoče prvenstvo. Ljubitelji nogometa! V Kidričevem boste
lahko prisostvovali prijateljski meddržavni tekmi.
Danilo Klajnšek
ALUMINIJ-UNIOR 3:0(1:0)
V otvoritveni tekmi nove sezone, so nogometaši
Aluminga iz Kidričevega prepričljivo premagali
selekcigo Uniora iz Slovenskih Konjic. Domačini so
pričeli s silovitimi napadi. Ustvarili so si veliko
priložnosti, vendar jih niso uspeli realizirati.
Igralcem Aluminija se pozna, da im^o za sabo
kondicgske priprave in manj dela z žogo, pa vendar
so demonstrirali dobro telesno pripravljenost in
obvladanje žoge. Svojo premoč so kronali z
zadetkom Štefana Dončeca, ki je preigral nekaj
nasprotnih igralcev in nazadnje še nezanesljivega
vrataija gostov.
V drugem polčasu so na igrišče stopili tudi še
vsi ostali igralci Aluminija. Ti so zaigrali še bolj
poletno. Najprej je k^etan domače enajsterice,
Panikvar s strelom iz 20 m premagal gostujočega
vrataija, nekaj minut pred koncem pa je po lepem
predložku Vogrinca, Vinkler zatresel mrežo.
Domačini so zaigrali tako kot da bi oni nastopili v
republiški ligi in ne selekcija Unioija. Tekmo je
odlično sodil Kneževič.
Danilo Klajnšek
Ob 10. obletnici NK »Pragersko 75"
Letos praznuje nogometni klub
Pragersko 75, ki deluje v okviru
^ortnega društva Pragersko 75,
deseto obletnico aktivnega nasto-
panja. Ta jubilej so pričeli
proslavljati že 30. julija 78, ko so
na športnem igrišču na Prager-
skem, pod pokroviteljstvom aktiva
ZSMS Pragersko, izvedli turnir v
malem nogometu za mladince.
Udeležile so se ga štiri ekipe.
Najuspešnejša je bila ekipa
domačina Pragersko 75, ki je
Mevzela tudi zmagovalni pokal.
Drugo uvrščena je bila mladinska
ekipa ,^rava" Ptuj, tretja ekipa
Sp. Polskava in četrta ekipa
„Boč" Poljčane.
Na tem turnirju so izbrali za
najboljšega^ strelca Boruta Benca,
za n^boljšega igralca pa Slavka
Skrbisa.
V nedeljo 6. avgusta so bila
tekmovanja v malem nogometu, v
okviru praznovanj 10. obletnice
delovanja NO Pragersko ^75,
organizirali domačini, množični
turnir v malem nogometu, ki se ga
je udeležilo skupno 10 ekip.
Tokrat je slavila popolno zmago
ekipa iz Zg. Polskave, sledile pa so
ji NK Slivnica, NK Pragersko 75 in
ekipa iz Sp. Polskave. Turnirja so
se udeležile še ekipe vzgojnega
doma Slivnica, Feromoto Maribor,
Veterani Pragersko, Kadeti Pra-
gersko, Aktiv ZSMS Medvedce in
5,'K Ledina Tezno. Tudi zmago-
valcu tega turnirja so izročili
pokal, prvo uvrščenim pa so
podelili priznanja.
Oa-ednji dogodek v okviru
praznovanj 10. obletnice NK
Pragersko 75 pa je bilo v soboto
12. avgusta 78, dopoldne s
pričetkom velikega turnirja, to-
krat v velikem nogometu, na
igrišču v Pragerskem. Na turnirju
so sodelovala vsa nogometna
društva s katerimi domače moštvo
že več let tesno sodeluje. Med
njimi so predvsem Drava Ptuj,
Partizan Race, Partizan Slivnica.
Po prvem, dopoldanskem delu
turnirja je bila v Pragerskem
slavnostna seja na kateri so
osvetlili prehojeno pot nogo-
metnega kluba Pragersko 75.
Najzaslužnejšim pa so ob tej
priložnosti podelili posebna pri-
znanja. Svečanosti so nadaljevali v
popoldanskih urah s finalnimi
srečanji in podelitvijo pokalov ter
priznanj najbolje uvrščenim^ eki-
pam. O rezultatih poročamo
posebej. Svečanosti se odvijajo
pod pokroviteljstvom občinske
zveze za telesno kulturo ZTKO
Slov. Bistrica.
Viktor Horvat
Gerečia vas
dobila pokal
Nogometni klub iz Gerečje vasi
je organiziral nogometni turnir, na
katerem so sodelovale ekipe: Slo-
venje vasi, Kungote, Hajdine in
Gerečje vasi B.
Rezultati: Slovenja vas:Hajdina
8:2; Gerečja vas:Kungota 1:2, Slo-
venja vas:Kungota 3:0 b.b.;
Gerečja vas:Kungota 3:0 b.b.;
Finale: Gerečja vas:Slovenja vas
2:1.
Prvo mesto in pokal je osvojila
ekipa prireditelja, Gerečja vas.
Skoda je, da so igralci Kungote
prišli malo pozneje in gledalci so
bili prikrajšani za dve zanimivi
tekmi.	Danilo Klajnšek
OBVESTILO
Interesente za ESPERANTO
obveščamo, da bomo jeseni pričeli
s TECAJEM za začetnike po
DIREKTNI metodi. Potreben je LE
zvezek. Pojasnila in prijave v pisarni
TURISTIČNEGA DRUS^TVA PTUJ
do 30. septembra 1978.
Dne 22. avgusta pa se naj ^vijo
oni, ki nameravajo potovati na
esperantsko konferenco v Postojno.
Prijavite se v NARODNEM DOMU
ob 18. uri.
ESPERANTSKA SEKCIJA
10-ZA RAZVEDRILO
17. avgust 1978- TEDNII(
TEDNIK -17. avgust 1978
OGLASI IN OBJAVE - 11
Svečana premiera
^Praznovanja pomladi" v Ptuju
Izredno bogatemu programu
letos že VI. ptujskih kulturnih
srečani se je, v petek, 11. av^sta
pridružila še dobro obiskana
svečana premiera novega
slovenskega filma Praznovanje
pomladL Prvič so ta film zavrteli
na letošnjem Puijskem festivalu,
kritiko o njem pa ste že lahko
prebrali v vseh večjih slovenskih
' asopisih.
Tudi v Ptuju je občinstvo film
prejelo z aplavzom, saj gre^ za
clogajanja na ptujskem območju.
Vseskozi pa spremlja gledalca mit
Kurenta, ki tako ali drugače vpljva
na usodo glavnih junakov. Čas
7eodbe je sicer postavljen v
ODdobje vladavine Marije Terezije,
takrat pa so kurentovanje
nreranjali in zatirdi, vendar kar je
v človeški navadi že od nekdaj, ni
moč zatreti tako lahko.
Po svečani premieri je bil v
Narodnem domu v Ptuju se
razgovor z ustvarjalci^ tega filma.
Udeležili so se ga režisar France
Sti^ic, scenarist Franček Rudolf,
ter davna igralca Zvezdana Ml^ar
— Ptujčanka in Zvone Agrež iz
Celja- Vsi so bili prej prisotni tudi
na premieri v kinu Ptuj.
Lahko bi rekel, da je bil tudi ta
razgovor dobro obiskan in da so
pao^a različna in zanimiva
vprašanja.
Režiser filma France Štiglic je o
izbiri igralcev za ta film povedal:
„lzbira igralcev je seveda zelo
različna, včasih se kakšna vloga že
piše na določenega igralca. Seveda
se še zmeraj jsčejo bolj primerni
igralcL Najtežje pa je z mladimi
ljudmi, ko človek še ne ve kakšni
So. Če se Samo spomnin na Dolino
miru — preden sem izbral pravega
otroka sem jih pregledal čez 6000.
Približno tako je bilo pri tem
filmu, s tem, da so ti mladi ljudje
iz akademije za gledališče, radio,
film in televizijo v Ljublj^i.
Ostali igralci so pa iz gledališča."
Ptujčanka Zvezdana Mlakarjeva
je o filmu povedala:
„Meni, je film všeč. In mislim,
da je všeč vsem, ki so v njem
Sodelovali in ustvarjali. Včasih
sem celo žalostna, ce slišim kaj
slabega^ kajti iz vsega srca sem
vedno želela, da bi bil film dober
in mislim da je. Zase lahko povem
čisto odkrito, da sem odigrala do
sedaj premalo vlog, da bi jih lahko
ocenjevala bolj poglobljeno, ko pa
sedaj razmišljam o svoji vlogi,
vem, da je to lepa vloga in da se z
njo da narediti izredno veliko.
Zdaj vem, da je moja vloga dobra,
kako sem jo zaigrala, naj presodijo
drugi. Hvaležna sem vsem, ki so
mi omogočili, da sem se lahko
srečala s tem svetom in da s tem
kar sem se tukaj naučila, lahko
tudi nadaljujem svoje delo in
študij na akademiji."
Zvone Agrež (Simon), je o
snemanju in svoji vlogi povedal:
Ptijčanka Zvezdana
Mljikaijeva — debitantka
filma: „Osebno mi je film
zelo všeč." Foto: M. Ozmec
Med prireditve v počastitev 8. avgusta, praznika
občine Ptuj spada tudi tradicionalno lovsko
tekmovanje, ki ^a je v nedeljo dopoldne v gozdu
Lešje pri Spuhlji organizirala LD „Jože Lacko" iz
Ptuja.
Okoli 80 lovcev iz 13 družin se je pomerilo v
streljanju na glinaste golobe za prehodni pokal
narodnega heroja Jožeta Lacka. Ob otvoritveni,
slovesnosti je zbranim govoril dr. Cveto Doplihar,
predsednik SO Ptuj, kije obudil spomine na zadnji
boj Slovenjegoriške čete v Mostju. Za tem je opravil
tudi otvoritveni strel in zaželel lovcem čim več
sreče.
V	dokaj izenačeni konkurenci so letošnji
zmagovalci že četrtič zapored člani LD Ptuj, ki so
tako osvojili prehodni pokal za letošnje leto. Na
drugem mestu je pristala ekipa LD Kog, na tretjem
pa LD Kidričevo.
V	konkurenci posameznikov se je najbolje
odrezal favorit — olimpijski kandidat Janko
Rožmarin, LD Ptujsko polje, za njim se je uvrstil
Furjan iz Zavrča, na tretjem mestu pa je pristal
Rakuša LD Ptuj,
V	tekmovanju za posebno nagrado je bil
najboljši Jerenko LD Ptuj, za njim pa gost iz Italije
Renatto in Muzek LD Ptuj.
Vsi najbolje uvrščeni so prejeU pokale-, ki jim jih
je podelil Anton Žagar, predsednik LD Jože Lacko,
ki je bila organizator tega tradicionalnega
tekmovanja.
V nedeljo popoldne je bila v gozdu Lešje še
tradicionalna lovska zabavna prireditev, ki je dobro
uspela.	M. Ozmec
Otvoritveni strel je opravil Cveto Doplihar,
predsednik SO Ptuj.	poto: M. Ozmec
OgeiU Je uničil celotno gospodarsko poslopje
Tudi hitra intervencija gadicev ni omejila požara
Ogenj je bil silovit, v zelo kratkem času je uničil dve gospodarski poslopji
foto: zk
Rdeči
petelinje
pustoši
v prejšnjem tednu je Ptuj in
okolico zajel vihar s hudim neur-
jem. V neurju je strela udarila v
gospodarsko poslopje Stanka
Zagorška v Drstelji v Slovenskih
goricah. Kljub hitri intervenciji
gasilcev je v celoti zgorelo novo
gospodarsko poslopje, veliko sena
in slame ter več kmečkega orodja,
še sreča, da so vaščani, gasilci in
domači rešili živino in nekaj
kmetijskih strojev. Po prvih oce-
nah znaša škoda okoli 80 tisoč
dinarjev.
Istega dne, to je v torek, 8.
avgusta, je popoldne sirena znova
priklicala gasilce. Goreti je pričelo
na gospodarskem poslopju Štefana
Petka iz Hajdoš 12 a. Tudi na tem
poslopju je v celoti zgorelo ostrešje
in škoda znaša okoli 80 tisoč
dinarjev. Namesto strele je pri
Petkovih zanetil ogenj otrok, ki se
je igral z vžigalicami.
Tudi v četrtek je med neurjem
strela udarila v gospodarsko
poslopje Ane Kozel iz Gorce 23.
Ogenj je uničil celotno poslopje,
veliko krme in slame, škodo pa
ocenjujejo na 120 tisoč dinarjev.
V nedeljo popoldne je spet
zagorelo. Tokrat v Sp. Pletarjah
pri Francu Planinšku. Zaradi
hudega vetra in bližine sosednega
gospodarskega poslopja se je vnelo
še pri sosedu soimenjaku Francu
Planinšku. Ogenj je bil tako silovit
in nenaden, da je dobesedno
pustošil po poslopjih. Pri obeh
gospodarjih je zgorelo veliko
krme, slame, kmetijskih
pripomočkov in orodja. Skoda je
veUka, kajti poleg orodja, krme in
slame je zgorelo še nekaj perutnine
in svinj. Zal je potrebno k vzroku
požara pripisati človeško roko.
Nepazljiva otroška igra z
vžigalicami je znova uničila veliko
imetja. Velja opozorilo: pazite na
otroke in vžigalice!
zk
foto: zk
Režiser filma France Štiglic:
Ogromno tnida smo vložili v
ta film. Foto: M. Ozmec
„Fo mojem je bilo snemanje
zelo nappmo, moja^ vloga pa mi ^e
bila všeč že prvič, ko sem jo
prebral. Na poskusnem snemanju
si sploh nisem mislil, da bom jo
igral jaz. Konec koncev je bila to
tudi priložnost, da se spoprimem
sam s seboj. Takšnega tragičnega
junaka kot je Simon, res nisem
imel priložnosti do sedaj igrati.
No, starejši igralci so nam
debitantom veliko pomagali.
Naporno je bilo tudi zato, ker sem
imel ,še dosti obveznosti v
^dališču, precej smo gostovali.
Razen te^a sem se moral zelo
hitro ,naučiti jahanja, imel sem
pospešen kurz, v tren dneh sem že
jahal za silo."
Sce^narist filma Franček Rudolf
je v poznejšem razgovoru med
drugim	da se film v bistvu
ne razlikuje dosti od scenarija.
Enak pa seveda ne more biti, ker
je vmes veliko faktorjev, ki
vplivajo na sam potek filma in
posameznih prizorov, seveda pa je
kot, scenarist zadovoljen s filmom,
takšnim kot je.
Padala so vprašanja, zakaj ni
bilo v filmu nic ptujske pokrajine,
če se že dogaja v okolici Ptuja,
bile ^ pripombe, da je v filmu
preveč prisoten kurent, pa da
Sploh nima pravega ritma. Tudi
#ede plakata samega je padla
vmesna pripomba- Ženska namreč
ne sme biti kurent, plakat pa daje
drugačno sliko.
Naj zaključim s splošnim
mnenjem vseh sodelujočih v
razgovoru, da je fUm sicer zelo
dober in da bo gotovo prikazal
širokemu krogu gledalcev del riaše
ptujdie folklore, ki že počasi
zamira. Sicer pa je bilo v film
vloženo izredno veliko truda in
navsezadnje tudi denarja, saj je
film Praznovanje pomladi stal
prek 8 milijonov dinarjev.
Da je oilo^ za fum izredno
zanimanje, kaže tudi podatek, da
so bile vse poznejše predstave v
Ptuju razprodane do zadnjega
sedeža.	M. Ozmec
Stoperce
Odprli novo cesto
v soboto je bila v počastitev
letošnjega praznika občine Ptuj
slovesnost tudi v krajevni skupno-
sti Stoperce. Ta dan so namreč
svečano predali svojemu namenu
1400 metrov nove modernizirane
ceste in nogometno igrišče pri
osnovni šoli. Na svečanosti, ki so
se je poleg domačinov udeležili
tudi predstavniki skupščine občine
Ptuj in brigadirji četrte izmene
MDA Slovenske gorice 78, ki so v
prejšnjem tednu še pomagali pri
urejanju bankin, daje bila gradnja
zaključena v predvidenem roku.
Predsednik krajevne skupnosti
Anton Galun je spregovoril o
pomenu prvega odseka asfaltirane
ceste na tem območju, saj pomeni
ta pridobitev veliko tako za
območje KS, kot tudi za širšo
družbeno skupnost. Orisal je
dosedanji razvoj krajevne skupno-
sti in nakazal nadaljnje naloge, ki
jih še čakajo do konca tega
srednjeročnega obdobja. Največja
želja krajanov je, da bi kar
najhitreje dobili asfaltno povezavo
še z Majšperkom in Rogatcem, saj
bi to pogojevalo še hitrejši razvoj
kraja, predvsem pa bi se prenehalo
odhajanje številnih mladih v večja
industrijska središča.
Z asfaltiranim igriščem je
zagotovljen eden izmed pogojev
celodnevne šole tamkajšnjih učen-
cev, objekta pa so veseli tudi člani
OO ZSMS. Predsednik IS SO
Ptuj Franjo Gnilšek je izrekel
posebno zahvalo brigadirjem, ki so
doslej že večkrat pomagali pri
urejanju cest na tem manj razvi-
tem območju Haloz. Sobotno
prireditev v Stopercah, ki jo je
nekoliko motilo slabo vreme je
zaključila brigadirska kulturna
skupina.
B. VODUSEK
Anton Galun: „Stopili smo na pot
boja in graditve, ki ga vodi ZKJ na
čelu s tovarišem Titom."
Domačini in brigadirji na otvoritvi nove ceste v Stopercah.
Teden od 7. do vključno 15. avgusta na cestah o^ega območja ptuj-
ske občine ni zahteval težjih prometnih nesreč. Miličniki postaje mjlice
Ptuj in njenih oddelkov so posredovali le v petih lažjih nesrečah. Smrtnih
žrtev ni bilo, vseh pet oseb pa je lažje telesno poškodovanih. Zanimivo je
to, da so se vse nesreče zgodile isti dan, to je v petek 11. avgusta.
Glavni vzroki nesreč so bili tokrat: neprimerna hitrost, izsiljevanje
prednosti in neprevidno vključevanje v promet. Skupna materialna škoda
na vseh vozilih znaša tokrat 58.800 dinarjev.
PREVOZIL ZNAK STOP
V petek 11. avgusta, ob 14.10 je
prišlo do prometne nesreče na
Potrčevi cesti v Ptuju. Voznik
motornega kolesa Jože Očišnik iz
Mestnega vrha 118 je peljal iz
Rogoznice proti Ptuju. V Gregor-
čičevem drevoredu mu je iz križi-
šča nenadoma pripeljal na cesto
voznik osebnega avtomobila Stan-
ko Zagoršek iz Drstelje 23. Zagor-
šek ni upošteval prometnega znaka
Stop in je zapeljal na cesto, ne da
bi se prepričal, če je to mogoče.
Očišnik je pri trčenju dobil lažje
poškodbe, na vozilih pa je za okoli
1.000 din materialne škode.
KRAVA SE JE SPLAŠILA
V	petek 11. avgusta se je ob
10.30 zgodila v Bukovcih dokaj
nenavadna prometna nesreča.
Voznik osebnega avtomobila
Marjan Bratušek iz Stojnc 54 je
vozil proti Ptuju. V Bu^ovcih je iz
nasprotne smeri vodil vprego
Martin Majer iz Bukove 19. Pri
srečanju se je krava nenadoma
splašila in skočila na nasprotni
pas. Prišlo je do trčenja pri čemer
je bila lažje poškodovana sopotni-
ca v Bratiiškovem avtomobilu
Silva Kozel.
V	avtomobilu Bratuška so bili
vgrajeni varnostni pasovi, vendar
jih ni noben uporabljal. Material-
ne škode na vozilu je za okoli
12.500 din.
— OM
Slovenska Bistrica
Brigadirji
v Djerdapu
v začetku avgusta je iz Slovenske
Bistrice odpotovala skupina desetih
brigadirjev, ki skupno z brigadirji
pobratene občine Svetozarevo sestavlja-
jo posebno delovno brigado. Ta
brigada sedaj dela na našem največjem
hidroenergetskem objektu v Djerdapu.
Pred odhodom mladih brigadirjev v
Djerdap pa so brigadirji brigade ,,Brat-
stvo in prijateljstvo", ki je Štela 44
brigadirjev, sestavljali pa so jo mladi iz
občin Slov. Bistrica in Svetozarevo,
uspešno končali delo na republiški
MDA Kozjansko 78.	V. Horvat
vreme
do nedelje, 27. avgusta 1978
Polna luna bo jutri, )8. avgus-
ta ob 11.14.
Na ponovno poslabšanje
vremena lahko računamo že jut-
ri. Čas od 16. do 24. avgusta je
že po tradiciji čas zadnjih
močnejših neviht in neurij, ker je
v tem času nekak zračni
preobrat. Naši očetje so vedno
postavljali Lovrenca (10. 8.) za
prvi jesenski dan. S tem so neka-
ko hoteli povedati, da je vročin-
ske sezone konec. Za letos
računamo, da bo nevihtno vreme
predvsem med 18. in 24. avgu-
stom, zadnje nevihte pa so še
lahko 31. avgusta.
September nam obeta več
lepega vremena.
.	Alojz Cestnik
Rodile so:
Silva Voda, Grajenščak 91 —
dečka. Olga Smigoc, Ptuj, Reševa
19 — Uroša. Cvetka Prajner, Ilov-
ci 1 — Janija. Marija Pintarič, Zg.
Ključarovci 22 — Avgusta. Milena
Slavinec, Pavlovski vrh 4 — Mitja.
Cecilija Čelofiga, Slovenska Bistri-
ca, Ive Lole Ribara 6 — deklico.
Ana Mikložič, Miklavž pri Ormo-
žu 64 — Gregorja. Marjana Zavec,
Ptuj, Na hribu 2 — dečka. Marija
lljaž, Ptuj, Cankarjeva 16 —
Petro. Bernardina Seka, Dravinj-
ski vrh 3 — Uroša. Danica Kun-
čnik, Markovci 45 — Tadeja.
Jožefa Mihelak, Zg. Hajdina 84/a
— Aleksandro. Slavica Lah,
Čakovec, Vladimira Nazora 19 —
Petro. Jožica Kociper, Ptuj,
Ziherlova ploščad 12 — deklico.
Poroke:
Janko Grabar, Kicar 95 in Ves-
na Ribič, Ptuj, Selška cesta 46.
Peter Boihnc in Kristina Bohinc
Ptuj, Ciril Metodov drevored 12.
Andrej Vrabič, Ptuj, Jadranska 10
in Lavra Streher, Sp. Hajdina 68.
Franc Kozel, Maribor, Sokolska
16 in Majda Brusar, Repišče 2.
Miran Cimerman, Markovci 74 in
Darinka Klajnšek, Sturmovci 31.
Dano Marinič, Dolena 8 in Ana
Murko, Sela 10. Maksimiljan
Petrovič, Pristava 45 in Marija
Bratušek, Cirkulane 45.
Umrli so:
Terezija Primožič, Markovci 72,
roj. 1895, umrla 6. 8. 1978. Ana
Jug, Roj. Tofant, Ormož, Poštna
l/a, roj. 1914, umrla 4. 8. 1978.
Janez Miznanč, Sturmovci 25, roj.
1925, umrl 5. 8. 1978. Julijana
Čagran, roj. Pukšič, Gorišnica
164, roj. 1914, umrla 7. 8. 1978.
Martin Zamuda, Gorišnica 132,
roj. 1909, umrl 3. 8. 1978. Jožef
Mišič, Draženci 69, roj. 1918, umrl
4. 8. 1978. Franc Vimer, Zagojiči
14/b, roj. 1930, umrl 31. 7. 1978.
Anton Marinič, Tomaž pri Ormo-
žu 12, roj. 1897, umrl 4. 8. 1978.
Katarina Colnarič, dom upokojen-
cev v Ptuju, roj. 1892, umrla 9. 8.
1978. Katarina Banič, roj. Klep,
dom upokojencev Ptuj, roj. 1890,
umrla 10. 8. 1978. Martin Vojsk,
Ptuj, Potrčeva 16, roj. 1904, umrl
9. 8. 1978. Franc Habjanič, Suha
veja 6, roj. 1908, umrl 10. 8. 1978.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-TED-
NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5,
poštni predal 99. Ureja uredniški
odbor, glavni urednik MIHAEL
GOBEC, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK. Uredništvo
in uprava Radio-Tednika telefon
(062) 77-079 in 77-226. Celoletna
naročnina znaša 150 dinarjev, za
tujina 250 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-601-106^9.
Tiska ČGP Mariborski tisk. Na
podlagi .zakona o obdavčevanju
proizvodov in storitev v prometu
spada TEDNIK med proizvode, za
katere se ne plačuje tenneljni
davek od prometa proizvodov.