Stran 158.
Novice.
—   Osebne vesti. V deželni sanitetni svet so za dobo treh let imenovani gg. vladni svetnik dr. pl. V al en ta, primanja dr. Bock in dr. Š laj mer ter sodni zdravnik dr. S c h u s ter. — Major v Ljubljani gosp. Danijel B a staj a je šel v pokoj in dobil tem povodom   vojaški   zaslužni križec.
—   Absolvirani slušatelji dunajske tehnike gg. Jaroslav For-ster, Makso pl. Klodič in Eudolf Zaje so postali inženerji.
—   Davkar v Črnomlju gosp. Fran Predalič je premeščen v Logatec, davkar v Logatcu gosp. Josip FerliČ v Višnjo goro in davkar v Višnji gori g. Kamilo   M ur gel v Bibnico,
—    Častno občanstvo je občina Naklo na Goriškem podelila sežanjskemu okrajnemu glavarju gospodu dr. Petru Laharna r ju:
—   Poroke. Poročil se je novomeški gimnazijski profesor gosp. Fran Vadnjal z^ gospo Frankovič-Pregel iz Kadeč. — V Melniku na Češkem se je poročil režiser slovenskega gledališča gosp. Adolf Dobrovolnv z gospo A. Kokoškovo. Čestitamo!
—   Imenovanje v cestni odbor. Deželni odbor je poklical v cestni odbor Brški: gosp. Felik&a Stareta, grajščaka na Kolovcu in gosp. Janko Eahneta, notarja na Berdu; v cestni odbor Višnjagorski pa gosp. Janko Po-ljanca, posestnika na Krki in gosp. Janko Skrbinca, nadučitelja v Višnjigori.
—   Občinske volitve v Ljubljani letos ne bodo burne, kakor se je sploh pričakovalo, ker sta katoliško-narodna in nemška stranka sklenili, da se jih ne udeležita. Samo socijalni demokratje so postavili svoje kandidate in ti utegnejo, ker pojde ž njimi mnogo pristašev katoliške stranke, dobiti znatne manjšine. Zmaga je v teh razmerah napredni stranki zagotovljena.
—   Politični shodi. Minolo nedeljo je imel v Ljubljani poslanec dr. Tavčar shod, v Kamniku pa poslanec dr. Fer-jančič. Volilci so obema izrekli zaupanje. Poslanec Vencajz je imel isti dan shod v Tržišču.
—   Nova pivovarna v Ljubljani. Nekateri gostilničarji snujejo zadrugo, ki naj ustanovi novo pivovarno v Ljubljani. Brez kapitala ne vemo, če bo kaj! Še najpodjetnejšemu Slovencu, jako spretnemu županu Hribarju, se tak projekt ni posrečil.
—   V korist družbe sv. Cirila in Metoda je bila minolo nedeljo v ljubljanskem „Narodnem domu" veselica, ki je sijajno uspela. Kosmatega dohodka je bilo 2500 gld.
—   Za Prešernov spomenik. Slavnost v Škofji Loki, v korist Prešernovemu spomeniku je vrgla 346 kron čistega dobička.
—   V korist Elizabetne otroške bolnice in družbe gospe se priredi v kratkem v deželnovladni palači. To misel je sprožila gospa dež. predsednica baronica Heinova.
—   Prešernove pesmi je gosp. A. Pokom v Gradcu začel prelagati v  —  volaptikovski jezik.   V   prevodu se čitajo
—   grozno.
—   Novomeški vodovod. Zakon, ki ga je sklenil deželni zbor kranjski glede novomeškega vodovoda, je zadobil te dni najvišjo sankcijo.
—   Vinarska zadruga v Novem mestu ima svoj ustanovni občni zbor dne 1. maja.
—   Zdravniški uradni dnovi bodo vsako sredo v Višnji gori in sicer bo hodil tja okrožni zdravnik gosp. dr. Eepič iz Št. Vida pri Zatičini.
—   Talijo za rešitev življenja je deželna vlada priznala  učencu   obrtne   šole v Kočevju Jos. Primoschu, ki je z
nevarnostjo za lastno življenje rešil iz vode 151etnega Adolfa Kreseta.
•v
—   Naskok na Šiško pripravljajo socijalni demokratje, ki so menda vsi v družbi nemških nacijonalcev, ker se ti že oglašajo z zahtevo, da se mora v Šiški ustanoviti nemška šola.
—   Zavedna mladina. Ceijska ^Domovina" poroča, da so fantje iz občin Murščak in Očeslavci vrnili okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru pozivnice na nabor, ker so bile iste nemške. Posnemanja vredno!
—   Delavska stavbena zadruga, ki ima namen graditi delavcem lastne hiše, se je ustanovila v Celju. Predsednik je gosp. dr. Dečko.
—   Nazadovanje na Štajerskem. „Slov. Gospodaru naznanja: „Mislili smo že, da se nam za občinske volitve ne bo treba toliko brigati, kakor nekdaj, ker se je pač malokje bati, da bi občinska uprava prišla v nemškutarske roke. Žal, da temu ni tako! Nemškutarstvo je zadnji čas začelo zopet drzneje dvigati svojo glavo ter se ozirati po plenu. Posebno v mariborskem, ptujskem in ljutomerskem glavarstvu so se razmere znatno spremenile in sicer za nas na slabše čeprav po nekaterih krajih v teh treh glavarstvih narodna zavest še vedne napreduje, toda splošno pa nazaduje. To je dejstvo, ki se ne da utajiti, in katerega si ne smemo prikrivati. Težko, da bi si letos kje pri občinskih volitvah pridobili kak nov občinski zastop, pač pa je že danes gotovo da bomo nekafere občine izgubili."
—   V Mariboru so našteli 24.501 prebivalcev, torej 4.603 več, kakor leta 1900. Koliko je Slovencev še ni mano.
—   Ravnopravnost na pošti. Poštno in brzojavno ravnateljstvo je povodom konkretnega slučaja odredilo, da morajo poštni uradi na Sp. Štajerskem na pošiljatve s slovenskim naslovom vedno oddajati slovenske prejemnice oziroma oddajne listke.
—   Agenta za izseljevanje v Ameriko je dobila v pest policija v Ljubljani. Nameraval je dva vojaški dolžnosti podvržena mladeniča spremiti in ju spraviti čez mejo. Vsak mladenič bi mu bil moral za to neki plačati 20 kron.
—   Hrvatska Matica je v proslavo biskupa J. Stross-maverja izdala spominsko knjigo, pri kateri so sodelovali tudi slovenski pisatelji in umetniki. To knjigo je minoli teden prinesla posebna deputacija, v kateri so bili gg. Kostrenčič in dr. Mušič ter dr. Hoic, v Ljubljani so izročila po jeden izvod mestu, knezoškofu, Matici Slovenski in Marijanišču. Župan Hribar je deputaciji na čast priredil banket.
—   Boj mej madjarskimi in slovenskimi   delavci.
V galoških rudnikih na Ogrskem so mej delavci nastali pretepi iz narodnostnih vzrokov. Vzlic posredovanju raznih mad-jarskih mogotcev ni rudnik odslovil slovenskih delavcev. Vsled tega so Madjari prišli z revolverji na delo in začeli napadati slovenske delavce. Poklicano orožništvo ni zamoglo ubraniti Slovencev; moralo je priti vojaštvo. Madjari so bili aretovani in od dela odpuščeni. Vsled tega kriče madjarski listi kakor besni, usujejo Slovence in zahtevajo, da se jih mora izgnati iz Ogrske.
—   Umrla je v Hraščah pri vipavskem Št. Vidu 80-letna gospa Karolina Vilhar, rojena Margon, ki je zavzemala odlično mesto v krogih, ki so Notranjsko prebudili iz narodnega mrtvila.
—   Nezgoda pri streljanju. Blizu Pragerskega streljal je dne 3. t. m. kovaški učenec Jos. Grstallner z neko staro železno cevjo. Cev se je raznesla, ter dečka ubila.
—   Samomor ljubljanskega delavca na Dunaju. Dne 16. t. m. so našli na Dunaju truplo neznanega človeka, v njegovi bližini so našli stekleničico s strupom, v žepih pa več vizitnic na ime Adolf Cimpermana in krojaško znamko „Josef  Pettauer, Laibach" ter več vstopnic v ljubljansko   de-
Stran 159,
želno gledališče. Takoj se je dognalo, da je samomorilec krojaški pomočnik Adolf Cimperman, rojen 1. 1882. na Turjaku in tjekaj pristojen, kateri je nekaj Saša delal pri krojaškem mojstru Josipu Pettauerju in v zadnjem času do sobote zvečer pa pri krojaškem mojstru Ivanu Potočniku. V soboto zvečer mu je mojster izplačal zaslužek. V nedeljo sta bila še z bratom do večera skupaj. Okoli 8. ure sta prišla domov in Adoli Cimperman je vzel uro in verižico iz žepa in jo odložil, vzel drugo kravato in ie zopet odšel iz stanovanja, rekoč bratu, da se gre malo sprehajat. Vrnil se ni več. Ponoči se je odpeljal s poštnim vlakom na Dunaj. Iz Miirzzusohlaga in iz Dunaja je poslal bratu razglednici, ne da bi bil s kako besedico omenil, kaj namerava storiti. Tudi svojim starišem na Turjaku menda ni nič sporočil, da pojde na Dunai. Kaj je mladega človeka podilo v smrt, je neznano. Povedal ni tega nikomur in tudi pisal ni.  Najbrže se mu je zmešalo.
—   Blaznec v zaporu. V Trstu je bil aretiran radi nečega malenkostnega prestopka neki Ludovih Oton Ditrich, na katerega je po zaslišanju padel sum, da je izvršil več umorov. Ditrich je lani o Binkoštih ušel iz blaznice v Draž-danih Mudil se je potem v raznih krajih, najdlje na Kranjskem, ter naposled prišel v Trst. Izkazalo se je sedaj, da se j^ tik Kočevja vtihotapil v neko kmetsko hišo in hotel umoriti dve deklici. Starejšo je bil ž« zvezal, a predno je izvršil svoj namen, je bil prepodan. V Kočevju so ga sicer prijeli, a ker so ga spoznali, da je blazen, so mu dali nekaj denarja in ga odpravili, ne pomislivši, kako nevaren zamore tak človek postati. Preiskovalni sodnik dr. Brecelj je pa tudi dognal, da je Ditrich identičen s tistim človekom, ki ga išče novomeško sodišče zaradi umora neke ženske, in razne okolnosti kažejo, da je Ditrich v svoji blaznosti umoril tudi že več drugih deklet.
—   Boj z medvedko. Kmet Janko Puškarić iz Zagorja je gnal 19. marca svoje ovce na pašo k razvalini Modruš. Nakrat je prišla iz gorovja medvedka, vzela troje jagnjet in izginila. Puškarić je nato pognal ovce domov, vzel sekiro ter šel medvedke iskat. V soboto 23. marca je našel blizu Zagorja na nekem travniku, kjer je imela v leščevju svoje ležišče. Puškarič je takoj naskočil žival ter jo po kratkem boju ubil. Kožuh in meso je prodal, katerega je bilo l1^ 2U* ^er se *a^° oškodoval za troje raztrganih  jagnjet.
—   Osveta usode. V nekem ogrskem mestecu je živelo mlado dekle Ana Sandor. Zaljubil se je vanjo mladenič, hi je bil sluga pri njenem očetu. Dekle je tudi ljubilo mladeniča, a ne dolgo, ter se celo zaročilo z bogatim posestnikom. Njen ljubimec se je obesil na dan zaroke v hiši. Te dni so šli svatje k poroki, posestnik pa je vodil Ano. Ko so prišli do cerkve, se je nevesta nakrat zgrudila in umrla. Ženina je ta nenadna smrt tako prestrašila, da je zblaznel!
—   Povodnji. Iz različnih krajev naznanjajo časniki velike povodnji, katere je provzročilo deževje zadnjih dni. Posebno iz Italije in Tirolskega prihajajo tužna poročila o nesrečah in škodi naraščenega vodovja. V Veroni je neznatna reka Gua tako narastla, da je poplavila mesto Cologna Veneta, kjer se je ponesrečilo v vodi do 50 ljudij. Enako so v Merrani, pokrajina Pavija, vse ulice pod vodo in ljudje delajo noč in dan, da vsaj deloma popravijo škodo in odstranijo nevarnost. Tudi iz Bocena na Tirolskem so vesti o povodnji jako tuŽae, in prizadetih je mnogo ubogih rodbin. Nimamo, kakor se vidi iz raznih poročil mi še vzroka posebno se pritoževati nad neprijaznim nastopom spomladi letos, vsaj nam prizanašajo elementarne sile.
—   Psica ga je raztrgala. Na Bavarskem je v Ro-senheimu napadla psica agenta bavarske hipotečne banke Kellerja. Ko so agenta rešili razljučene pgice, dobil je Keller že take poškodbe, da je umrl.
—   Kaznovan častnik. V Tridentu je lani novembra meseca nadporočnik Schlanczv v kavarni udaril s sabljo po glavi natakarja Toainija. Nadporočnik je dobil za to svoje junaštvo šest let ječe ter mora plačati markerju 10.000 kron odškodnine.
—   Zločinec ali blaznik. Mnogi učenjaki, med njimi tudi Lombroso, se živo zanimajo za dogodek, ki se je nedavno izvršil v Bukareštu, kjer je sin generala Condiana ubil na grozen način neko žensko ter se vedel pri zaslišanju pred sodiščem nečuveno cinično. O tem mladeniču, ki še nima 21 let, poročajo listi : Kot otroku že mu je bila najljubša zabava trpinčiti živali. Enkrat je doma nekaj ukradel in pobegnil v Kongo. Vrnivšega se domov, je dal oče v neki zavod. Tam je Condiano s patosom in bahaje se pripovedoval o ubojih, ki jih je izvršil v Kongo. Baje je ubil nekega človeka, bolnega na rumeni mrzlici, z največjo hladnokrvnostjo in razun tega postreljal nebrojno domačinov. Součenci mu niso verjeli, nego smatrali so ga blaznikom, ki se Jažnjivo baha. Glede umora tiste ženske je mladenič pripovedoval, da je pustil nalašč vrata odprta, ker je upal, da mu slučaj ali policija prepreči nameravani umor. Ker se pa to ni zgodilo vzlic odprtim vratam, je žensko zaklal. Ko so ga vprašali, ali ga radi umora peče vest, je odgovoril, da ne, ter da bi prav lahko spal vso noč poleg razmesarjenega trupla Vse to je pripovedoval nekako teatralno, bahato in vedno se smehljaje.
—   Društvo zakonskih mož. V Bruslju se osnuje društvo zakonskih mož z „anti-modnim" programom. Ti možje se hočejo postaviti proti luksusu in potratnosti ženstva ter z vsemi sredstvi delati na to, da žene ne bodo mogle porabiti toliko toalet, klobukov in dr. Zato ne bodo plačevali nobenih nepotrebnih računov več. Bati pa se je, da jih bodo tistim ženam potem plačevali —¦ drugi gospodje, ter zato luksus žen venderle ne bo nič manjši. Zaniin vo je, da se prav taka liga zakonskih mož snuje tudi na Kreti. To društvo pa hoče omejiti potratnost v dragotinah in drngih blagih Krečani ne bodo kupovali ali plačevali svojim ženam več biserov, demantov in zlatega nakita, nego jih hočejo naučiti skromnosti in ponižnosti, če se jim to posreči, ustanove taka „antiluksusna" in  „antimodna"  društva možje tudi  —  drugod.
—   Varuhi gasilcev. Vsak otrok ve, da je sv. Flo-rijan zaščitnik gasilcev. Vsak pa tudi ve, da se nihče celo leto ne zmeni za sv. Florijana, izvzemši. ako kje bukne požar; takrat pa ljudje kličejo k svetniku: „Pomagaj nam, sv. Flo-rijan, pomagaj" ! — V drugih deželah, kakor na Francoskem, v Belgiji, Luksenburgu imajo gasilci drugega zaščitnika. Na Francoskem n. pr. se časti kot zaščitnika gasilcev sv. Barbara. Dan sv. Barbare, 4. decembra, praznujejo ne samo gasilci, marveč tudi uradi in vse ljudstvo. Ob 6 uri zjutraj je budnica, dopoludne sv. maša, katere se udeleže vsi, popoludne je običajna gasilska vaja, a na večer se gasilci pogoste in se prirejajo vsakovrstne veselice, katerih se vse udeleži.
—   ii ognjegascev pod razvalinami. V Marzelju je pretečenega tedna nastal požar v tovarni obuval. Ko so ognjegasci ogenj popolnoma pogasili, pustili so v varstvo oddelek ognjegascev, med tem ko se je večina istih podala v svoja spavišča. Kar se usuje glavni zid, vsled česar se je tudi streha tovarne zrušila in s svojimi razvalinami zagrnila ognjegasce. Kmalu nato je prihitela pomoč in začelo se je osvobojati zasute, katerih je bilo 11. Dva sta bila mrtva, jednemu so morali noge odsekati, ker so bile popolnoma zgnječene, drugih 8 je bilo več ali manj poškodovanih.
—   25 milijonov poljubov. „Das Album" je prinesel zanimivo statistiko. Marchener je namreč izračunil, koliko poljubov se da v Silvestrovi noči v Parizu, kjer je navada, da se za novo leto poljublja vse križem. In izračunil je, da je v Parizu vsaj 1000 salonskih „levov", ki dajo v tisti noči lepim damam vsak vsaj po 100 — 200 poljubov, vsi moški in vse ženske v Parizu pa okoli 25 milijonov.
Stran 160.
—   Nemška telovadna društva. Nemci imajo 6303 „Turnvereinov" s 626.513 člani, mej temi 302 807 telovadcev. V Avstriji je 500 takih društev z 58 941 člani, mej temi 26 262 telovadcev. V naših deželah na Štajerskem, Kranjskem Koroškem in Primorskem je 41 nemških telovadnih društev s 4456 člani. Nemških telovadk je v naših deželah 306, v vsej Avstriji pa 3523.
—   V obrambo živali. Egipatske in Etijopske oblasti so poskrbele, da se razne živali po lovcih popolnoma ne uniče. in so za to izdale povelje, koliko in kakih živali sme lovec ustreliti in kaj mora za odškodnino plačati. Za vsakega ubitega slona mora plačati 200 kron odškodnine, sme jih pa ubiti najmanj tri, žirafo sme ubiti samo eno in mora plačati 150 kron odškodnine. Tak zakon je izdan tudi za druge razne in redke živali Afrike, katerih rod bi evropski lakomni lovci v par letih popolnoma zatrli in zato ravnajo oblasti previdno, ako omejujejo število in določajo   odškodnino   za   ubite   živali.
—   Pijani vrabci. List „Nertbuo" javlja, da so vrabci v Severni Ameriki velika nadloga poljedelcem. Ko dozori žito, oblegajo polja tisoči vrabcev. Sedaj se je nek poljedelec domislil originalnega sredstva, da odpravi vrabce. Namočil je mnogo klasovja v žganju ter ga raztresel po raznih krajih. Trabci so prileteli in zobali v žganju namočeno zrnje. Učinek je bil imeniten! Skoro so bili vrabci popolnoma pijani in na stotine se jih je valjalo po tleh. Kmetje so tako brez posebnega truda lahko pobijali vrabce.