Potitlini pregled. Nemct godrnjajo in pcdpišejo. — Lahi se hočejo zopet aaslonfti na Nemce. — Avstrijski Nemci in Sumuoci se vračajo iz Pariza. — Vprašanje Reke m&-to Ceiovca. Stojkno sredi važniht zunanje-političnih dofrodkov. V soboto je potekel Nemčiji rok, da podpiše mirovne pogoje, kakor so ji bili staviljeni y Parizu. Prosili so, da bi se jim rok podaljšal in določilo se jim je še 48 ur. V pondeljek zvečer je ta čas pretekel in vse je napefcb pričakovalo, kaj bodo storili. Pogoji so trdi, ^pričakovano trdi za tako mogočen in ošaben ii.urod, & vendar tudi pravičnL V bistvu zahteva ententa, da Nemci priznajo, da so samo in edino oni krivi yojske, da izroče svetovnemu sodišču v kaznovauje vse vodilne politike in vojskovodje, a so postopali proti modiii.rodnemu pravu, da v kolikor mogoče povrnejo vso škodo, katero so naredili s krivičnim vojskovanjem in da ©dstopijo vse pokrajine, kjer prebiva po večini nenemško prebivalstvo. Nemško ministrstvo, čegrar predsednik je bil socijalist Scheidemann, je odstopilo, sestavilo se je takoj novo, katero vodi Bauer, istotako socijalist, sklicali so državni zbor, kjer 80 po dolgih in zelo klaveraih govorih slednjič sjklenili, da nekoliko godrnjaje podpišejo stavljene mirovne pogoje. Za to je glasovalo 237 poslancev, proti pa 138. Ravno, ko so stali Nemci pred odločitvijo, je naglo odstopilo tudi laško ministrstvo. Na žloveka napravi utis, kot da je med obema dogodkoma bila neka tajna zveza. Laški ministr»ki predsednik je bil Orlando, star mož brez vsa«ega bolj izrazitega značaja, ki je pa veljal za poštenega in razumnega človeka. Najbolj izrastita oaebnost njegovega kabineta je bH jud Sonnino, minister zunanjih zadev. Med obema ni bilo prave zastopnosti. Sonnino je bil nepopustfy"iv do skrajnosti, Orlando je veljal za bolj spravIjivega. Že pred par tedni so y Rimu z veUkanskim navdušenjem pozdravljali Orlanda in tovariže, sedaj pa naenkrat vse spremenjeno. Ko je stopil v zbornico, je našel zelo hladno in neprijazno razpuloženje. Pri glasovanju je stalo na njegovi strani samo 81 poslancev, proti njemu pa 310. Ni še kmalu minist-iski predsednik kakšne države imel proti sebi tako silno večino. Celo ministrstvo je odstopilo še istega dne in sestavilo se je takbj novo. Predsednik je Nitti, najboljši prijatelj Giolittija in Giolitti je eden najuplivnejšib laških poslancev, bil je že večkrat minister, in je dober oseben prijatelj bivšega nemškega poslanika v Rimu, kneza Bulowa. Ko je izbruhnila vojska z Avstrijo, je Giolitti stopil, v ozadje, sedaj pa leze po svojem prijatelju Nittiju zopet na površje. To ministrstvo pomeni, da se hočejo Italijani obrniti nazaj k svojemu staremu prijateljstvu z Nemci. Listi poročajo, da hočejo zastopniki Nemške Avstrije zapustiti Saint-Germain. Baje jim je dolg čas, ker gre zadeva prepočasi, a so tudi že davno tožili, da jim je življenje y Parizu predrago. Ravnokar je pa prišla novica, da hočejo tudi Rumuuci zapustiti Pariz, ker so jezni radi določitve mej^med Rumunijo in Srbijo v Banatu, pa tudi radi obnašanjafvelikih^držav napram malim. *¦ I IMMllMalaMllallJli V našili zadevab ni paiiška konferenca storila nobenega kocaka dalje. 0 Reki se ne govori nič več. Lažki nai-odni odbor na Reki je kar sam proglasil reško republiko v tesni zvezi z Italijo. Za svojega vojnega ministra so poklicali iz Italije nekega Sem Benelii, moža, ki je na glasu, da zna pisati lepe zaljubljene romane, orožja pa jni imel v rokah najbrže se drugega, kot nožič, s katerim je lupil pomarančo. Predsednik te vlade je Osojnak, pristen kranjski kmet doma v Begunjah, njegov tovariš je Hrvat Grosič. Ta dva moža sta ko]fc zastopnika reških Italijanov kcledovala po Parizu in Londonu, seveda na stroške mestne blagajne, kar jim je doma pridobilo hudo zainero. Sedaj je pa ta reška vlada najela posojilo kar za 300 milijonov kron, ki bodo piačani pač o svetem Nikoli. — Tudi s celovško kotlino si pariški gospodje še vedno belijo glave. Ako bi ne bilo Lahov, bi bilo vprašanje pač lahko in enostavno, tako pa ne vedo, kaj bi počeli. Lahi so vedno in povsod odločni in uačelni nasprotniki Jugoslovanoy.