Stev. 106 Trst, v torok 16. aprila 1912 Tečaj XXXVII IZHAJA VSAK DAN tat*: «Jb ntdeijfth ic prazsiklb ob 5., eb penedeljkl* §b zjutraj F"*unHčae IU t. m prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) ▼ mnogih r Ucgrn&k v Trst« in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, P^tojni, Seiani, NnbreiinL Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-Ačlai, D<>rnbergu itd. Zastare!« Ste?, po 5 nvč. (10 stot.) OftLABI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti 1 iolone. CENE: Trgovinski in obrtn: oglasi po 8 st. mm. bs-mrtaiee, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zarodov po 20 & t ma Za oglase v tekstu lista do 5 vrsti 20 K, vsaka »adaljna vrsta K Mali oglasi po A stot. beseda, naj-uanj pa 40 ttot. Oglase sprejema Ineeratci oddelek oprav« „Sdtoosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toZljivo v Trstu. SPINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „ V edinosti je moit* NAROČNINA ZNAŠA aa celo leto 3« k, pol leta m K, 3 mesece O R; u roČbe brea dopoalane naročnine, se uprava ne oairm. liNhiu M D*d«u«k* ua»aj« „EDlsOiTl" itu« t mm eele lete Kron S-20, aa pel ista Kron 2 »O. Vd dopisi naj Be pošiljajo na uredništvo list*. Nefruke- vana pisma t« se (prejemaj« In rekopol •» nt vraftafe. Ilaročnino. oglase in reklamacije je pošiljati na upravo UM*. UREDNIŠTVO: -lic« Giorgio Ga'atti 20 (Narediti dr«). Iwajat«ljin odgovorni urednik ŠTEFAN GODIM. konsorcij lista „Edinost*. - Natisaua Tiskarna .Ld uou', ▼pisana zadruga * omejenim poroštvom v Trstu, aiica Giorgio UaLatti 4t<>v. 20. PeStno-hranllnKnl račun Stev. 841-652. TELFFOfl I« n 57 Strahovlada na Hrvatskem. Merodajni krogi proti Čuvaju. DUNAJ 15. Dobropoučeni politični krogi zatrjujejo, da pričakujejo velikih iri važnih lapremtmb v političnih odnošajih onkraj Litve. Ogorčenje proti Cuvajevemu režimu postaja v najmerodajnejših krogih čim bolj očividno. Vlada se boji jugoslovanske ob-strukcije. Razmere v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji so postale baš zaradi hrvatskih na-silstev zelo komplicirane in končno zatrjujejo, da se je pri cesarju najmerodajnejša oseba izjavila, da tako ne gre več naprej. — Resno pričakujejo, da bo morda v najkrajšem času padel grof Khuen-Hedervary in da bo žnjim vzel hrvatski kraljevi komisar Čuvaj žalosten konec. Čuvaj. BUDIMPEŠTA 15. Kraljevi komisar pl. Čuvaj je že od včeraj v Budimpešti. Hrvatska delegacija v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 15. Člani hrvatske delegacij v ogrskohrvatski poslanski zbornici so danes dospeli semkaj. Kakor zatrjujejo, namerava delegacija v zbornici podati primerne izjave glede suspenzije hrvatske avtonomije. Vladni stranki pripadajoči člani hrvatske delegacije so imeli že danes dopoldne posvetovanja o svojem stališču g'ede imenovanja kraljevega komisarja za Hrvatsko, kakor tudi glede položaja v zbornici. Ravno-tako so imeli srbsko hrvatski koaliciji in oseškemu „centrumu" pripadajoči delegati dopoldne in popoldne skupna posvetovanja o izjavi, ki naj jo podajo v poslanski zbor-nJci o sistiranju hrvatske ustave. DUNAJ 15. V Budimpešti se bodo jutri vršile skupne konference hrvatskih delegatov vseh treh skupin (dr. TomaŠičeve ali gu-vernamentalne skupine, skupina srbsko-hr-vatske koalicije in oseški „centrum" pod dr. Pinterovičem). Skušali bodo doseči sporazum glede deklaracije, ki naj jo hrvatska delegacija poda o suspenziji ustave na Hrvatskem. Čuvaj preganja hrvatske duhovnike. OSEK 15. Proti tukajšnjemu k?..>ianu Ivanu Corkoviću je uvedeno kazensko postopanje zaradi njegove velikonočne pro-povedi, v kateri je oznanjal hrvatskemu narodu boljše življenje in da hrvatski narod enkrat doživi vstajenje. BUDIMPEŠTA 15. Glede kazenskega postopanja proti kaplanu Ivanu Corkoviću poroča ogrski brzojavni urad iz Oseka, da je imel Ivan Corkovič o velikonočnih praznikih na prižnici „hujskajoče" propovedi, v katerih je ostro kritiziral sedanji režim. Sodišče ga preganja zaradi hudodelstva motenja javnega miru. Čuvaj od jen ju je. ZAGREB 15. Neodvisni, hrvatski listi „ Obzor", „Srbobran" in „Agramer Tagblatt" so danes prvič za Cuvajenega paševanja izšli, ne da bi bili konfiscirani. To pa zaradi tega, ker na eni strani niso listi prinesli niti ene politične vesti, na drugi strani pa so poročila zunanjih listov in ogorčenje vse poštene politične javnosti vendar toliko vplivala, da je Čuvaj nekoliko odjenjal. Poučeni krogi tudi sodijo, da je danes dobil Čuvaj v Budimpešti migljaj, naj se nekoliko brzda v svojem divjanju ; grof Khuen pa je najbrže tudi prinesel z včerajšnje skupne konference na Dunaju primeren poduk. .Črni kabinet" deluje pa vendar Še ne- PODLISTEK Vitez iz i?iše. (Le chevalier de Maison Rouge.) 69 Koraan iz Časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dcmss «t»r. „Čitaj ovadbe." „Čital ne bom ničesar," je dejal Mau-nce, „slovesno zatrjujem, da nisem viteza nikoli videl in nikoli govoril ž njim. Kdor noče verovati moji častni besedi, naj le pride in pove; bom že vedel, kaj naj mu odgovorim." Predsednik je skomizgnil z rameni, Maurice ravnotako. Med ostalim delom seje je vladala neka mračna molčečnost. Predsednik, vrl patriot, ki so mu bili soobčani zaupali najvišje mesto v okraju, je stopil po koačani seji k Mauricu in mu dejal: „Maurice, govoriti moram s teboj." Maurice je sledil predsedniku, ki ga je spremil v malo sobo poleg sednice. Pogledal mu je v obraz, položil roki na nfcgove rame in dejal: moteno dalje. Redno dobivajo redakcije opozicijonaloih zagrebških listov pošto šele tedaj, ko je za list prepozna ter se na vseh kuvertih očividno pozna, da so pisma odpirale nepoklicane roke. Na pritožbo uredništev poštna uprava vedno enakomerno odgovarja, da so se pisma zavozila preko Trsta. Komisarijat odpravljen? DUNAJ 15. Tukaj se čim pogosteje ču-jejo glasovi, da je v najkrajšem času pričakovati, da bo odpravljeno izjemno stanje na Hrvatskem. Nasilja Čuva jeva so bila v Bosni in Dalmaciji tako globokega vpliva, da se je včerajšnji ministrski s/et odloČil zahtevati od grofa Khuena čimprejšnje remendure. Dogodki na Hrvatskem so dalje tudi diskreditirali Khuenovo vlado in pričakujejo v najkrajšem času demisije celega Khuenovega kabineta. Kdo je zadovoljen s Čuvajem? RUMA (Slavonija) 15. Tukajšnji nemški list „Deutsches Volksblatt" prinaša poziv na nemške liste v inozemstvu, v katerem izrecno in odkrito priznava, da so Nemci v Slavoniji s kraljevim komisarjem Čuvajem popolnoma zadovoljni in da naj ne upoštevajo jugoslovanskih pritožb, češ, da imajo namen propagirati velehrvatska in trijalistična stremljenja. BRZOJAVNE VESTI. Ogrska obstrukcija. BUDIMPEŠTA 15. Na današnjo sejo poslanske zbornice so prišli tudi nekateri člani krvatske delegacije. Opozicija je nadaljevala cel čas s tehnično obstrukcljo proti brambnim predlogam. Večinoma je bila seja tajna, v kateri so zopet prišle na razgovor hrvatske razmere. Justhovec grof Batthany je pri razgovoru o suspenziji hrvatske avtonomne grajal, da vlada Še ni odgovorila na vložene interpelacije ter ji hkratu očital, da ne pod vzame nobenega koraka proti tri-jalističnim težnjam v Bosni (!). Za njim je poslanec Kossuth izjavil, da je suspenzija hrvatske avtonomije tako važna zadeva, da se mora o njej razpravljati v javni seji. — Dalje je Khuenu izrekel grajo, ker ni o suspenziji ustave na Hrvatskem pravočasno obvestil zbornice, in je slednjič označil Cu-vajeve odredbe za pogrešene. Skupščinske volitve v Srbiji. BELGRAD 15. Včeraj so bile po celi Srbiji volitve 160 poslancev v narodno skupščino. V Belgradu so bili izvoljeni: dva staroradikalca (tudi Nikola PaŠič), en mladoradikalec in en naprednjak. Uspeh volitev je sledeči: 78 staroradikafcev, 36 mladoradikalcev, 8 radikalnih desidentov, 32 naprednjakov in narodnjakov ter 2 socijalna demokrata. Treba je še 10 ožjih volitev. Položaj Milovanovićevega kabineta. BELGRAD 15. Volitve v narodno skupščino so splošno presenetile. Ker sta-roradikalci tudi v slučaji, da bi zmagali v 10 ožjih volitvah, ne bodo mogli doseči zadostne večine, postaja kriza staroradikalnega kabineta Milovanovićevega akutna. — Politični krogi zatrjujejo, da se vrše med sta-roradikalci in naprednjak! skupna pogajanja v s vrh o sestave parlamentarne koalicije. Staroradikalci naj bi z naprednjaki prevzeli vlado in bi se v tem smislu preustroji! sedanji staroradikalni kabinet. Poneverjenje. PRAGA 15. „ Pravo Udu" poroča, da sta ravnatelj Bečička in blagajnik Kramaf „Posojilnice v Visokem Mitu" poneverila eno četrt miljona K ter pobegnila. Parnik trčil ob ledeno goro. NEW YORK 15. Največji parnik na svetu „Titanic", last transatlantiške paro-brodne družbe „Withe-Star" je zadel ob ledeno goro v atlantiškem oceanu na svoji poti iz angleškega pristanišča Southampton v Ameriko. Začel se je potapljati. VeČino potnikov so spravili v rešilne čolne. „Titanic" je napravil svojo prvo vožnjo in je imel na krovu 1380 potnikov, ki so se pretekli teden vkrcali v Southamptonu v Ameriko. Parnik je potom brezzičnega brzojava zaprosil v Novem-Yorku nujne pomoči. Iz newyorškega pristanišča so takoj odposlali več rešilnih parnikov na kraj nesreče. Parnik je zadobil več znatnih poškodb, ker je ledena gruča, več metrov visoka, z grozno silo butnila vanj. Na krovu je nastala med potniki splošna zmešnjava. Mornarji so ostali hladnokrvni in so pričeli takoj z rešilno akcijo. Naipreje so vse ženske spravili v reŠ lne čo ne in potem druge potnike. Mornarji so z vsemi močmi skušali zamašiti nastale udrtine, kar se jim je po zelo napornem delu posrečilo. Na nekaterih mestih je tudi že udrla voda v notranje, zlasti spodnje prostore, tako da se je „Titanic** pričel potapljati. Mornarji so napeli vse sile, da so ohranili parnik nad vodo. Potniki rešeni. LONDON 15. Listi poročajo iz Novega Jorka, da so vsi potniki parnika „Titanic" rešeni. Parnik plove dalje. MONTREAL (Amerika) 15. „Star" poroča iz Halifaksa, da je „Titanic" ohranjena in da počasi plove proti pristanišču Hali-faksu. Kraški vodovod in vodovoflui Ronsorcil (Dopis iz poučnih krogov.) I. Z vprašanjem, kako bi zahodni del Notranjske in Kras preskrbeli s tekočo vodo iz NanoŠkih izvirkov, se je pred približno 18 leti praktično prvi pečal takratni deželni inžener kranjski in sedanji c. kr. profesor na tehniki v Pragi, g. V. Hrasky. Ta znani strokovnjak se je ponovno potegoval za izvršitev takega na veliko zasnovanega projekta na podlagi generalnih načrtov in splošnega proračuna in sicer v prvi vsti za notranjske občine. Merodajni krogi so se pa tako prestrašili številk, da se občina Postojna in podnanoške občine niti niso upale naprositi dežel, odbora kranjskega za izvedbo teh načrtov, ampak so si pomagale z manjšimi samostojnimi vodovodi, ali so pa ostale še do danes brez vodovoda. V letih 1903 do 1905 so se poojstrile vojaške razmere proti laškemu sosedu in o priliki obstžnejših vojaških vaj na Krasu so višji in nižji vojaški krogi imeli prilike dovolj, da so videli na lastne oči in spoznali na lastni želji vso vodno mizerijo na Krasu. Poročila navzgor so pojasnevala položaj v slučaju kake vojne, vladni krogi v Trstu in na Krasu pa so bili opozorjeni na to. Iz te potrebe se je torej v vojaških krogih porodila nujna želja, Krasu pripomoči do vode na ta ali drug način. Začele so se preiskave in študije itd., katerim je poleg višjega častnika iz generalmga štaba stal na Čelu takratni nadporočnik J. Suša. Konsorcij je spal takrat še prav mimo spanje. L. 1905. je bilo gradivo s pomočjo c. kr. okr. glavarstva v Sežani po večini nabrano in vojaški krogi so se obrniii na takratnega dež. poslanca za Kras, da spravi stvar v eni ali drugi obliki pred deželni zbor. Takratni kraški poslanec, dr. Treo, je nabrano gradivo deloma Še sam spopolnil [in je stvar z obširnim poročilom spravil I pred deželni zbor. Iz letnega poročila o seji dne 15/11. 1905 Je posneti soglasni sklep deželnega zbora o njegovih predlogih, da se ima preskrbitev Krasa z zdravo pitno vodo smatrati kot deželna melijoractjska stvar, ki jo je dežela pripravljena skupno s c. kr. vlado in občinami podpirati iz svojih sredstev, c. kr. vlada je bila naprošena za napravo potrebnih načrtov, deželni odbor pa je dobil nalog, da tozadevno st< pi v neposredno zvezo s c. kr. vlado in z občinami. Zvezo z občinami je pripravil že zgoraj navedeni poslanec, ki |e predložil obširno prošnjo in izjavo, podpisano malo ne od vseh kraških županstev in več podžu-panstev, s katero sta bila naprošena c. kr. namestništvo in deželni odbor, naj delata za izvršitev vodovodnega načrta s prispevkom občin. Obširno poročilo k deželnozborniškemu sklepu se opira vseskozi na nanoške studence z upoštevanjem velikih nabiralnikov, aii pa dviganja nižje ležečih izvirkov (Vipava) do glavnega rezervoarja v slučaju potrebe, priznava pa že tudi težkoče, ki bi radi oddaje teh studencev lahko nastale s kranjskimi občinami in z deželnim odborom za Kranjsko. Na podlagi soglasnega sklepa deželnega odbora je potem deželni odbor 1 1906. stopil v zvezo s c. kr. namestmštvom, ki je zahtevalo za napravo generalnih načrtov izdaten troškovni prispevek. Ta prispevek je dežela Gjnška tudi zagotovila vladi v poini meri. Sklenjena je bila torej v deželnem zboru načeloma deželna melioracijska vodovodna naprava za Kras s prispevkom za napravo načrtov. Tak je bil torej kraški vodovodni položaj I. 1906 Sedaj še le je stopil na plan v „Edinosti* in „Soči" ponovno imenovani privatni konsorcij. Delal je, kakor se take stvari navadno delajo. Pokupil je najprej na ime posameznih članov glavne izvirke in • svet okoli njih, male mline in žage in po-| lagoma dokupil nekaj gozdov in senožeti, j ki so se zdeli konsorciju potrebni za naprave. In potem so prišli s siojim samostojnim privatnim podjetjem pred mero-dajne javne oblasti : namestništvo, razna ministrstva, železnice itd. itd. Ko jim je bil prvi načrt odklonjen kakor pomanjkljiv in ; nesposoben za podlago daljnim raziskavam in proračunom, so dali napraviti druzega in so vnovič začeli započete poti, vlagali načrte, koncesijske prošn|e, provzročali komisije itd. itd.__ Shod NDO v Škednju. NDO je priredila v nedeljo, dne 14 t m., popoldne pešizlet od S/. Jikoba v Ške-denj, ki je bil zvezan z Javnim shodom in nato sledečo veselico v Škednju. Odhod ob Sv. Jakoba je bil napovedan ob poli 2 popoldne, a že daleč pred napovedano uro se je začelo zbirati narodno de- „Maurice, poznal sem tvojega očeta, cenil sem ga in zato cenim in ljubim tudi tebe. Veruj mi Maurice, da se izpostavljaš veliki nevarnosti, ker ti je jela pešati vera, kar pomeni, da ti je jel pešati tudi tvoj revolucionarni duh. Če pa ni vere, tudi ni zvestobe. Ti ne veruješ v sovražnike domovine, zato hodiš mimo njih, ne da bi jih opazil, in postajaš orodje njihovih zarot, ne da bi kaj slutil o tem." Nato je spominjal Maurica rdečega na-geljčka; pripovedoval mu je o podzemskem hodniku, segajočem do kantine gospe Plu-meau. Ker je Maurice še vedno zmajeval z glavo, mu je predsednik pokazal odredbo odbora za javni blagor, ki je odredila, da se mora kraljica preseliti v zapor. Pokazal mu je tudi ječarjevo potrdilo. Ta presenetljiva novica je Maurica osupnila. Predsednik je nadaljeval: „Čitaj tajno noto policijskega ministra." Maurice je čital: „Ker smo gotovi, da se bivši vitez iz Rdeče hiše nahaja v Parizu, da so ga videli na različnih mestih, da so zasledili njegovo navzočnost pri raznih, k sreči neuspelih zarotah, poživljam sekcij-ske voditelje, da podvojijo svojo pazljivost .. „No?" je dejal predsednik. „Moram ti verovati, občan predsednik," je vzkliknil Maurice. Poročilo se je nadalje glasilo: „Oznaka viteza iz Rdeče hiše: pet čevljev, trije palci, plavi lasje, modre oči, raven nos, kostanjasta brada, okrogel obrazek, mehek glas, ženske roke, star pet- do šest- j intrideset let." Pri tej oznaki je mislil Maurice na mladega moža, čegar odločnost je bila rešila prejšnega dne njega in Lorina. „Vraga I" je mrmral Maurice, „ali je on ? V tem slučaju bi ne bila napačna trditev, da so me videli ž njim govoriti." „No, Maurice," je vprašal predsednik, „kaj praviš k temu, prijatelj ?" „Verujem ti," je odgovoril Maurice in se žalostno zamislil, kajti že nekaj Časa je neki hudoben upliv kalil njegovo življenje, in videl je, kako se je vse mračilo okoli njega. „Ne tvegaj svoje priljubljenosti, Maurice," je nadaljeval predsednik, „priljubljenost pomenja danes Življenje. Varuj se, kajti nepriljubljenost te osumi izdajstva, a občan Mauric Lindey ne sme biti osumljen, da je izdajalec." Maurice ni mogel ničesar odvrniti na ta nauk, o katerem je čutil, da je njegov. Zahvalil se je svojemu staremu prijatelju in zapustil sekcijo. „A 1" je mrmral, „oddahnimo se nekoliko, preveč je osumljenja in boja. Pojdimo naravnost k pokoju, k nedolžnosti in k radosti, pojdimo k Genevievi!" In ubral je dobro znano pot. Ko je dospel k Dixmerju, so se mu zdeli hišni prebivalci zelo razburjeni, in služabniki mu niso hoteli dovoliti vstopa Dixmer mu je šel nasproti do vrat. „Vstopite," je dejal, „vstopite, ljubi Maurice, Vam vrata niso zaprta." „Kaj se je pripetilo?" je vprašal mladi mož." „Genevieva je bolna," je dejal Dixmer, „ima mrzlico." „Oh, ti mej Bog 1" je vzkliknil mladi mož, ganjen. „Kaj pa ji je?" „Vi veste, moj ljubi," je odvrnil Dix-mer, „nihče ne razume ženskih bolezni, najmanj pa soprog." Genevieva je ležala vznak na divanu. Zraven nje je stal Morand in ji dajal du-hati neko ostro tekočino. (Dalje.) Stran II. »EDINOST« St. 106. V Trsu;, ine 16 aprilu J 12 lav tv^, ki je potem v mnogoštevilni množici z godbo in zastavo NDO na čelu odkorakalo proti Škednju. Šentjakobske italla-ci-širne }e pač nekoliko bodla v oči ta lepa množica narodnega delavstva, zlasti pa so pogledovali po strani skoraj 40 mož broječo po sokolsko uniformirano godbo, a reči se vendar niso upali nič, tako, da se je sprevod razvil popolnoma nemoteno. In čim dalje je prihajal, tem bolj je rastel na številu udeležencev, tako, da ga je bilo ob prihodu v Škedenj res impozantno pogledati.^ V Škednju, kjer je pričakovala izletnikov velika množica domačega ljudstva, je zavil sprevod na vrt „Gospodarskega društva", kjer je kmalu po prihodu otvorit nato predsednik podružnice NDO v Škednju, g. Š.iman, javni shod in po kratkem pozdravu podal besedo predsedniku NDO, g. dr. Vekoslavu Kisovcu. Govornik je povdarjal pred vsem, da ima shod namen, manifestirati za narodne Jn gospodarske potrebe delavstva v okolici in v mestu. Poživljal je zlasti okolič^nsko deiavstvo, da se tudi ono pridruži NDO in na (a način zavaruje svoje stanovske in narodna interese. V daljšem govoru je nato strokovni tajnik NDO, g. Brandner, razlagal pomen NDO in opozarjal Škedenjsko delavstvo na potrebo tesnega združenja na strokovni in narodni podlagi. Razlagal je težavno stališče škedenjskega đeiavstva, zaposlanega v različnih bližnjih podjetjih, zlasti pa je opozarjal na naravnost kričeče razmere v plavžih Kranjske industrijske družbe, kjer je delavstvo prisiljeno delati do 18 ur na dan, ia dokazoval, da je le v organizaciji tista moč, ki more dovesti do zboljšanja nesrečnih razmer. Govor strokovnega tajnika je napravljal najboljši vtis in je pričakovati, da bo obrodil tudi dober sad. K besedi se je oglasil nato državni in deželni poslanec g. dr. O t o k a r R y b a F, ki so ga zborovale! pozdravili z viharnim ploskanjem, medtem ko je godba zaigrala „N j prej". Ko je končno le mogel priti do b sede, Je omenjal, kako so okoličanje v prejšnjih časih le v največji sili iskali dela v industrijskih podjetjih, dočini pa so nahajali v slučajih bolezni in starosti zavetišča v svo/h rodbinah, na svojem lastnem premoženji!, dočim pa sedaj daje okolica vedno več industrijskega delavstva, kakor se sploh tudi zlasti spodnja okolica industrijalizira vedno bolj in bolj. Vsled tega je potrebno, da se tudi okoličansko delavstvo združuje v strokovnih organizacijah po primeru drugih krajev in stanov. Pred leti so tržaški Slovenci prepuščali strokovno organizacijo socijalnim demokratom, no, slovenski socijalni demokrati s po volitvah leta 1893. obupali nad slovenstvom v Trstu in so prenesli svoj tabor z generalnim štabom in svojim glasilom vred v Ljubljano. Slov. nar. stranka pa ni obupala nad usodo slovenskega naroda na Tržaškem, temveč je navduševala ljudstvo za nadalj-ci boj in se je, videč, da slovenski socijalni demokrati obupa vajo, začela polotevati tudi strokovne organizacije slovenskega delavstva, ker je spoznala, da je nasproti čisto laški socijalnodemokratični organizaciji potrebna slovenska narodna del. organizacija. D3 je narodna stranka nastopila pravo pot, dokazuje med drugim tudi na kar jasnejši način pravkar izišla knjiga italij. socijalnode-mokrat. pisatelja dr. Vivanteja, „Irredentismo adiiatico", v kateri dokazuje pisatelj, da manjka v našem Primorju irrdentizmu vsaica realna podlaga ravno z ozirom na etnogra-lična razmere v teh pokrajinah, ker so te pokrajine po svoji večini slovenske, česar pa ne dokazuje morda z itak že sleparskim ljudskim štetjem, temveč posebno z izidi zadnjih državnozborskih volitev. Pisatelj je štel samo slovenske narodne glasove, ne pa tudi glasov slovenskih socijalnih demokratov, ter je dokazal s tem svojo gornjo trditev. Važna pa je ta knjiga tudi z ozirom na svoje stališče napram Družbi sv. Cirila in Metoda, kajti pisatelj priznava, da vrši naša Družba lepo kulturno delo, dočim pa nastopa „Ltga nazionale" le kot raznarodoval-ka. Lepa lekcija to onim slovenskim socijalnim demokratom, ki so napadali in poniževali ter vlačili v blato našo Družbo sv. Cirila in Metoda. Končno je govornik potivljal slovensko delavstvo, naj se čim trdnejše oklene NDO, ki ima nsmen Ščititi stanovske in obenem tudi narodne interese slovenskega delavstva, ki tvori večino slovenskega prebivalstva na tržaškem ozemlju. Viharno odobravanje, ki je sledilo dr. Rybareverau govoru, je pokazalo, da Je govornik govoril zborovalcem res iz srca v srce. Ko je nato Še g. K r i ž m a n č i č na svoj znani humoristični način opozarjal na potrebo organizacije slovenskega delavstva in že! za svoja izvajanja živahno pohvalo, je pitdsednik zakijučil to tako Imenitno uspelo zborovanje. Po končanem shodu je odšla množica na vrt Šmečeve gostilne, kjer se je vršila nato prav animirana domača zabava, pri kateri je sodelovalo po svojem izbornem jetju splošno zmno domače škedenjsko pevsko dvuštvo .Velesila" in pa godba NDO. Pripomnimo nai, da so zlasti pevci za vsako svojo kar najboljše Izvajano pesem želi viharno odobravanje, in da se je prav tako tudi godba NDO pod vodstvom svojega kapelnika g. Majcena odlikovala z izbornim sviranjem. Na celi prireditvi moremo le častitati naši nanovo se tako lepo razširjajoči NDO. Mestni svet tržaški. (Seja 15. aprila.) Sinočnja se;a je bila izredno dobro obiskana. Člani večine so bili takorekoč polnoštevilno prisotni; šlo Je namreč za podporo gledališča Verdi.... Župan je otvorii sejo ob 7 30. Za mala stanovanja. Po prećitanem zapisniku zadnje seje je svet. Cerniutz stavil nujni predlog, naj se zavod za mala stanovanja pozove, da predloži mestnemu svetu tekom dveh mesecev načrt glede zgradbe 2000 delavskih stanovanj in 1000 stanovanj za male uradnike. S tem delom naj bi se pričelo takoj, ko bo dosežen sedanji program zavoda. Trošek za po Cerniutzu predlagana stanovanja bi znašal 13 miljo no v kron, za katera naj bi občina prevzela jamstvo. Svet. B r a i d o 11 i, ki je predsednik omenjenega zavoda, Je povedal, da zavod v kratkem predloži načrt svojega nadaljnega programa, za katerega ne potrebuje drugo kot garancijo občine. Svet. dr. M r a c h je proti nujnosti predloga, vsled česar je prišlo med njim in Cerniutzem do malega prerekanja. Nujnost predloga je bila odklonjena. Sprejet je bil predlog odbora glede ureditve ulice Arcata s podaljšanjem ulice Carduci. Sklenjen je bil nakup zemljišča zemlj. št. 185 Štorklja, last ded. Gairinger in dr. po 15 kron za seženj v približni skupni svoti 300 000 kron. Potem ko je bil sprejet predlog glede ureditve ulfc Sette Fontane In della Fabrica, se je prešlo na razpravo o podpori za gledaliSCe Verdi. Mestni odbor predlaga za gledališko sezono 1912-13 za gledališke Verdi .doto" v znesku 60 000 K. Svet. W e i I Je toplo priporočal to podporo, ker imajo od gledališča Verdi obrtniki lep zaslužek. Svet. R a v a s i n i Je proti podpori v znesku 60.000 K, predlaga, da se določi podpore 30.000 K, a to za tri leta, da bo imelo podjetje neko gotovost pri sklepanju pogodeb. Svet. Cerniutz pravi, da ubogim bogatinom mestna cbčina že dovolj daruje s tem, da jim brezplačno prepušča gledališče in za znižano ceno razsvetljavo in kur|avo, kar znaša svojih 100.000 K na leto. Poudarjal je, da vstopnic za Verdi sploh ne more dobiti, kdor ne pripada privilegiranim stanovom. Podžupan dr. R i c c h e 11 i je govoril v prilog podpori. Svet. dr. P u e c h e r Je rekel, da bodo socijalisti glasovali proti. Niso principijelni nasprotniki podporam za umetnost, a glasovali bodo za take subvencije le, ko bo ustanovljeno gledališče, ki bo pristopne naj širjim slojem ljudstva. Će pa hočejo imeti ubogi bogatini gledališče sami zase, naj si ga tudi sami plačajo! Svet. dr. S e n i g a g 1 i a izjavlja, da bo v nasprotju s svoji socialističnimi drugovi glasoval za podporo, ker gre ta denar za — uboge. Ko bi gledališče Verdi ostalo zaprto, bi to bila — nesreča za mesto. („Oho"-klicl pri socljalistih) Svet. L u c a t e 11 i je rekel, da Je prejšnja leta vedno glasoval proti podpori za gltdališče Verdi, a letos bo glasoval za, ker bo prihodnje leto stoletnica Wagnerje-vega rojstva. Pri glasovanju je bil predlog mestnega odbora sprejet s 43 preti 18 glasovom. Svet. Puecher je zaklical med glasovanjem članov večine: wJe lepo hoditi v gledališče z občinskim denarjem!" V nadaljnem je mestni STet odobril predlog odbora za rakup cestnega kompresorja in nekatere naknadne kredite. Potem ko Je mestni svet še sklenil „Društvu prijateljev otrok" povrn ti stroške za vzdrževanje otrok v hosplcu Valie d' Oltra, je župan ob 10*30 zvečer zaključil sejo. Domače vesti. Umrla je včeraj zvečer v starosti 22 let gospa Gabrijela Šemetova, soproga g. Antona Šemeta, c. kr. učitelja na Ciril-inMetodovi šoli na Acquedottu. Pogreb se bo vršil v sredo, dne 17. t. m.t ob 4. popoldne iz ulice Piccardi št. 26 na pokopališče k Sv. Ani. Naše odkritosrčno sožalje. f M. Rafaela Kovačičeva. Predvčerajšnjim ob U je umrla v zavodu šolskih sester v ul. Pasquale Besenghi prednica M. Rafaela Kovačičeva v starosti 56 let. Pogreb se bo vršit danes popoldne ob 3 ■ !i M. Rafaela Kovačičeva je bila učiteljica, predno je vstopila v red šolskih sester, kier j je tudi potem posvečala vse svoje delo izobrazbi mladine. Pri nas v Trstu je bila j dolgo časa defaeto voditeljica dekliške šole j Družbe sv. Cirila m Metoda pri Sv. Jakobu. ! Po njenem prizadevanju se je pozneje zgra-! dil konvent šolskih sester v ulici Besenghi, i kjer je ustanovila dekliško trgovinsko šolo, i internat in licej. Kakor znano, preide po-j slopje v državne roke. Umrla prednica je bila izredno nadarena, energična ženska, zelo delavna, pri {vsem pa vendar blaga in miroljubna, vsa ' vneta za vzgojo mladine. Bolehala Je že dalj Časa, a gotovo jo je hudo zabolela 'prodaja zavoda v ul. Besenghi, za katerega je delovala z vsemi svojimi močmi. Tržaški i Slovenci ji moramo biti hvaležni na njenem požrtvovalnem delovanju na polju vzgoje in 'izobrazbo n2Še mladine, zato ji kličemo v njen prerani grob : Blag ji spomin! Smrtna kosa. Bivša večletna postrež-nfca na šoli družbe sv. CM na Acqnedottu, Fani Požar je umrla včera| dopoludne v \ tukajšnji veliki bolnišnici, kjer se je naha-: jala čez dva meseca. Otroci so še na šoli. ; Varuh In varstveno sodišče pa določita v | kratkem, kam pojdejo otroci sedaj. Od zbirke, nabrane pred časom, Je Še precejšen j znesek r.a razpolago za otroke. Račune o izdatkih in oskrbo denarja ima ga. Kranjc, o porabi denarja pa bodo obveščeni tudi cenj. gg. darovalci po „Edinosti*. Pokojnica pa naj počiva v miru. Iz sodne službe. Premeščen je vodja zemljiške knjige Friderik S c h;o f k a iz Rovinja v Trst k deželnemu sodišču, za vodjo zemljiške knjige pri okrožnem sodišču v Rovinju pa je Imenovan pisarniški oficijal Francesco Paliaga. Italjanske oblasti Šikanirajo Italijanske Slovence. Prejeli smo: Članek v „Edinosti" „Italija si prilašča slovensko vas" je prišel v roke italijanskim oblastim in Je povzročil malicljozno preganjanje Slovencev v Italiji. Poročajo nam, da ob'asti strogo nadzorujejo duhovnike, ono majhno kopico mož, ki se zavedajo slovenskega rodu, čeravno so bili vzgojeni v videmskem semenišču. Slovensko časopisje, ki prihaja direktno ali Indirektno čez mejo, zaplenjujejo slciljanski karabinirji, ker so zadobili ukaz iz Vidma, da morajo kar najtrožje paziti na slovensko Benečijo. Ti ljudje se pač tresejo pred vsako mišjo v pasti. Poitaljančili so nam vso čedadsko okolico na tak način, da i mladi naraščaj govori le italijansko; le ; starci se zavedajo, da se je nekdaj tod „parlAlo po slavensko". V hribovske kote še j ni moglo prodredi italijansko narečje, ker te tUoče Slovencev branijo narava In stiki onstran meje. V vsaki kmečki hiši visi „ritrat" italijanskega kralja In sinovi služijo daleč doli v Napolju in Siciliji, kar lih niso poslali v libijske puščave. Temu gorskemu ljudstvu, : ki — mimogrede omenjeno — ima izključno ! italijansko vzgojo, ni niti od daleč prihajalo ; na um, da bi začelo iredentsko gibanje. In vendar je osumljajo takega gibanja, kajti oblasti so prepovedale slovensko pridigo že . v treh vaseh in preganjajo jih siciljanski ka-Irablnirji. — E se non rldi, di che rider suoli ? Slučaj, ki nI slučaj. Marsikaterikrat smo že bili prisiljeni javno protestirati proti brezbrižnosti in malomarnosti, da ne rabimo ostrejšega izraza, ki jo kaže slovansko Ča-;sopi*|e napram nam Slovencem. To velja v posebni meri zlasti hrvatkemu in češkemu časopisju, ki Je večkrat tako indolentno napram nam in našim stvarem, da mora v nas pobujatl najupravičenejše ogorčenje. Grajali smo že zlasti grdo navado hrvatskega In češkega časopisja, da mu za [označevanje naših najpoznanejših krajev ve-I Činoma rabijo ne morda naša pristna, lepa j slovenska imena, temveč nemška, največkrat ! celo grde spakedraake. Ali ni morda to ! pravi pravcati škandal, da piše na primer i zagrebški „Obzor", da se je zgodilo to in to | v „Rannu", „MSttlingu", ko ima vendar naše slovenske „Brežice" in „Metliko" 'prav pred nosom?! O „Veldesu" je bilo tudi bogzna kolikokrat govora v hrvatskem časopisju. Čudno, da še ne pišejo o „Lai-; bachu". Prav tako pa je tudi s češkim časopisjem. Gospodje časnikarji so pač preko-modni, ali pa, recimo kar naravnost, prefn-dolentni, da bi skušali poizvedeti slovenska krajevna imena. Gre pa tudi tu le za mali ! slovenski narod, u katerem so največkrat j tako slabo poučeni, da komaj vedo ali pa niti ne. kje ima svoja bivališča, in ne poznajo drugega slovenskega krajevnega imena, kakor kvečjemu LJubljano. Radovedni pa smo nasprotno, kaka burja bi zapihala na pr. po hrvatskem časopisju, ako bi kak slovenski list pisal o „Fiumi", „Agram*, „Essegu* ali celo kakem „VerOsieju" ali čem podobnem ?! Kaj bi porekli Cehi, če bi pisali mi o „KOnigliche Weinberge", „BOhmhch Brodu", .Budvveisu" ali čem takem ? I A glejte, vzlic temu se |e našel celo češki list, ki se bavi z izključno slovenskimi stvarmi, ,A1psky Včstnik", gladilo češke podružnice „Slovenskega Planinskega Dru- štva", katerega zadnja številka nam ^ prišh. na dobesedno sledeči naslov: „Spetabile redacione „Edinost" Trst (Trieste)", Prečrtane ste tiskani besed: „Vtlectč.n paa*. namesto njih pa one italijanske spalce-dranke. No, seveda ! „Edinost" je pač slovenski list, list za tisti mali slovenski narod, ki lahko požre in mora tudi menda požreti vse, kar mu vrže kdo v obraz. Tako si menda mislijo tisti, ki nas pitajo s takimi stvarmi, za katere je najprimernejši izraz edino le; škandal! Slovenci in vpoštevanje slovenskega jezika v Trstu. Čitajoč članek „Razvoj razmerja med Slovani in Italijani Primorja" (Edinost št 103) sem opaiil pasus: „Leta 1848. se Je pri razpisu mesta zdravnik* tržaške mestne bolnišnice zahtevalo med drugimi kvalifikacijami tudi poznavanje enega slovanskih narečij. (Osservatore Triestlno 23 /7/48.) K temu je dodati sledeče: Pri razpisu učiteljskega mesta na ljudski šoli v starem mestu zahteva tržaški mestni magistrat od kompetenta tudi znanje slovenskega Jezika (14. sept. 1848. — štev. 7445) Pri razpisu mesta učiteljice na ljudski šoli v ul Acquedotto, zahteva isti magistrat od ko:n-petentinje znanje italijanskega ter nemškega In „osobito" znanje slovenskega jezika. (Razpis z dne 4. marca 1850 št. 627.) Kako daleč je segal tedaj naš živel?, in kako Je bil — hočeš, nočeš — upoštevan nai jezik takrat v mestu Trstu, kažeta ta dva razpisa, ki sem ju povzel po Ferdo Plemi-čevem „listku" v „Učit. Tovarišu" iz I. 1911. (Slovensko šolstvo v tržaški okolici v dobi konkordata), dovolj jasno. Altrn che „calati" 1 Odhodnlca. G. Vladimir Borštnik, tajnik ruskega konzulata, zapusti te dni Trst G. Borštnik Je bil jako delaven član naše mlade Inteligence in se je intenzivno udeleževal našega družbnega življenja. Bil je svoj čas podpredsednik akademlčnega društva »Balkana", odbornik .Sokola" itd. V zadnjem času je bil jako delaven odbornik „Dramatičnega društva" in dramaturg našega gledališča. Prevedel je tudi za naš oder Tolstega .Živega mrtveca". Mlademu prijatelju želimo najboljših uspehov v njegovem nadaljnem življenju in mu z željo, da se zopet povrne med nas, kličemo: Na svidenje! Hrvatsko pokrajinsko kazalište v Trstu. Dne 25. t. m. tega meseca bo gostovala v slovenskem gledališču podružnica Hrvatskega deželnega gledališča v Zagrebu pod vodstvom svojega stalni g t člana Mihajla Markovića. Osobje je izvrstno in šteje do 40 oseb. Neugodne Železniške zveze. Prejeli smo iz Zgonika: Občine Prosek-Kontovelj-Zgonik leže ob železnični cesti južne železnice, toda urnik osebnih vlakov je tak, da se gn občinstvo malo ali celo nič ne more posluževati. Ob-činarji, ki imajo posla pri oblastnijah v Sežani, morajo rabiti vozove — kar provzroča stroške — da prihajajo o pravem času k uradom. Prvi osebni vlak proti Sežani gre po 11. url, in Če ima italijanski vlak zamudo, potem gre včasih tudi še le o poldne. Kaj naj naredi ljudstvo potem v Sežani v tako pičlem času ?! Potem gre en vlak ob 3. uri, dalje eden ob 7 30 zvečer in eden o polnoči. Od sedaj nimamo več zveze z Dunajem celih 12 ur več. Urnik Je sploh tik, da nam žeieznična zveza prav nič kasne. Nasprotno pa nas in voznike ovirajo vedno zaprte rampe, ko vozijo vlaki (ali p 4 same parne mašine) gori ali doli. — Tako lahko rečemo, da nam železnica pri takih razmerah prav nič ne koristi, ni v smeri proti Dunaju, ni obratno, da-si teče po naših tleh. Temu bi odpomo6li, ako bi se na staciji Prosek ustavljala za vst»p in izstop brzovlaka štev. 1 in 2. Eden odhaja iz Trsta ob 8. uri zjutraj, drugi prihaja ob 9 zvečer v Nabrežlno. Te skromne vrstice polagamo na srce gospodu postajenačelmku južne železnice v Trstu. Prosimo tudi gospoda poslance d ra Gregorina in d.ra Rybaru, da bi se zavzela za to, da bi urnik od 1. maja dalje spremenili v smislu gori izražene želje. Zagotovljena bodita naše hvaležnosti! Prememba posesti na Kranjskem. Vilo Jasno Selo" last g. A Schreya na Hrušicl pri Jesenicah so kupili za svotu 70 000 K Šolski bratje iz Dunaja, ki name ravajo otvoriti tam pripravnico za poznejši sprejem v novieliat tega reda. V ta zavol ki bo pod vodstvom Novomeščana č. brata Mauserja, se bodo sprejemali le mladeniči Iz jugoslovanskih dežel. Stavbene ponudbe za zgradbo nove ribje tržnice. Včeraj opoldne so na trža Škem magistratu odprli stavbene ponudbf za razpisano zgradbo nove tržaške ribji Sukna, k* gospode ia dnine, lod.i in modno blago KAREL KOCIAN, tovarn*« nukan v Humpolou (Oodfco) Uzor 01 trunio. Dober tek! Imamo zdrav želodec in nas ne tišči v želodcu, nimamo več bolečin, odkar rabimo Felierjeve odvajajoče Rhabarber krogljice z zn. Elsakrogljice. Povemo Vam iz lastne izkušnje, poskusite jih tudi Vi, uredijo odvajanje in pospešujejo prebavljanje. 6 škatljic franko 4 krone. — Izdelovatelj lekarnar E. V. Feller. Stubica. Elsatrg 264 (Hrvatsko) V Trstu, »ine 16. aprila I C' 1. tržnici?. Navzoči s;> bili ravnatelj magistralnih urad )v dr. Alberto Boccardi, občinski svetovalec Banelli in inženir Polli kot zastopnik motnega stavbinskega urada. Ponudbe so bile sledeče : Buttovaz & Ziffer.....K 531.668*94 Venezian in dr.......„ 518.643-10 Mazorana & Come! .... „ 513.795 85 Widmer.........„ 513.42873 Gabel & Forti......„ 496.388* 14 Ast m zlet „Tržaške sokol- dopoldne je isti parnik storil isto z italijanske župe" skupno p tridesetletnico našega »ko j^drenico „Bianca Giulia". društva. Ker bo s tem zletom združena tudi V novi prosti luki je odnesla burja ču-1 velika ljudska veselica, vabi podpisani odbor vajnlco finančne straže v morje. Ravno tam ; vse brate Sokole, ki imajo voljo sodelovati se le izruval steber, ob katerem je bil prire- j in pomagati pri slavnosti, da se udeležijo zan Lloydov parnik „Marquis Baccquehem* | seje veseličnega odseka v četrtek in so morali parnik privezati ob drug steber.! 18. t. m. ob 8 zvečer v društvenih pro- Iz Reke došli parnik „Eugenlja*, ki je štorih. Na idar! Odbor. last „Austro-Amerikane", nI mogel zaradi - Jahalni oddelek tržaškega burJet,v luko ln. l««owl ostati zunaj. .Sokola" bo imel v sredo 17. t. m. ob 9. V mestu je burja precej m usnjeno zvečer sestanek v restavraciji „Balkan", gospodarila z okni n strelnim. Sforai po Novi jahalci dobro došli! ,vseh ulicah e videti po tleh razbitih ti3 in Ženski odsek tržafrega društva". VaMter.l so Člani in prijatelji Orll-Metodove družoe. Magdalenska Ciril - Metodova po družnica bo imela svoj letni občni zbor v nedelj" 21. t. m. ob 4. popoldne v gostilni „Gospodarskega društva" (pii „Ti-rolcu") z navadnim dnevnim redom. — Magdalenčani I Udeležite se tega občnega zbora p'?!noŠtevilno, da pokažete, da razumete veifki pomen te norodne postojanke! Pevsko društvo „Danica" na Kon-tovelju je svojo veselico, ki se le imela vršiti dne 14. t. m., preneslo na dan 21. m. ob 5. popoldne. Zanimivi spored obsega petje, tr.rnburanje ln igra ,,Tri sestre" v treh dejanjih. Novo društvo. NarecstnJštvo je vzelo naznanje pravila „Podpornega društva za osirotele otroke sodnega okraja Komen* s sedežem v Komnu. prijateljem javljam tužno vest, da je svoji sestrici Dušici, ki je preminula 12. t. m., sledila včeraj druga moja hčerka Marija, ki je izdihnila svojo nedolžno dušico po mučnem desetdnevnem življenju. V Lonjerju, dne 15. aprila 1912. Pragotin (ok- Županov. del. organizacija. — Novoizvoljeni rdbor krajevne skupne zidarjev NDO ima svojo prvo sejo i j t r i v sredo 17. t. m. ob 6 30 zvečer v prostorih NDO uitca Sv. Frančiška št. 2. Oib-irn*ki so naprošenf, da se seje gotovo uli.-.t' ic. r rt toča ava srca va-h go-ppn'lmj po cnežn )be'i ći-BtoHti ter "lasmetn vonju, ki ga daje perilu. In kaco lahko ter igraje »e pere z njim ! Samo poni lit!, ne Sol ko Čaaa pustiti a ta.i. izprati in obeliti. Nič drgnjenja, nič kuhanja, nič po parjenj a več ! Generalno zastopstvo: A!b. Tedesehl Corso 2, III. n., Trst. Sloviti amerikanski izumitelj Edison hoče živeti 150 let, —=—— • in ko so ga vprašali, na kak način hoče dosefi to ? neverjetno visoko starost, je odvrnil: „Samo s pravdno hrano". Brezdvomno si večina ljudi nasiloma prikrajša življtnje 8 slabo, nepravilno hrano. Metuzilemovo starost najdemo le še v pravljicah, in vendar lahko mn"go do-eiemo z redno hran'i, kakor so sijajno dokazali iovnoznani učenjaki Lahmann, Pristlej in Li»voisier. Po temeljitih načelih teh učenjakov je bilo iigotovljtno redilno sredstvo „Nntnge j", ki odgovarja v vt-akem oz;iu zahtevam smotrene prehrane. Natrigen ni nikake zdravilo, nikako dražilo, ki učinkuje damo hipno, temveč redilno sredstvo, ki je idealno sestavljeno in čigar izbornost je dokazana potom analize nekega overovljenega kemičnega zavoda. Sicer naj bi se vsak sam prepričal o izbornih kakovostih redilnega sredstva „Nutrigeu". Dasiravno je to zvezano s težkimi gmotnimi žrtvami smo se odloČili, da pošljemo vsakomur popolnoma zastonj pokušati Nutrigen in popolnoma zastonj poučno knjigo, da lahko vsakdo, tudi najnbožnejSi spozna to redilno sredstvo, ki te z vso pravico imenuje kralj redilnih sredstev, zastonj brez obveznosti. Ta Izredna ponudba bo ¥ veljavi aamo kratek Caa; v Interesu vsakogar Je, da al ga naroČi z dopisnico. Budimpešta VII. t\ Mbethrlog 16, Ab'. !7 Podjetje „Nutrigen" Btnft IV. »EDINOST« St. 10«. T Tretn, dae 16. aprila 1912. Na - rešflnt poste|l se fe priglasilo i red včeraJSnjim in včeraj več oseb, ki |ih ■s b. rja vrgla na tla, bile so pa vse po-le lahke. Težko poškodovan ni bil nihče. Zaradi žaljenja veličanstva. Predsi-nočtijlm je bil aretiran v ljudski kuhinji v uL Donota št. 7 22letni brivec Vittorio Za-niao lcb, doma iz Benetk, stanujoč v ulici Ktborgo št. 6, ki je v svoji objestnosti rabil besede, ki so bile žaljive za našega vladarja. Možu je ušla. 33letna Videmčanka Ra-cbiide Freschi je že pred dvema letoma pobegnila svojemu 471etnemu možu Brniku, ki i-3 doma iz Brazzana pri furlanskem Vidmu in tudi prebiva tamkaj. Kaj je bilo pravzaprav vzrok temu begu, ni znano, najbrž pa ji je bil mož prestar, kajti prišla v Trst in je tu kmalu našla nadomestilo za svojega zapuščenega Enrika s skoraj petimi križi na ramah, namreč natakarja v kavarni „Oriente", nekega Antonija M. Ker je izvedel Freschi, da mu Je nekdo drug zašel v njegov zelnik, Je vzel ort pod »oge in hajd v Trst, kjer Je oba, Rachildo !n Antonija ovadil zaradi prešestva. Hm, dal M >rda se bo Rachildi sedaj, ko bo na hladnem, vendarle nekoliko ohladila njena rroča kri. Kdo bi mislil, da so ljudje, ki se vendar bavijo danzadnem z ledom, tako zelo vreče krvi. Je to namreč tak neki 23 leten Paolo Costantini, doma iz Aviena pri furlanskem Vidmu, stanujoč v ulici Rigutti št. 7. Predvčerajšnjim dopoldne je ta možakar namreč pustil svojo „ambulanco" sladole-darno pred gostilno v isti ulici št. 9 in se šel pokrepčat v gostilno. V tem privozi mimo z vozom 161etnl voznik Mihael Zadnik, stanujoč v Rocolu št. 392, in zadene z vozom ob Costantinijevo „sladoledarno", da se je prekucnila. Costantini je slišal polom in je razburjen prileti! iz gostilne. Ko pa je tu videl svojo cizo prevrženo, je pograbil neko stvar, ali kamen ali pleno, in udrihnil parkrat Zadnika po glavi, ne da bi bil pomislil, da je sam kriv svoje nesreče, kar je pustil vozič brez nadzorstva na cesti. Zadnik je dobil več poškodeb, med ■jimi eno težko na desni čeljusti. Vročekrvnega renjikoli so pa aretirali. Koledar in vreme. — Danes: Turi-bij, Škof, Bužislava. — Jutri: Rudolf mučenik. Temperatura včeraj ob 2. popoldne 10 4 C°. Vreme včeraj: Burja, zvečer oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, dtl raa dež. Temperatura hladna. Vzhodni vetrovi. BAROVJL Povodom jubilejne zbirke v proslavo 25-letnice ženske podružnice sv. CM v Trstu in njene soustanoviteljice gospice Milke MankoČ-eve so darovali v korist družbe sv. Cirila m Metoda v Ljubljani : Će ti ti izkaz pole gospe Eme Bartel: g. vitez Kornelij Gorup .... K 30 — g. Ernest Pegan........„ 5 — g. Jernej Pmtar........„ 5 — g. Dr. Pederzolli.......„ 2 — g. prof Metko Mandič.....„ 10-— j.ospa Oiga Bandel......„ 4■— sospa Matija Dekleva.....„ 5"— ^ospa Marija Zwitter...... 5*— <. Franc Korenčan.......„ 5-— Valentin Cibic.......„ 2'— Anton Vrab c......., 5*— g. Ferdinand Vondraček . . . . , 10 — £ spa Matilde Šjrli....... 5 — ^ospa Schneller........n 3'— Hinko Candolini......w 10 — ^ Hrabroslav Čok......„ 4 — Skupaj . . ."~K 110 — — Za ubežne barkovljanske otroke so Knbrali narodni krčmarji in družba v Starčevi gostilni (JoŠko) K 10 —. Denar je izročen na pristojno mesto. — Družina Kariš darovala na velikonočni pondeljek v gostilni pri .Starcu" K 2— za Ciril - Metodovo podružnico v Barkovljah. — Škedenjski Ciril-Mttodovi podružnici ste darovali gospe Kroniger in Macarol, vsaka po K 2—. Vesela družba pri „Šmecu" Carevala K 144. Gospodarstvo. Najbogatejša balkanska dežela rudnin. Za mednarodni kongres geologov so dali avstrijski geologi preračunati odnosno preceniti bcgast\o in množino prirodnih rudnin v Bosni in Hercego.ini. Deželni geolog Katzer je sedaj izračunil, da Bosna hrant v svo;ih gorah okrog 22 3 milijona ton že odkritega železovca, med tem 15 milijonov ton rjavega žeIezo\ea. Množino neodkrite železne rude pa računajo na 30 do 40 milijonov ton. Železni tudniki se sedaj r- = t;njnjo v Varešu in sanageški dolini. Za G ško je Bosna najbogateja dežela železne rt:o'e ^a Balkanu. Pomanjkanje denarja na Ogrskem. Pomanjkanje denarja občutno živo posebno v* O^-skem. Strokotn,aki cenijo, da je Av- stro-Ogrska v tej dobi navadno dobivala iz zapadnih dežel, posebno Iz Francije in Anglije, do 300 milijonov kron denarja. Ta denar je letos izostal iz razlogov, ki smo i Jih v tem listu že razložili. Ker Je po priliki tretjina tega denarja šla na Ogrsko, a Je tudi od ostalih dveh tretjin prihajala večina v dobro ogrskemu kreditu, se to seveda močno pozna na denarnem trgu, ter upliva tudi sicer na vsa polja javnega življenja. Za tekoče leto tudi nI nikake nade, da bi se te razmere zboljŠale. Posebno je občutiti pomanjkanje denarja pri zastavnlcah hipoteč-nih zavodov in prf komunalnih obligacijah. Občine takorekoč niti ne morejo dobiti posojila za izvršitev Javnih del. Ravnotako ni možno dobiti hipotečnih posojil, vsled Česar trpe posebno stavbene in one obrti, ki so v zvezi žnjo. Vesti iz Qoriške. Že začenjajo pretepe ti vojaki! Pred par tedni sta se nastanili v Kojskem dve stotniji 47. pešpolka in za praznike so nemški vojaki povzročili pravo rabuko v tej narodni vasi. Kakor n£>m porečajo, je povzročil pretep vojak, ki je hotel s silo odpeljati domače dekle na ples Dekle je začelo vpiti in na vpitje je pridirjal njen fant, ki je s pravico oklofutal nadutega tujca. Vojaku so pritekli na pomoč tovariši in so s potegnjenim) bajoneti napadli domače fante. Ranili so |ih s tem orožjem celo kopico manj ali bolj nevarno, med temi 2 Sokola in 2 Orla. — S tem nastopom so zaigrali seveda za vedno simpatije naših Bncev, ki spostujejo tujca, a ne divjaka. Opozarjamo na ta slučaj vojaške oblasti in poživljamo jih kar naj energičnejše, naj napravijo mir in red v obeh razuzdanih kompanijah. Takim vojakom se zdi, da so vsi domači fantje njihove metle in delajo ž njimi kakor bi bili na sovražnih tleh. Zopet nesreča pri streljanju. 20Ietni Josip Klančič iz Mirna Je basal nevarne možnarje, ali smodnik se mu je vnel in od nesel mu |e dva prsta. Sedaj leži v bolniš niči usmiljenih bratov. Oblasti naj nemudoma prepovejo to nesrečno strelno orožje I Sem Beneli v Gorici. V Gorici bode gostovala v pondeljek 21. t. m. in v torek 22. gledališka družba „Benelli" iz Rima. Predstavljala bo dramatično pesnitev „Cena delle btffe" in ^Rosmundo', tragedijo v 4 aktih. Slavni dramaturg Sem Benelli bo sam prisostvoval predstavama del, ki so izšla iz-pod njegovega peresa. Prvi goriški taksamefer Kočijaž J Cumar & Comp. si je nabavil avtomobil za pet oseb, ki bo na razpolrgo občinstvu kot prvi goriški taksameter. Za prvi kilometer se bode plačevalo ledno krono, za vsakih nadaljnfh 333 m 25 vin. Žendarmerijsko poveljstvo v Gorici. V kratkem se ustanovi pri nas žendarmt-rijski komando. Tako bomo preskrbljeni z vsem, in če nastane splošna vstaja vsega italijanskega meščanstva (kakor je zagrozil naš župan Bombig o priliki premeščenja moškega učiteljišča iz Kop-i v Gorico), pride vsak „cittadino" pred den bajonet, na jeden top in pod Jedn« $a konja. V skrajnem slučaju bodo pom; Ljali še aeroplani in „Parsevali". Torej z vstajo ne bo nič. Bralno in pevsko društvo „Dneva žar" v Kazljah namerava prirediti 12. maja t. I. veselico s petjem, igro in plesom. — Toliko na znanje bližnjim biatskim društvom. Mali oglasi VQf hrtfl a*'ri,a Morini «vojo že OLUU IU več let c^obroznono gos i no „Pri Vlparca", v nov»m loka'u v ulici Giuliani Štev. 3'J Cenjer im d< sedanjim got-tom in drugemu slav. ob-čiDPtvu ne uljud n priporoča za nadiiljuo naklonjeno at udani Fran Š: rani ar. & g k|o rrnHai ->e Hev, i<>p* z dobro >dnčo Ud p* UUO! trgovino v najle; šem kraju brez konkurenta na Krasu. >»b1ov pove inseratni oddelek Elinoeti. 819 CnctinHi^nO vePča »lovenakega in n«m5k»ga UUOpUUlOHCl ježka ter strojepisja, >eli veto piti v od^einiftko ali ne t> rako pihamo ali kot kores-p> ndemka. ?>a lov pove ins. oddelek Edinosti. (<20 M|qH trgovski pomočnik iSče službo v me.-lu midU ali v okolici. Kaelov pove in^eratni « d-delek Edinosti 821 QnilQ P™1 a opremljena se odda v najem OU tla pri slo en ki družini. Scorcola S. Pirtro pn 6, II za roj&nako cerkvijo. \Zfl7nilf 18 TOK z dobrimi spričevali ne pri TfUfclllR zalogi oglja. Carpisou 10. 823 Clli^hn ii^e ž vinoreiaki p> močnik bodisi v OIU2UU me^tu ali v okolici Vstop 1. m^ja. Naslov pove inse>atni odlele* hdinosti. Clnuonri ) Ali 5e zda' De veBte» da Je OIUVCIILI J Val fotograf ANTON JERKIČ? Trst, via delle Poste 10. — Gorica, gosposka ul. 7 Moderne spalne sobe Zl^'Z dele izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Relvedtrre 28. ogel Torquato Tasao. Cenj. odiemalcem L^tT.'^pV selim avrjo gostilno WPRI VIPAVCU* iz ulice Induhtria & v nov lokal v ulici Giuliani 32. Z odi o&tovanjrm Fran Štrancar. 701 0 dobroznaaib In Izbornih pekarnah in sladCičarnah JOSIP PAHOR TRST, ulica Hadaantaa 39, ul. Glutepoa Tarini 12 (Oflel ul. 6 Vasari) In v ul. S. Ilaro* =cccccoccccci se dobiva velika izbera maslenega kruha (pince) ^ izgotovljenega s finim, naravnim maslom. Raznovrstne prednice. Pecivo se sprejema ob vsaki uri. — 8peolallteta : vino In likerji v ateklonloah.--- Vsi zdravniki ga priporočajo. Zdravilno pivo dvojnega kvasa Odlikovano na ^^ đj^ P" Wkt : 7 razstavah.: O« W Iti M t\ Glavna zaloga v Trstu, via Valdlrlvo št. 32. — Telefon št 2201. Odlikovano na : 7 razstavah. : Nova Dekama iulaflCiCari v Trsi« A. JERIČ - Trst ul. Commerciale 328 (Pendice di Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenei in konfektura. — Likerji In raznovrstno vino — --------v steklenicah. ----- - - Čevljarnica - - Leonardo Renna Trst, ul. delle Acque 4. Velika izbera moških, ženskih in otroških čevljev. Sprejemajo senčila m i oprala pa zinem bctučli Kul^alne priprave iz alumini a, plauinske steklenice, noži in \ilice, planinske palice, priprave za led, železa, snežili obroči, nahrbtniki Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlače gamaše, čepice iz Čiste volne, rokovice. Steklenice Helios, več dni gorke u mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, srajce ovratnice, zapestnice in nogovice Za člane Športnih in planinskih druSte Asentl In zastopniki. zaupne oeebe, ki obiskujejo privatne ; odjen alce. se i££ejo za prodajo naših »namenit h in patentiranih zave« za ok a ; dobijo ko provizijo ' in ti ibhao prifcranijo poptrarpki zaslužek. Uzorci i t-e poMjejo franko. - Zjedirjene tovarne rulet in za uz j J, & E. Qluck, Kraljevac ,Kynšperk) na Ogri, Češko. Dcpirtu e se v srbsko - hr>bt^kem. italijanskem. —:— ČfcSkem, nemSkem in madjar^kem jtzi«u. —:— Kdor prevzame zastopstvo naše tvrdke, si lahko zasluži prilično veliki dobičtk 9C POSEBNE CENE. Športna trsojina JtruKel ulica S. AntoDio 12 (iiasn.oii Kred. posIojjb) ANTON BARUCCA MIZAHSKI MOJSTER Irst, ulica $tn franccsco 5'^issisi 2 Specijalist z^ popravijaujn ruulet nu oknih. Na ioljo so menjajo pasovi in zmetl. iairćl za papolno dei« In nf boil karkureio^ iiristide G-ualco - Trst via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. Odlikovana tovorna ceul In cementnih :: M, teracoa In umetne^ Kamna. :: Sprejema Y«akovrstno delo t eementu. • kj "" S > •g « es V IW1 j« es cc o a. \a obroke! Velika zalogfa izdelanih oblek Velika izbera letnih in zimskih cblek za gr- - in de?ke, sukenj, površnikov vseh kakovosti, — 5pec.,ji •*! v veznji. Velika Izbera ^ohteue^a blaga. zmernejše eeue. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni Stev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatlco\ Telefon št 251, Rim. II. t* O tNI zo • ■ 3- cr, B. S B » < £ e» » 3 Od danes naprej radi požarja vse blago, katero se nahaja manufakt. trgovini Kari Andrejčič Trstu, ulica Malcanton štev. \0 s P! bode prodajalo po zelo nizkih cenah. Odprto od 9. do 1. in od 3- do 7. popoi. Cevfiarnica Sartorella" - Trst # __- m BAaanaii t^oobia ir 10 ri»»«pfti o.w> .....-. ■■ _ Velika tzbera vsakovrstnih čevljev za moftke, ženske In otroke. Blago Izvrstno In CENE ZMERNE. Jev | ago I