IZHAJA OD OKTOBRA 1MT KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1K6 KOT POLTKDNOC OD 1. JAN. 1950 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK
HELEF.: UREDNIŠTVO S4-7S ta ll-H, UPRAVA 21-80 TRK. RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRAMI« •67-76-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH. IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA MG, MESEČNA T«, POSAMEZNA ŠT. II MM
^0 XIII., ST.
108
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA
OtENJSKO
SREDA, 14. septembra 196«
24.
Izkušnje novega načina nagrajevanja
Nič več dobička - večji
prejemki
V nekaterih škofjeloških ptdj?ijt? so delavci že pozabili na tarifne pcsfaike, na dob ček itd., in mislijo si rco še na delo In delovni uspeh
Na mnogih sestankih po Sk. Loki so lani delavci hudo kritizirali posamezne nepravilnosti, ki so prišle na površje ob or-vem uveljavljanju novega sistema nagrajevanja po učinku. To
in tarifnim komisijam, da so od- mesec sproti. To je ustvarilo pri pravile posamezne neskladnosti, kolektivih vse drugačno razpol*°
V Predilnici so ob letošnjem preurejevanju tarifnega pravilnika predvsem upoštevali nekatere nujne spremembe pri izra-
je bilo v tamkajšnji Predilnici, čunavanju meril za nagrajeva-
v tovarni Motor (sedaj Loške
nje. Hkrati so delno znižali raz
ženje in gledanje na produktir-nost. Odprto vprašanje pa je nagrajevanje še pri manjših, zlasti obrtnih podjetjih. Edino t podjetju Kroj, v Pilarni in ▼ Slikoplesku so že delno uvelja-
Ko so 20. avgusta 1936. leta zatulile sirene v kranjskih tekstilnih tovarnah, je njihov odmev Odjeknil v srcih vseh delavcev v vsej Sloveniji. Vsi so vedeli, da se kranjski delavci borijo tudi **nJe: za sklenitev enotne kolektivne pogodbe za vso tekstilno industrijo, kajti edino na ta na-*n Je bilo mogoče preprečiti stalno padanje delavskih mezd, ki se je začelo že leta 1930 in se do 1936. leta iz leta v leto nadaljevalo.
Stavka je potem trajala vse do 16. septembra, do dneva, ki se ga odtlej vsako leto spomnijo s ponosom. Občinski sindikalni svet iz Kranja pripravlja za četrtek, 15. septembra ob 17. uri v sejni dvorani Delavskega doma slavnostno sejo v počastitev stavke tekstilnih delavcev Slove-. n'je 1936, leta, te dni pa bo izšla tudi posebna izdaja Glasa Gorenjske, posvečena temu zgodovin-e*emu dogodku.
Na sliki: Pred štirimi leti, ob jubilejni dvajsetletnici velike tekstilne stavke, so skoraj v tekstilnih delovnih kolektivih odkrili spominske plošče. Povsod so se te svečanosti (na sli-
tovarne hladilnih naprav, LTH), merje nagrajevanja za nekatera v'u" nekatere principe za nagra-
v Jelovici in drugod. Zaradi po- vodilna delovna mesta. V kolek- jevanje po doseženem delu.
manjkanja tehničnih podatkov tivu Jelovica je bilo precej go-
in drugih začetnih težav je v vora 0 tem> k0iik0 se sme in ne
resnici prišlo do pojavov, kot so sme jzpiačati. Po prejšnjem na-
trdili delavci, da prejemki niso činu niso smeli izplačevati več
bili pravično merilo dela posa- kot 25 odstotkov nad tarifno po-
meznikov, temveč včasih zgolj stavko. To pa je bilo v posa-
rezultat nekih postranskih izra- meznih primerih nepravilno, ni
čunov. Toda te težave so že v glavnem za njimi. Letos so v Predilnici, v LTH in tudi v Jelovici že preuredili tarifne pravilnike in jih prilagodili nove-
izpodbujalo k še večjemu delovnemu uspehu. Potem so se zavzeli in to popravili. Oddelki imajo svoj ekonomski račun. — Uspehi so seveda zelo različni.
Več poravnalnih svetov
Poravnalni sveti v Sk. Loki so zelo dobro zaorali v ledino. Mnoge spore urejujejo kar sami in tako olajšujejo delo sodišču, hkrati pa strankam prihranijo marsikak strošek za tožbe. Toda teh svetov je v
mu sistemu nagrajevanja. - y nekaterih oddelkih doseže ta- tem kraju premalo. Prebivalci
ti
v kranjskem Inteksu) udeležili delavci v velikem številu.
Hkrati pa so dosedanje izkušnje
so izrazili željo, da bi imeli po-
Zasedanje Okrajnega ljudskega odbora Kranj
Ugoden rezultat gospodarjenja
ko imenovani gibljivi del pre-
pomagale tehničnim vodstvom jemkov od 10 pa tudi do 40 od- ravnalne svete pri vsaki stano-
stotkov celotnih prejemkov. Se vanjski skupnosti in pri krajev-
pravi znatno več kot prej. Toda nih odborih na deželi. Spričo
vse to je, kot ugotavljajo, od- tega pripravljajo v Skofji Loki
raz novega načina nagrajevanja, predlog o utrjevanju obstoječih
Polletni družbeni načrt dosežen 10,5 odstotno
družbeni načrt vsega dohodka z 51,2 odstotka, odnosno v primerjavi z istim razdobjem lani 112.8 odstotka. Ta rezultat je v celoti zelo ugoden ter lahko pričakujemo ob koncu leta presežek družbenega načrta. Izpod 50 odstotkov družbenega
Kranj, 13. septembra — Danes so se zbrali v sejni dvorani OLO Kranj na prvem zasedanju odborniki Okr. ljudskega odbora, katere mu je prisostvoval tudi sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov, tovariš JANKO RUDOLF. Na dnevnem redu 43. skupne seje je bilo med drugim poročilo o izpoln Uvi družbenega načrta okraja Kranj za prvo polletje 1960, nadalje poročilo o finančnem stanju okraja ob zaključku prvega polletja in drugo. Po skupni seji so se odborniki sestali na 37. seji Okr. načrta v industriji je črna me-zbora in na 40. seji Zbora proizvajalcev. Tu so med dru- talurgija, in t® predvsem zara-gim razpravljali tudi o garancijah za gospodarske orga- di tega, ker še ni osvojila pro-Olzaoije in občine, o spremembi pravil in potrditvi o izvodnje bele pločevine, prav osebnih dohodkih Zivinori;jskega-vetcrinarskega zavoda tako pa je zaostajala tudi rea-in o najetju kratkoročnega kredita za finansiranje inve- lizacija v primerjavi s proiz-sticij v kmetijstvu.
poročilo o izpolnitvi polletne- Sveta za plan in finance, tova-j£ družbenega načrta okraja nš Dušan Hnrjak. — Industrija ranJ je prebral predsednik kranjskega okraja je dosegla
v istem obdobju lani (kemična, kovinska, grafična, elektro in lesna industrija). Naj omenimo še nekatera podjetja, ki so v nekaterih od navedenih strok, kljub temu izpod 50 odstotkov
(Nadaljevanje na 4. str.)
oziroma odraz večje delovne storilnosti.
Prav tako so v tovarni LTH preuredili tarifni pravilnik. — Edino kar v tej tovarni še niso rešili, je stvar režijskih delavcev. Le-ti še niso vključeni v celotni uspeh tovarne pri prejemkih, kar je še zmeraj predmet kritike na raznih sestankih.
V celoti so v teh tovarnah,
in o ustanavljanju novih poravnalnih svetov.
O poravnalnih svetih bodo razpravljali na prvem plenumu Obč. odbora SZDL v Sk. Loki, ki bo posvečen samo temu vprašanju. Hkrati bodo na plenumu razpravljali tudi o uveljavljanju žena v samoupravnih organih in družbenem življenju sploh ter o razbremenjevanju
zlasti v letošnjem letu, povsem žena pri drobnih gospodinjskih
odpravili tako imenovane do- delih. - Gradivo za ta plenum
bičke in izplačujejo samo po pripravljajo posebne komisije, delovnem učinku, in sicer vsak -l. c.
^red sejo Občinskega ljudskega odbora Jesenice
0 podstanovalcih in pašnikih
dvakratni znesek za potistanovalce — Pašniki na! bodo zaokrožene celote
'zenice, 13. septembra — Tajništva raznih oddelkov Občinskega ^"dskega odbora na Jesenicah so pripravila obširno gradivo za . rV(> sejo ObLO po letnih počitnicah, ki bo v četrtek, 15. sep-e,nbra. Na seji bodo odborniki obeh zborov razpravljali o iz-•"sitvi družbenega plana v prvem polletju letos, o kullurno-TOsvetni dejavnosti, o načinu odplačevanja odškodnine za na-r t**Uziranc nepremičnine, o dejavnosti obrtnega podjetja »Cok % 0 dejavnosti Delavske univerze in o drugih vprašanjih.
^4vnost bosta verjetno naj-*tgJ 28111 mala dva problema, ki Ue n;i dnevnimi redu. Za štovil-^ Prebivalce bo zelo pomemben lih ° P(M'-stanoval.skih razmerja ' r<'dlo:( < .'Moka predvideva, sme
vodnjo. Polletnega načrta ni izpolnila tudi industrija obutve, predvsem zaradi nabave surovin, in industrija gradbenega materiala zaradi zaostajanja podjetja Marmorja in Izolirke ter zaradi velikega izpada proizvodnje v Gorenjski opekarni, ker še ni bila dokončana krožna peč. V vseh teh strokah, morda z izjemo industrije gradbenega materiala, ne smemo pričakovati izboljšanja v drugem polletju. Vse ostale stroke pa so precej iznad 50 odstotkov letnega plana, pri čemer nekatere močno presegajo izpolnitev
nosilec stanovanjska
Ce Zahtevati od podstanO-*^n- .naJve^ dvakratno višino It, ,,!'!tHk z;i ,hS,i del stanovanja, V8eKa dvi'Sn(> od medsebojne po-Hogi] mcd podstanovalcem in ^vl(!rn stanovanjske pravice. fct*v ° Prc,dlog omejuje za-|q 0 do podnajemnika za dru-Vv'slu''". porabo pohištva itd. bojj^ P° ' i ■:< vanj. pogodbe ti « morali zainteresirani nosil-V t0ant>vanj.skih pravic obnoviti Ijfr^'1 lr,'h mesecev in pri tem Uta* Vfiti nove predpisane od-ksin\ *1 Po eni strani Ščitijo <1 stanovanj, hkrati pa tu-^atanovaicf.
Drugi problem, ki zanima veliko število živinorejcev je vprašanje pašnikov, kar je pripravljeno za razpravo na seji ObLO. Pri tem gre za urejevanje pašnikov v dveh različnih krajih in
tudi z različnimi problemi: za območje vasi Selo, Zabreznica, llnv.nira. Doslovce, Smokuč in Rodin« ter 7ja pašnike, ki so potrebni živinorejcem vasi Moste, 7/iovniee, Brega in Potoki. Ko- j misij« so vse pašnike pregledale, upoštevale predloge in mišljenja zainteresiranih zadrug ter skupne koristi. V večini ko rešili tako, da so izrazite gozdne površine oziroma površine, ki so že zaraščene, zaščitili oziroma ločili od pašnikov ter z arondacijo, nakupi in podobnim združili ustrezno površine v večje skupne pašnike, kjer je možna v prihodnosti tudi smotrna ureditev in gospodarjenj O. I. c.
Dejavnost organizacij SZDL v Skofji Loki
Notranja ureditev krajevnih odborov
Teritorialne spremembe so že v glavnem končane
Organizacije SZDL v Škofjeloški občini se, prav tako kot v novih krajevnih odborov. Gre drugih krajih, živahno pripravljajo za uresničitev organizacij- namreč za kadrovski sestav kan-skih in drugih nalog, ki jih je nakazal V. kongres SZDL Jugo- didatov za nove odbore, za uve-slavije spomladi. Ijavljanje dela po sekcijah, za
urejevanje prostorov in podob-
Vendar tu niso predvidene bi- nih odborov. Morebitne spre- no. O vseh teh problemih prav-stvene teritorialne spremembe membe so predvidene le v Po- zaprav organizacije SZDL ž« organizacij SZDL. Te spremem- ljanski dolini in morda tudi v razmišljajo in jih tudi urejajo be so bile v glavnem že izvede- Skofji Loki. v okviru predkongresnega tek-
ne v predkongresni dejavnosti. Prihodnji teden so predvideni movanja, ki se bo po vsej ver-Od skupno 24 osnovnih organi- sestanki z organizacijami SZDL. jetnosti nadaljevalo celo do pri-zacij, kolikor jih je po reorga- Toda, kot pravijo na občinskem hodnje pomladi — do predvide-nizaciji ostalo, bo predvidoma odboru SZDL, je glavna skrb nega kongresa SZDL Slovenije, prav toliko tudi novih krajev- usmerjena v notranjo ureditev Tekmovanje, ki ga je namreč
napovedala organizacija SZDL na Trati vsem ostalim organizacijam v občini je dokaj razgibalo celotno dejavnost. Vključevanje novih članov je na primer zajelo vse organizacije. V času tekmovanja so v Malen-skem vrhu povečali število članstva za 26 odstotkov, v Trebiji za 14, na Trati za 7 odstotkov itd. Hkrati organizacije že tekmujejo v urejevanju svojih prostorov. Krajevna organizacija Gosteče je na primer v sodelovanju z drugimi družbenimi organizacijami dala pobudo za prizidek pri Gasilskem domu, kjer bodo uredili dvorano za splošne potrebe družabnega življenja v tem kraju. Čeprav je problem urejevanje prostorov povsod pereč in ga bodo skušali v večini primerov reševati skupno z Občinskim ljudskim odborom, se vendar že sedaj same organizacije na terenu lotevajo tega problema in združujejo prebivalce za sodelovanje.
V zaletu take dejavnosti — t okviru medsebojnega tekmovanja — se organizacije SZDL pripravljajo tudi na občne zbore in na volitve ter na ustanavljanj« novih krajevnih odborov t Odborniki obeh zborov OLO Kranj na I. jesenskem zasedanju škofjeloški občini. L«.
Z NAŠIH KRAJEV
KULTURNI NAŠ RAZGOVOR
RAZGLEDI C
ZADNJE PRIPRAVE ZA FESTIVAL JAZZ-GLASBE NA BLEDU
Na Bledu teko te dni še zadnje priprave za I. jugoslovanski festival jazz glasbe, ki se bo začel v Kazim v četrtek, 15. septembra. Organizacijski komite te prireditve je že izdal dokončen program festivala s pregledom vseh sodelujočih instrumentalnih ansamblov in solistov ter pevcev.
Festivalske predstave se bodo vršile v dneh od četrtka do vključno nedelje v večernem času od pol devetih do pol enajstih. — Prvi dan festivala bo v četrtek ob 20.30 koncert jazz ansamblov prenašala Radio-televizija Ljubljana. Ta dan bodo nastopile instrumentalne skupine iz Osijeka (1), iz Beograda pa kar 4, in sicer trio Vasilija Beloševiča, kvartet Aleksandra Subote, kvintet Aleksandra Korača in kvartet Revišić—Davidović. Ljubljano pa bo ta dan zastopal kvintet Janez Gregorc. Med instrumentalnimi solisti se bosta predstavila Ozren de Polo, tenor saksofon iz Zagreba in Davor Kajfeš, klavir, prav tako iz Zagreba. Solisti ta dan bodo Senka Velen iz Zagreba, Lola Novakovič iz Beograda in Nino Robič iz Zagreba.
J. Bohinc
PROSVETNI DELAVCI SO ZBOROVALI
Jesenice — V soboto 11. septembra dopoldne, j,e bila v Cu-farjevem gledališču na Jesenicah konferenca učiteljev in profesorjev iz območja jeseniške občine. Konference se je razen 200 prosvetnih delavcev udeležilo tudi precej gostov, med njimi predsednik Sveta za šolstvo LRS tov. Vladko Majhen, predsednik ObLO za šolstvo OLO Kranj tov. Milan Ogris, predstavniki okrajne pedagoške službe, predsednik ObLO Jesenice tov. France Treven in predstavniki drugih jeseniških forumov. *
V strokovnem referatu je predsednik Sveta za šolstvo LRS tov. Vladko Majhen govoril o reformiranju šolstva, o odnosu do učnega programa, o družbenem upravljanju šol, o skupnostih učencev na šolah in podobno. Po zborovanju je predsednik ObLO Jesenice tov. Treven povabil udeležence na skupno kosilo, za tem pa je sledila razprava o novi obliki šol in novi obliki dela prosvetnih delavcev.
U.
KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA NA BLEDU
V petek, 9. septembra je v letošnji sezoni na Bledu že drugič priredil celovečerni koncert vo- , kalne glasbe Slovenski oktet iz Ljubljane. V petkovem sporedu je pr znani slovenski ansambel izvajal renesančne pesmi 15. in 16. stoletja, dalje pesmi raznih narodov, slovenske narodne pesmi iz različnih krajev Jugoslavije. Tudi to pot je občinstvo v polni dvorani Kazine prisrčno pozdravljalo odlič.ne izvajalce in z navdušenjem spremljalo potek koncerta. Ob koncu je umetnike iz Ljubljane nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem, tako da so izvajalci koncert podaljšali in zapeli še priljubljeno in znamenito pesem jabe in Večerni zvon. — Poleg domačinov je bilo mod poslušalci precej tujih gostov.
Z mesecem septembrom bodo letošnje blejske poletne prireditve zaključene. Na vrsti bo le se nekaj predstav, med njimi koncert narodnih pesmi in plesov v izv<*dbi ansambla Tine Rožanc iz Ljubljano (predviden je za torek, 13. septembra), večer narodnih plesov in pesmi v izvedbi Jeseničanov; podoben večer pred koncem meseca bo pripravila tudi domača folklorna skupina. V četrtek, 22. septembra bodo spet gostovali na Bledu slušatelji Glasbene šole in baletne skup ne Svobode iz Kranja. Med zadnjimi prireditvami v septembru je na sporedu še revija zabavnih in plesnih melodij s sodelovanjem naših znanih pevcev ob spremljavi Ljubljanskega jazz insam-bla.
V človeka je potrebno verovati
S prijateljem sem zavil k »Transturistu« v Skofji Loki. K svoji mizi sva povabila tudi dobrega znanca Toneta, upravnika Doma slepih v Stari Loki, ki je pripeljal s seboj še svojega nekdanjega učenca iz Doma slepih, tov. Načeta Uršlaka.
Kmalu smo se med seboj spoznali in med nami se je razvil živahen pogovor.
»Veste, tov. Uraiak je slep že od rojstva, sedaj je predsednik okrajnega odbora slepih. Prišel je v naš zavod 1947. leta z dokaj čudno karakteristiko. Morda vam bo sam povedal, kako je bilo pred 13 leti,« je dejal Tone.
Pcstaven mož s temnimi naočniki nam je v pristnem gorenjskem narečju začel pripovedovati:
»V Dom slepih v Staro Loko sem prišel iz Ljubljane, kjer sem bil tri mesece v tamkajšnjem domu za slepo mladino. Tamkajšnji pedagogi so ugotovili, da nisem za nobeno rabo in so me poslali v Staro Loko. V spremnem pismu so napisali, da sem inteligenčno pod povprečjem in da ne obvladam nobenih veščin. Enaka je bila tudi ugotovitev pedagogov v Kočevju, kjer sem dve leti hodil v pripravljalno šolo. Ko je uprava Doma v Stari Loki dobila
v roke mojo oceno, me ni hotela sprejeti. Edini človek, ki se je zavzel zame in navzlic vsemu hotel poskusiti z mano, je bil moj očka — veste jaz tako pravim tov. Tonetu Malenšku, ki takrat še ni bil upravnik doma. To kar kopica defektologov in pedagogov v Ljubljani ni znala narediti, je naredil iz mene en sam človek — moj očka — Tone v Loki. V meni je zgradil voljo in zaupanje v lastne moči in sposobnosti. Sest polnih let mi je bil več kot učitelj, zato mu sedaj rečem kar očka. Prav njemu se imam zahvaliti, da me je dvignil
od neinteligentnega in podpovprečnega fanta.
»Take karakteristike in ocene o sposobnostih slepih smo kasneje še dobivali«, je povedal upravnik Doma slepih. Prav v tistih, za katere je bilo ugotovljeno, da niso za nobeno rabo, smo mi odkrili veliko življenja in energije in smo jih usposobili za delo v podjetju ali doma,« je nadaljeval upravnik. »Tudi Alojz Novšak, ki dela v Iskri in presega normo zdravega delavca je, preden je prišel v Dom slepih v Loko, dobil od strokovnjakov kaj slabo oceno.«
Se dolgo potem, ko se je naša družba razšla, sem razmišljal o Nacetu Uršlaku iz
Prebačeva pri Kranju. In če ne bi bilo Toneta, ki je videl za črno napisano karakteristiko tudi človeka, bi Nace ne postal to, kar je.
Koliko krivic je storjenih mladim ljudem zaradi površne ocene in brezbrižnega odnosa! Papirna ocena je lahko krivična, da, včasih celo usodna.
Take misli me obhajajo, ko pomislim na Načeta in na očka Toneta, ki se vsak dan bori s takimi problemi in vliva pogum in voljo tistim ljudem, ki so tega najbolj potrebni. Da, Tone spoznava najprej človeka, kot Maksim Gorki — Človeka z veliko začetnico. V. R.
J
Drobne fz Godešiča
Kokrica — Prostovoljno gasilsko društvo Kokrica se pripravlja na veliko prireditev, ki bo 2o. t. m. Združena bo z veliko sektorsko vajo. Ob tej priložnosti pa bodo izročili svojemu namenu tudi novo električno sireno, ki je veljala okoli 150 tisoč dinarjev.
DOBILI BODO
LASTNE PROSTORE
Kokrica — Osnovna organizacija ZB na Kokrici j.e na svoji zadnji seji sprejela nalogo, da si do zime preskrbi lastne pisarniške prostore. Odločili so se za dograditev enega prostora v no-
VELIKA KRVODAJALSKA AKCIJA
TUDI V KRANJU
KRANJ — Lani je bila na Gorenjskem velika prostovoljna krvodajalska akcija za odvzem krvi. Zajela je nekaj nad 5 tisoč prostovoljnih krvodajalcev iz vseh krajev, razen iz Kranja. Mesto Kranj je bilo rezervirano za kritične čase, ko bi te krvi najbolj primanjkovalo. Proti koncu leta pa bo tudi v Kranju velika akcija, ki bo predvidoma zajela kakih 1200 prostovoljnih krvodajalcev. Kri bodo oddali za potrebe Transfuzijske postaje v Ljubljani, ki zalaga s krvjo vse bolnišnice v Sloveniji.
-an
vem gasilskem domu. V njem bo pisarna, ki jo bodo hkrati rabili tudi za shrambo oziroma arhiv. Do sedaj so bili brez lastnega prostora, kar je imelo za posledico, da se je različen material in gradivo izgubljal. Organizacija šteje 106 članov.
SOLO BI RADI IMELI
Kokifca — V zadnjem času si Kokrčani čedalje bolj prizadevajo, da bi dobili lastno šolo. Vas se namreč tako hitro širi in množi, z njo pa tudi število otrok, da postaja šolanje otrok resen problem. Približno polovico otrok hodi v Predoslje v šolo, drugi pa v Kranj. Ko so preračunali, so ugotovili, da je v kraju že toliko otrok, da bi jih bilo dovolj za osemletko. Vanjo bi vključili otroke iz Velikega hriba, Kokrice, Srakovelj, Tatin-ca, Bobovka, Ilovke in Mlake.
DOM CAKA ŠE NA KINO APARATURO
Kokrica — Vaščani so letos adaptirali Zadružni dom. Preurejena dvorana ima sedaj povsem drugo lice. V njej je vse pripravljeno za predvajanje kino predstav, le aparaturo še potrebujejo. Sedaj razmišljajo, kako dobiti £ nančna sredstva, da bi kupili še aparaturo in da bi tako čimprej tudi na Kokrici imeli kino.
-an
SVOJ KO BI RADI
Na zadnji seji osnovne organizacije SgDL na Godešiču so razpravljali tudi o želji vašča-nov, naj bi vas imela lasten krajevni odbor. Sedaj imajo vse tri vasi Rateče, Gorenja vas in Go-dešič sedem članski KO. Ker pa ima vsak kraj svoje krajevne želje in potrebe, se je večkrat dogodilo, da seje niso bile živahne. Vas Godešič ima 86 kiš z okoli 603 prebivalci m ker je oddaljena cd Rateč 2 k m,so vaščani resno razpravljali o tem, da bi imeli svoj KO. Osnovna organizacija je predlog predložila občinskemu odboru SZDL, le-ta pa bo zadevo predložil v odločitev ObLO Skof-ja Loka. Ta predlog so pozdravile tudi politične organizacije vseh treh vasi.
VAS IMA ŽE LEPŠI VIDEZ Letos spomladi so na Godešiču pričeli olepšavati središče vasi. Do nedavnega je bila tod okolica še dokaj neurejena. Sedaj pa so zasuli stari vaški vodnjak, podrli staro lipo, zaprli in uredili kanalizacijo in uredili središče vasi tako, da bo imela vas tudi majhen, vendar lep in prijeten park s klopicami in moderno razsvetljavo. Dela gredo h koncu. V teh dneh bodo že priklopili in prižgali javno razsvetljavo. Do sedaj so opravili pri urejanju parka nad 650 prostovoljnih de-
lovnih ur. Vaščani Godešiča so poznani dalečg naokoli prav po prizadevanju in prostovoljnem delu pri urejanju vasi. V zadnjih dveh letih so naredili vrsto objektov, tako so napeljali vodovod, izgradili perišče, uredili kanalizacijo, ceste, občinske in vaške poti itd. tako, da so res lahko za vzgled marsikateri vasi.
LETOS NE BODO ADAPTIRALI PROSVETNEGA DOMA
Vaščani Godešiča so imeli letos v načrtu adaptacijo prosvetnega doma. Toda ker jem je revizijska komis ja načrte zavrnila zaradi nekih popravkov, letos ne bodo pričeli z deli. Po nedavni temeljiti razpravi vaških organizacij o tem vprašanju so sklenili, da bodo poiskali drugo, bolj ugodno rešitev za ureditev tega doma, ki jim jo je predlagal tu-
di znani politični delavec iz tej* kraja, Milan Zakelj.
ALI BODO DOBILI PRVO NAGRADO
Na predlog občinskega odb* SZDL Skofja Loka so vse osno*' ne organizacije SZDL pifiče 1. 1. 1960 z medsobojnim tekm£ vanjem v najrazličnejših točk* ' Za najboljšo organizacijo je VTe videna nagrada 100.000 din. ščani Godešiča z nestrpno5*" pričakujejo zaključek tekmf>v^ nja, ki ga bodo zaključili za 0 činski, praznik občine Škofje MT ka. dne 18. decembra. Po dos£ danjih podatkih ima najboH
oceno osnovna organizacija Godešiča. Ce jim uspe do5
prvo mesto in osvojiti nagra bodo s tem denarjem kupih' levizijski aparat, ki si ga že I časa želijo.
-an
Dve iz Golnika
Keksi zanimivosti ii Mili lola
Križe — Ko je lani osnovna šola v Krizah pri Tržiču proslavljala 100-letnico obstoja šole, so pričeli tudi z adaptacijo in dozidavo stare šole. Sedaj so dela icj v celoti končana in tako je šola dobila povsem drugo zunanje in notranje lice. Poleg 6 učilnic ima še učiteljsko zbornico, kabinet za učila, delavn co za tehnični pouk in druge stranske prostore. Učenci pa sedaj skrbijo, da je tudi park okoli šole kar najlepše urejen.
V RETNJAII BODO OBNOVILI GROB TALCEV
Retnje — Osnovna organizacija ZB terena bivše občine Križe pripravlja za 1. november proslavo pri spomeniku 22 padlih talcev, ki so jih Nemci postrelili 1042. leta. Do tega časa bodo obnovili in preuredili grobišče in okolico, da bo veliko Lepši, kot sedaj.
NA PRISTAVI
RASTE NOVA TRGOVINA
PRISTAVA — Trgovsko podjetje Ljubelj gradi na Pristavi pri Tržiču nove prostore za potrošniško trgovino. Stavba je pa-viljonskega sistema in bo kar najmoderneje urejena. Pričakujejo, da bodo d da kmalu končana in da bo izročena svojemu namenu še prej kakor v enem
likega pomena, ker je na Pristavi vedno več ljudi, nimajo pa še trgovine.
NA PRISTAVI SE 3 NOVI STANOVANJSKI BLOKI
Pristava — Na Pristavi pri Tržiču bodo v kratkem zrasli trije 20-družinski stanovanjski bloki. Prvi blok tovarne Peko iz Tržiča je že v gradnji in bo, če bo ugodno vreme, še letos pod streho, ostala dva pa drugo leto.
-an
STANOVANJA
Križe — Povsod primanjkuje stanovanj, v Krizah pa je to še posebno občutiti. Letošnji razpis Sveta za šolstvo za nova službena mesta na osemletki v Križih
je ostal brez odziva prav zaradi pomanjkanja stanovanj. Na šoli je 15 učiteljev, od katerih se eden vozi iz Kranja, eden pa iz Ljubljane. Šola pa nujno potrebuje še učitelja za telesno vzgojo, vendar ga ni moč dobiti. Ker tudi snažilka nima stanovanja, ji je upraviteljstvo šole moralo začasno odstopiti kar kabinet za učila, sicer bi bili še brez snažilke.
PRVIKRAT DVA I. RAZREDA
Križe — V Križah se je prvikrat dogodilo, da so vpisali za prvi razred kar 61 otrok, zaradi česar so morali Ustanoviti dva razreda. Sedaj imajo na tej šoli že 341 učencev.
NA GOLNIKU
SO ZAKLJUČILI POSVET
GOLNIK — V petek zjutraj se je pričel na Golniku tradicionalni vsakoletni posvet medicinskih sester, ki delajo po dispanzerjih LR Slovenije. Posvet je bil zaključen v soboto popoldan. Vodil ga je Dr. Baldomir Savinšek, šef dispanzerskega oddelka inštituta za TBC Golnik, v sodelovanju z nekaterimi drugimi zdravniki in zdravstvenimi strokovnjaki. Na seminarju so obdelali več lem, med drugim tudi o patronažnj službi, preventivi v dispanzerjih, o izboljšanju strokovnega dela, o administraciji v dispanzerjih, pregledali in kritično ocenili tudi delo v dispanzerjih itd.
Posvet je sklical Inštitut za TBC.
DO SEDAJ 1100 KRVODAJALCEV
Golnik — T ransfuzijska postaja na Golniku je konec preteklega tedna zabeležila tisočsto-tega prostovoljnega krvodajalca, hi je kakor ostali, prišel na Golnik z namenom, da prostovoljno odda kri za potrebe bolnišnice. — Do sedaj jih je bilo največ iz tr-žišhe občine in nekaterih okoliških vasi. Na postaji računajo, da bo do konca leta prišlo še
okoli 600 ljudi, da bodo oi$ svojo kri. Bolnišnica potftv j vedno več krvi, ker tu opravil**'
čedalje bolj komplicirane ope cijc, ki zahtevajo tudi do 4 " ■• krvi za bolnika; takih fP^f^j, včasih niso delali. Največ operacij opravi profesor dr-vrič iz Ljubljane.
PROSTOR ZA IGRIŠČE ZE IMAJO
KRIZE — ObLO Tržič j« Jg pil za športno igrišče osende v Krizah 1500 m3 zemlje, v " posredni bližini šole. Ko bodo razpolago finančna sredstva, bodo takoj lotili gradnje ki bo tako urejeno, d« « na njem mogoče gojiti vse v športa.
Priprave za nični ilir
Rateče — Pretekli četrtek je imel upravni odbor KUD »Janko Kermelj« iz Rateč pri Skofji Loki svojo redno sejo, na kateri so 6e pogovorili o pripravah za izvedbo letoinjega občnega zbora društva. Sklenili so, da bo občni zbor zadnjo nedeljo v tem mesecu in to zato, ker je Svet. Svobod in prosvotn'h društev občine Skofja Loka sklenil, da bo
občinska skupščina že 15. oktobra. Razen tega so se pogovorili tudi O delu posameznih sekcij in o njihovem delu v letošnji zimski sezoni, V sredo bo imela dramska sekcija tudi svojo sejo, na kateri bodo sestavili program delu in gledaliških del, ki jih bodo letos igrali. Govorili so še o nekaterih drugih važnih zadevah, -an
V KRANJU
Poročili so se: jp Luskovcc Franc, ^evlJarp()d'
Hafner Terezija, frizerka;Juti? goršek Jane/., delavec in *»* vec Antonija, tkalka; Klt>rn^ ClC Rafael, strojni ključavnj ,y in Kavčič Otilija, trg. po™° ,fl ca; Breščak Stanislav. artlppd' Sumi Hermina, artistka: ^ef lipnik Franc, krojaški rT1°^j(a; in Pangrič Terezija, ^ ju Norčič Ludvik, nameščen* Naglic Ana, trg. pomoW Zvokelj Drago, strojni ^^jfi! ničar in Rovtar Vida, ^''^r Alič Stanko, strojni klji>'"':L\r < u m Perko Ana, tkalka; ^ tač Miroslav, čevljarski '' ^; in Sodnk Cecilija. nameS**^ Koblar Ivan, krojač in ird, Ivana, tkalka; Koblar U me 1 r in Sumi Valerija, t° dinja.
Rodile so: Strniša Hel«1**^
de ka; Osterrnan Angela *" klico; Dolenc Marija - j^a' Senčar Katarina - deka; -jj vec Ivana do ka; StarjO^ Olga - deklico; Uranič ™ ki 5i radi preživeli
občinske komisije za prometno varnost s predstavniki krajevnih odborov, da se pogovore o možnostih za preusmeritev vprežnih vozil s ceste I. reda — Medvode—Jesenice na stranske ceste in pota. Na teh sestankih je bilo med drugim ugotovljeno, da je ta ukrep potreben, ker sami kmetovalci ne upajo več z vprežnimi vozili m cesto
£hanju čevljarske zadruge v KorJi Loki. Imenovali so ko-|. lsiJo za preimenovanje nase-hi ureditev hišne n
2 odstotka pod
Drugo leto nameravajo kupiti delitve še eno stavbo v Medveji, s kapa-
pred-aše re-do-
skladov za 2,3 odstotka in zna- pust v Sloveniji, pa so že kuH... naj preusmeritev vprež
ša 74,6 : 25,4. Iz te primerjave zgradbo v Preddvoru, ki bo lah- nin vozil kar najb0lj ugodna
cev odnosno njim
Družbeni bruto produkt, ki je je razvidno, da se je" gospodar- ko sprejela 30 do 40 gostov. St
jenje v I. polletju letos odvi
metne znake, ki prepovedujejo voznikom vprežnih vozil vožnjo po njej. Zato se nekateri koristniki sprašujejo, kako sedaj, ko še ni uradno določeno, kje lahko prečkajo cesto in kje je urejena preusmeritev na stranska pota. Na prometnem odseku Oddelka za notranje zadeve OLO Kranj, so nam povedali, da bodo v kratkem sestanki po vseh vaseh s KO, na ka-
ureditev hišne numera- bil ustvarjen v I. polovici leta
vilo dopustnikov se bo tako še
I. reda zaradi vedno večio^
liven a o- prometa. Hkrati pa so zahtevali, ZLJC "^dJl wl\~~ "JL^1_ žp kun-li ■ u . „ .' terih se bodo konkretno pome-
n.ujj.11 na, Dl D1ja preusmeritev vprez- ... . ..
nih o prečkanju in preusmeritvi in vso stvar prilagodili vsa-So pa tudi problemi zaradi kemu kraju posebej. Seveda
NorfanJa borccv in invalidov milijonov ali za 33.2 odstotka in devanj i"n v skladu s smernica- tovalo približne ^H m še o nekaterih drugih znaša 4,153.098 milijonov. - V mi družbenega načrta. lektiva, s svoji
2> imenovali £ i komisijo^za 1959, je presežen za 1,034.183 ]aiJ v okviru planskih predvi- povečalo, vendar je že letos le- prečkanja ceste. Samo od Kra- dokler vse to ne bo urejeno, 5 devah. Po končani skupni se- primerjavi z družbenim bruto
dod V
lbr?V' še 23- soJa občinskega produktom, ki je planiran za . 0r;> in 25. seja zbora proizva- k:to 1960 v višini 7.625,363 mili-ra C°V' na katci"ih s° odborniki jonov, vidimo, da predstavlja y javljali o dodelitvi zgradb 54,5 odstotka planiranega. Sko-y ^Oljanah in v Gorenji vasi raj v enakem razmerju je po-j VPravlJanje gostinskemu pod- rasel tudi narodni dohodek. V ,u »Tabor« Gorenja vas, o lanskem I. polletju ustvarjene-ditvi nacionalizirane stavbe ga presega za 30,8 odstotka, od-,K'obovsovi ulici 6 v upravlja- nosno 342,252 milijonov. Ker je J° Podjetju -Kroj« Sk. Loka, bil ustvarjen narodni dohodek dodelitvi nacionaliziranih v višini 1.453,242 milijonov, je y*db v Dobju št. 1 v upravlja- za leto 1960 planirani narodni «k? Kz Poljano, nadalje so še dohodek v višini 2.389,731 mili-°Pali o prehodu gimnazije in jonov dosežen s 60,8 odstotka. °kovnih šol iz pristojnosti Najbolj je porasel narodni do-J0a na občino, o nekaterih hodek v obrtništvu in gradboni-0r°*tvih itd. štvu, kjer je tudi za leto 1960 LI?rkr Potu..,nje. Po uradnih po- se je v primerjavi | [. pollet-
vllk"> z Gospodarskega razsta- Jem 1999 povečal skoraj enkrat-4n » ,i,> <>ba sf,im» obiskalo v 6 no v vseh panogah gospodaril1 "kupno 64.146 obiskovalcev, siva. Osebni dohodki v gospo-je hilo občutno poveča- darstvu so se v primerjavi z tU, ko«ncrclalnlh stikov, ki so lanskim I. polletjem povečali za ^, Vzpostavljeni na samem 27,3 odstotka. Najbolj so se po-Tu so se oklepale nove večali ti dohodki V obrtni itVU,
1,' '•vn,. ,V(.,r iM tud) Konkret- »icer za 00,9 od totka ter 47,4 „Mtnerci
•ialni zaključki ter na- odstotka v gradbeništvu. Precej
fc^i^mnoTi komercialni posli, ki »o se povečali osebni dohodki h * z*ključrni v rasu po *cj- tudi v prometu.
'm
kij
t^' "v Prejet,h podatkih je bil« U*>lj kakor osebni dohodki na «■•-* "klenjvnih komercialnih za- porasli skladi v občini. V pri-
bil
'l^kov v vlllnri milijarde 603 merjavi z hdošnjim in l.ansl.un 208 Hae« dinarjev. Na L polletjem se vidi porast za
visini i milijarde 291 mili- i inje skladov v posameznih go-
embalaže 44.8 odstotka. Čeprav je poVe-p 292 mili- Banj« skladov
Lih panogah n/, •
Ia sedaj je tudi i Bohinju turistično zatišje. Toda le do Rimske turistične sez»ne..
t
veščeoalec
mali • g i a a i
PRODAM
Prodam motor BMW 250 ccm, dobro ohranjen. Gorenjesavska 24, Kranj 3407
Kuhinjsko pohištvo, divan in otroško posteljo, vse v dobrem stanju, zaradi selitve ugodno prodam. Perne, Cerklje 132 3480
Prodam letve za streho po 130 din. Škofjeloška cesta 42, Kranj
3480
ODKUPUJEMO STEKLENICE od vina piva in drugih alkoholnih pijač po 25 din za kos v naših skladiščih: Vino Kranj, Mladinska 2; Skofja Loka, Spodnji trg 1 in Tržič, Pristava 8 3470
OBJAVA
PRODAMO HRUŠKE - tepke, na drevju. Javna razprodaja bo v soboto, 17. septembra ob 15. uri na Brdu nad Ljubnem.
Kmetijska zadruga Podnart
kino
Polivinil in Podulit dobro varim in polagam v stanovanja. —
Jesenice »RADIO«: 13. in 14.
Naslov v oglasnem oddelku 3495 septembra jugoslovanski film
Razpisna komisija Socialno RAZPOKA V RAJU zdravstvenega zavoda Dr. Fran- Jesenice »PLAVŽ«: 13. Prodam 4-scdežni avto v odlič- ceta Berglja na Jesenicah sprej- tembra amer. barvni cin nem stanju ali zamenjam za mo- me v službo bolničarko. Prijave KRALJ IN JAZ torno kolo novejšega tipa. Na- poslati Razpisni komisiji Social-slav v oglasnem oddelku 3481 no zdravstvenega zavoda »Dr.
Prodam motorno kolo »Horex« Franceta Berglja«, Jesenice 3496 350 ccm. Naslov v oglasnem oddelku 3482 Prodam parcelo 600 kvadratnih metrov za stavbni svet, blizu ske šole. Naslov v oglasnem od- NIČE IN LJUBEZEN, predstava avtobusne postaje, na zelo lepem deiku 3497 13. septembra ob 20. uri. 14.
kraju. — Pristava pri Tržiču. — Naslov v oglasnem odd. 3483
Sprejmem za sostanovalca osebo, ki bi me lahko poučevala
največ v matematiki Ekonom-
sep-film
Bled: 13. in 14. septembra zah. nemški film NEDOKONČANA ZGODBA, predstavi ob 18. in 20.30 uri
Radovljica: 13. in 14. septembra italij. zabavni film POClT-
Prodam motorno kolo »Vikto- Kranj. - Sošolec 3498 rija« 200 ccm, registrirano, v do- Nudim sobo starejši samski brem stanju za 35.000 din. Na- delavki, ki dela le na eno izme-slov v oglasnem oddelku 3481 no, ^ pomoč pri gospodinjstvu.
Prodam avto Fiat 1500. Ogled informacije: Kopališka 18/1. vsak dan od 15. do 18. ure. Škofjeloška 22, Kranj 3485 —----
Prodam »Elin« elektromotor z 900 obrati — nov. Naslov v oglasnem oddelku 3486
Prodam motorno kolo NSU Su-per Luks, model 1955.
Vabim Repec Slavico in Spasa septembra pa ob 17.30 uri, 14. naj se zglasita na Ljubljanski 5, septembra jugoslovanski film
objave
POGON B, predstava ob 20. uri Kropa: 15. septembra jugoslovanski film RAFAL V NEBO -predstava ob 20. uri
Tržič: 13. in 14. septembra ameriški film OD PEKLA DO TEKSASA
Kranj »STORZIČ«: 14. in 15. septembra ameriški barvni film ■ BELO PERO, predstavi ob 10.
ClSCENJE IN RAZKUZEVA- in 15. uri, italij. film SLAMNA-Anton NJE ZlTA. Obveščamo vse Kme- TI MOZ, predstave ob 17., 19. Jenko, Smledniška, št. 76, Kranj tijske zadruge, Kmetijska po- in 21. uri
3487 sestva in kmetovalce, da bomo Naklo: 14. septembra ameri-Prodam motorno kolo »Vespa« pričeli s čiščenjem in razkuže- ški barvni film BELO PERO — 125 ccm, zaradi vojaščine. Naslov vanjem žita v četrtek, dne 15. predstava ob 20. uri v oglasnem oddelku 3488 septembra t 1. in to vsak dan Cerklje »KRVAVEC«: 14. sep-
Prodam nekaj gajbic ali zame- od 6. ure zjutraj do 14. ure po- tembra angleški film PROSTOR njam za les. Stražiška 13, Kranj poldan v strojni remizi v Stra- V VISOKI DRUŽBI, predstavi
3489 hinju.
Prodam dobro ohranjen itali- Kmetijska zadruga Naklo
na 3 prestave. Ljubno 76 3490 IZGUBLJENO
Izgubil sem očala od Cadovelj do Golnika preko Trstenika. Poštenega najditelja naprošam, naj jih proti nagradi vrne na Srednjo Belo 5, Preddvor 3491
RAZNO
Za prazno sobo v Kranju dam takoj 50.000 din nagrade. Garancija za eno leto. Naslov v oglasnem oddelku 3441
Preklicujem in obžalujem besede, ki sem jih govorila 30. julija 1960 o Jambrovič Francki iz Medvod — Verje, št. 9. Hamer Marija, Mavčiče 70, Smlednik
3435
V nedeljo sem izgubila sivo jo-
Dolavska univerza v Kranju
razpisuje OSNOVNE KOMERCIALNE TEČAJE
za strokovno usposobitev kadrov, ki so zaposleni v komer cialnem ozir sektorju:
1. tečaj — organizacija podje tij s korespondenco;
2. tečaj — osnove knjigovod stva z gospodar, računstvom;
3. tečaj — stenografija; 4 tp^ai — strojepis.
ob 18. in 20. uri Primskovo »TRIGLAV«: 15.
septembra ameriški barvni film BELO PERO, predstavi ob 18. in 20. uri
Stražišče »SVOBODA«: 15. septembra angleški film PROSTOR V VISOKI DRUŽBI -predstavi ob 18. in 20. uri Skofja Loka: 14. septembra računovodskem francoski film OGLEDALO Z DVEMA OBRAZOMA, predstavi ob 18. in 20.30 uri
Kamnik: 14. in 15. seotembra ameriški barvni film PRINC IN IGRALKA, predstava 14. septembra ob 20. uri, 15. septembra pa ob 17.15 uri
Duplica: 14. septembra ameriški barvni cin. film PRINC
— Najprej nam, prosim povej nekaj splošnega o tem seminarju v Bohinju!
»Namen seminarja za mladin-
lji dobijo z zaključnim izpitom
ustrezno diplomo o dovršeni pico od vodovodnega stolpa sko- UMILi", ,7 T , . . .
n 1 d ~ redni dvoletni administrativni
zi Rupo, oziroma Malo Rupo. — *V~~M
Prosim poštenega najditelja, da ^°\\ jo proti nagradi vrne na Cesto Kokrškega odreda 7, Kranj 3428 V soboto ob 9.30 sem izgubila suknjič od Koroške ceste do »Save« v Kranju. Poštenega najditelja prosim, naj ga vrne v
, ij 4- j- o^oa do vključno 25. septembra
oglasni odd. proti nagradi 3429 , ,J , _ .
mi ^11 -xi vsak dan od 7. do 14. ure.
Mlade plemenske prašičke prodaja vsako sredo na svojem obratu v Podbrezjah Kmetijska zadruga Naklo. Prodaja se vrši od 8. do 12. ure dopoldne 3463
Iščem dekle, ki dela na 3 izmene. Naslov v oglasnem oddelku 3492
Na dan tombole bom spravljal kolesa in motorna vozila pri Pe-terlinu, bivša Jezerska c. 3493
Preklicujem besede, ki sem jih izrekla o Mariji Nastran. Manja Bohinjc iz Zaloga 3493
Administrativno šolo — oddelek x» uurasle, ki naj usposobi STUDENT," 15. septembra" "jugo^ administrativni kader za usta- slovanski barvni film GOSPA nove in podjetja. Sola ima dva MINISTRICA, predstavi ob 20. semestra po 18 tednov. Slušate- urj
Pred ustanavljanjem klubov OZN na Gorenjskem
Mladi ambasadorji miru
Iz razgovora z Ervinom Pečolariem, članom plenuma Centra za mladinske klube OZN
Prav v času pogajanj o atom- srečali zastopniki študentov — ustanovili. Če bo šlo vse po fl*'
ski oborožitvi Nemčije, v času kmečke in delavske mladine ter črtih, jih bomo prenesli tudi fl*
številnih zasedanj Varnostnega nižješolci.« ostale šole občine in okraja;
sveta o proučitvi stanja v Kon- — Pa tvoja mnenja o semi- pomoč pri tem pričakujemo •*
#t in v času priprav na 15. za- narju? ZK, sindikalnih organizacij !•
sedanje Generalne skupščine »Mislim, da so mladinski klu- Centra klubov, ki bo odslej *
OZN, je bil v Bohinju seminar bi OZN zelo dobra zamisel, saj Ljubljani in ne v Celju, kot *»
za člane mladinskih klubov se mladina v njih izobražuje in sedaj.«
OZN, ki ga je organiziralo Dru- spoznava politična vprašanja — — Kako poteka delo v takeH
štvo za Združene narode Ljud- poleg tega pa dobi tu pravo mne- klubu?
ske republike Slovenije. Tega nje o državnih ureditvah. Svoje »Člani se vsak teden zbero o*
tečaja se je udeležilo 75 mladin- obzorje širijo člani z raznimi sestanku, kjer se pogovorijo •
cev iz vse Slovenije, med njimi zvezami z mladino drugih dežel, novicah v političnem življenj0,
tudi šest iz kranjskega okraja. Osnovno načelo klubov OZN pa Nekdo, ki je zadolžen, da zas|fT
Seminarja se je udeležil tudi je ohraniti svetovni mir in do- duje delo OZN, poroča o svoji"
Ervin Pečolar, učenec Industrij- bre odnošaje med vsemi narodi zasledkih, drugi spet o razm*'
ske klube OZN je bil v tem, da sta uspela ravno zato, ker prej sadorji lahko navezovali stiW
tudi v naši republiki oskrbijo ni bilo podobnih tečajev, kjer bi tudi s tujimi državljani. Frv"
potreben vodstveni kader klu- mladi sekretarji dobili osnovne vsem želim, da bi se v
bov. Posvetovanje je trajalo od napotke. Sedaj je treba nujno vključilo čimveč mladine, ki '
5. do 10. septembra, 11. pa je bil ustanoviti nekaj klubov. Jaz bom dobila prava mnenja o stvaren«
plenum, na katerem je general- poskušal na naši šoli, pa tudi na ki jih rešuje Organizacija zdr»"
ni sekretar Janez Terček iz Ce- kranjskih osemletkah jih bodo ženili narodov.« Jože Žontaf Ija prebral poročilo o delu, nakar smo sprejeli nove smernice za bodoče delo. Plenuma se je udeležil tudi Stane Kranjc — predsednik CK LMS. Sicer pa je bil ta seminar v obliki predavanj.«
- Kakšna pa je bila vsebina lctnega pla predavanj? »Tu smo predvsem obravna-
l^Ktr^ZJ^^il *2Sl V teh dveh PodJGtJih še danes 1960 dosežen 50,5 odstotka M
ko ter gospodarstvo nase deze- . . orientacija proizvod- . . ' ,„hndka,
J . J . . nega plana celotnega dohodi"*
nje, razen tega pa tu se mso 0 & .
rešena nekatera organizacijska kar lahko ocenimo za prvo P°
vprašanja. V tekstilni industriji letje 1965 kot dober rezultat, P
so pod planom »Odeja« (37,1 se bo y drugem polletju praV odstotka), »Sešir« (41,7 odstot- , v ...... ,aAa te
ka), Spik (46,4 odstotka), IBI g°tovo se ^boljšal, seveda
(46.9 odstotka), v kemični indu- ne bodo nastopile nepredvia
striji pa zaostaja Oven (25,2 od- ne težave.
stotka). V lesni industriji mso poročilo o izpolnitvi pollet' dosegla polletnega plana na- ... „ 4 «, od-
. . . . .. /oc a ~a nega družbenega nacrta so
slednja podjetja. Elan (25,6 od- fo & n0
stotka), Roleta (27,6 odstotka), borniki obeh zborov soglas Embalaža Vintgar (41,4 odstot- potrdili, prav tako tudi PoT-stanovanjskih razmerjih (Uradni Dobra polletna izpolnitev pla- ,
list FLRJ št. 16/59, stanovanjski na v kmetijstvu (57,7 odstotka) Fon Adalberta - deklico; rWJL
prostori v slučaju smrti preidejo gre v glavnem na račun kme- man Božena — dečka;
NA JESENICAH Rodile so: Budimovič Hali"1' - dečka; Nemeček Sonja - d<\ klico; Teran Marija - der** Dežman Julija - dečka; Ha2"1' ger Barbka - deklico; Marija - deklico; M'ilch K***** na - dečka; Triplat Manja f deklico; Jan Genovefa - deCOj
na drugega zakonca
tem tijskih zadrug, medtem ko za-
deklico; Ankerst An^^
deki"'0;
A9tSi
ODGOVOR
V tem pr.meru, ker ste za-
VPRASANJE
Ker se vam je bolezen poslabša 11. bi radi kot invalidski upo-radi bolezni imel, slab uspeh v kojcnec n m „ d
šoli ni bil dajalec štipendije jmm<>(. in p0fitrc2bOi
upravičen, da vam jo odvzame
ZVeze v Kranju. V primerjavi s Umrli so: Božič Nadn
_ *ta<*
prvim polletjem 1959 tudi za- 4 mesece; Kišignac Matij* družne poslovne zveze izkon- star 56 let; Frčej Andrej - s'iJ? SčajO znaten porast celotnega (i", let; Jerirc Franc - star
I
Po dolgi bolezni nas jc zapustil naš dragi oče, brat, stric, ded, praded
KAREL SMAJDEK vrtnar v pokoju
Pogreb dragega pokojnika je bil 13. septembra 1960 na Kranjsko pokopališče.
2alujoče družine: Počkaj, Držaj, Velikonja, Hafner, Horvat, Hede-nig, Smajdek in ostalo sorodstvo
v skladu z Zakonom o štipendijah (Ur. list FLRJ št. 32/55).
O. G. Tržič VPRAŠANJE
Zanima vas ali bi bili upravičeni do dedovanja po vašem možu, s katerim ste se ra/.ve-zali sporazumno.
ODGOVOR
V skladu s točko 3. čl. 27. Zakona o dedovanju (Uradni list FLRJ, št. 20 55) niste upravičeni do dedovanja, ker je bila vaša skupnost pretrgana sporazumno.
F. I.1 »»S'-ntrp
VPRAŠANJE
Zanima v.i.s ali je veljavna oporoka, ki je Mla napravljena brat podpisa prič.
ODGOVOR
Oporoka je veljavna, če jo
dohodka v prvem polletju 1960 let; Clfoj Frani ca - stara (116.7 odstotka). V ostal,h pano- let; Zupan Matevž - star «7 V skladu z 82. členom Zakona gah so izi
ODCOVOR
o invalidskem zavarovanju (Ur list FLRJ št. 49 58) .ste upravičeni do dodatka za pomoč in postrežbo, če vam je ista neogibno potrebna in to potrdi zdravstvena invalidska komisija.
P0d 50 odstotkov let- Kelier Klorijan - star 55 nega plana le PVP Jeseiice Stepančic Kmanuel - star 57
ict;
let!
(49.7 odstotka), v gradheneVv., Lebar Terezija 86 let;
Kranjsko gradb. podjetje (33,8 nard Aleksander - star 8» ]C'.
odstotka) in Tehnik Skofja Lo- Robič Marija - stara 52 r '
ka (37,9 odstotka). V gosdarff+VU R'>'man Janez -
pa družbenega načrta ni iz.pol- Ciglar Franci k 1
novoroj«'!'« . stara 5? I*
Pred sejo Ob I O v Železnikih
Porast za 36 odstotkov
Prihodnji ponedeljek, 19. sep- kooperacije v kmetijstva t» leto porasla, predvsem /. ustanov" ^
tembra, SS bodo n« lil. skupni Pilil) (il in se pogovori!! tudi o jo dveh novih obrtnih podJ'*1^
seji ibrall odborniki Občinskega jesenskih iborlb voUveev. 1111 novo cgrajene čevljarn«^ ^
Ijndakega odbori v Železnikih. ,, , , A ,,
Na njej bodo m.«l d, -,,,„ ob- V Drv«B <«l" "ulnstnja
v železniški oblini ustvarila hnt to produkt zi 721.108.000 dinarjev, kar Jc /a :!(> odstotkov \ «•
kot v istem obdobju lani. Tudi
ravnavali poro ilo o r:ospodar.'c-nju v gospodarskih organizacijah
in o Izpolnitvi druibenega bi r
ta za prvo polovico polletji le
oporočitelj napiše in podpiše los, nadalje bodo potrdili načrt obrt je v tej občini letos .no,
n.i novo tgrajene cevljaras i tov cc. Kmetijske zadrug* kljub nekaterim težavam doi**j| zadovoljive uspehe, saj s<> „9\ ■egje letoa v prvem polletj«" milijonov 968.000 bruto dob«* J
lil /a 17 odstotkov več. *>(}i.
no letom obdobju kini.
_vi<5
14. septembra 1960 KULTURA iN PROSVETA
**Sra o ljubezni in naključju« bo jutri na deskah Prešernovega gledališče v uprizoritvi »Gledališča ad hoc«
Eksperimentalna gledališka skupina »Gledališča ad hoc«, pod vodstvom igralke in režiserke Drage Ahačičeve, s sodelovanjem ljubljanske Drame, Mestnega gledališča in Akademije za igralsko umetnost, je lani gostovala v Kranju s komično enodejanko Jeana Ano-uilha »Šola za očete«, to pot pa bo kranjskemu občinstvu predstavila pri nas doslej še neznanega rokokojskega komediografa Pierra Marivauxa z njegovo komedijo v treh dejanjih »Igra o ljubezni in naključju«. Uprizoritev, prva v slovenščini tega znanega avtorja, bo v četrtek, 15. septembra, v Prešernovem
Pogledi in mišljenja
Na kaj srno še pozabili ob reformi šolstva?
. Kje dobim rojstni list, potrdi-°; » državljanstvu, o nekaznova-?JU itd. s temi vprašanji prihaja vsak dan na Matične urade in j* °dseke za notranje zadeve i,koli 28 odstotkov od skupnega levUa strank, ki imajo opravka teh uradih. Zato mirno lahko Tešemo, da so naši državljani
flaj
aJ slabo poučeni o tem, kj( s* nabavijo potrebne dokupite rn kje opravijo druge dr-, vlJanske obveznosti, ki člove-Pravzaprav spremljajo skozi jte življenje. Tega ne vedo niti c.evilni uslužbenci in nameščen-
W žele PreProsti lJudJe- Pa ga . Ustanove in gospodarske or-^izacije so čestokrat dokaj
časa je izgubljenega na račun tega, ko delavci in uslužbenci zapuščajo delo zato, da se zglase na teh uradih in da dobijo potrebne informacije, kje bodo dobili dokumente, bi v našem jugoslovanskem merilu presegalo številne milijone. Koliko od teh ljudi pa mora plačati povrhu tega še številne izdatke za prevoze, , za pošto, saj mnogi iščejo take dokumente vse prej ko tam, kjer bi jih dobili. — Niso redki primeri, ko se posamezniki odpeljejo tudi po več sto kilometrov daleč po kak dokument, kjer pa zvedo, da ga lahko dobe povsem v drugem kraju.
^ poučene o tem problemu, raz •2as'e{''mo tudi v številnih pr Pls h. Nekatere od teh so na in , Zahtevale v razpisu rojstni te £S*n* *ist 'n druge dokumenti stokrat sploh niso po-^- Samo za primer navaja-
jo.
da krstnega list
a v nasi so-
•stični družbeni ureditvi ni Ho^ ° predložiti nobeni usta-
gospodarski organizacij;, 11 itd.
Ta
U^r vPrašanja delajo številnim w,m- državlJanom precejšnje ^nosti, mnogokrat povzro-,slaDo voljo, nepotrebne fi-2e izdatke, izgubo časa itd. tjpPri vpisu olroka v seznam $ki kin članov, n- pr. za otro-kje dodatek, nastane vprašanje, dobiti vse dokumente, ki so ogabni. Nadalje pri vpisu v „1 0vno šolo, po končani obvez-^ snovni šoli za nadalnji .študij, p^^Poslitev, za uk v obrti, za
Pridobitev osebne izkaz-itij^L, v°iilne pravice, ob smrti Je' ° neznanje pa ima še dru-Drer°fp<>darske posledice. Ce bi ačunali, koliko delovnega
i-
Jutri bo poteklo 60 let, odkar se je v Kranju rodil Nace Reš. Po končani šoli se je posvetil »črni umetnosti«. Razen tega se je zelo zgodaj posvetil tudi odru, in sicer kot igralec — amater. Sodeloval je najprej na Prosvetnem odru, kasneje pa pri Narodni čitalnici, ki ji je ostal zvest vse do leta 1941. Po osvoboditvi se je takoj pridružil fu-zioniranemu »Prešernovemu odru« in igral tudi glavno vlogo v otvoritveni predstavi (Bela bolezen). — Kasneje je redno sodeloval kot amater v poklicnem PG, še danes pa je ostal zvest odru v igralski družini kranjske »Svobode«. — Ob njegovem rojstnem dnevu mu vsi prijatelji gledališča želijo še mnogo let in nadaljnjih uspešnih kreacij na odrskih deskah.
In kako narediti konec takemu stanju? Stvar je tako preprosta, da se lahko z začudenjem vprašujemo, zakaj se tega vprašanja nismo lotili že prej. Sola je kot nalašč in najbolj primerna za tak pouk. V osmem razredu obveznega šolanja bi v učni program vnesli kakih 6 ur pouka, kolikor ga je potrebno za pridobitev tega znanja. Navajamo 8 razred zato, ker se takrat začne prava življenjska doba za vsakega državljana, bodisi da potrebuje dokumente za nadaljnji študij, bodisi za uk, za zaposlitev itd.
V 6 urah je mogoče slehernega naučiti, da dobi rojstni list samo na tistem Matičnem uradu, ki je pristojen za kraj, v katerem je bil rojen. (S posebnim po-otopkom je mogoče opraviti vpis v rojstno matično knjigo za tiste, ki so bili rojeni v inozemstvu.) Nadalje, da dobi potrdilo o vpisu v državljansko knjigo na tistem uradu, kjer je bil 1. 1948, ko je bil vpis v državljansko knjigo. (Številni ljudje mešajo državljanstvo z volilno pravico itd.) Potrdilo o volilni pravici doni državljan z 18 letom v kraju svojega stalnega prebivanja (lahko se opravi vpis v volilni imenik tudi v kraju začasnega bivanja, vendar so ti primeri redki). Potrdila o nekaznovanju izdajajo oddelki za notranje zadeve OLO in podobno.
Teh nekaj ur pouka ne bi prav nič bremenilo učni program šole, temveč bi bil učencem v največjo korist, ki bi jim služil skozi življenje. S tem poukom bi ob reformi šolstva dali naši mladini, našim državljanom pre-potrebno znanje, ki bo njim in vsem skupaj ogromno koristilo.
-an
gledališču ob 16. in 19.30 uri.
Zaplet te vesele igre, ki jo prištevamo med mojstrovine francoske dramatike, se poslužuje preobleke, učinkovitega komedijskega motiva, ki sta ga v dramatiki najbolj uveljavila velika španska dramatika Cal-deron in Lope de Vega. Gosposko dekle, Silvija pričakuje snubca, ki ji ga je izbral oče; ker je nezaupljiva do moškega spola in ker si pri svojem bodočem možu želi predvsem lepega značaja, prosi očeta, naj dovoli zamenjati vlogo s svojo služabnico Lizeto, da bi tako lahko svojega zaročenca bolje opazovala. Zaročenca Doranta naj bi torej sprejela Lizeta, preoblečena v gospodično Silvi-jo. Silvijin oče, gospod Orgon hčerini prošnji ugodi in to tem raje, ker mu je bil Dorantov oče sporočil, da bo Dorante prišel k njim preoblečen v svojega sluga, ker upa, da bo tako svojo zaročenko bolje spoznal. Zastopal pa da ga bo sluga Har-lekin, oblečen v gospoda. To je izhodiščna s:tuacija »Igre o ljubezni in naključju«, iz katere se razvije vrsta smešnih zaple-
tov in nesporazumov, ki se od prizora do prizora stopnjujejo, dokler se končno srečno ne razrešijo.
Marivauxova komedija razodeva vse značilne odlike svojega avtorja: prefinjeno lahkotno duhovitost dialoga, igrivo domiselnost situacijskih preobratov, čudovito vzdušje radožive miline in prisrčnosti, poetični čar in nežno človeško toplino. Marivaux je v »Igri o ljubezni in naključju« sicer idealiziral okolje — razbrzdanosti, samo-pašnosti, pokvarjenosti, ki so bile značilne, osnovne poteze rokokojske družbe, pri njem ne najdemo - vendar pa ni idealiziral svojih junakov, temveč z iskreno, včasih že skoraj kruto bistrovidnostjo odkriva njihove človeške slabosti in predsodke, ki pa jih navsezadnje premaga ljubezen. Ta zmagujoča ljubezen, ki se preliva v najbolj pestrih in rahlih mavričnih odtenkih, je gibalo in vsebina komedije, v kateri se avtor svojim junakom ne posmehuje, ampak se jim ljubeznivo in hudomušno smehlja z blagohotnim razumevanjem. D. A.
VE R I
NOVA KNJIGA O GOETHEJU
Nemci so o svojem največjem klasiku napisali že precej knjig. Zdaj se jim je pridružila še nova, ki jo je napisal znani goetheolog dr. V. Hc-yer. Hoyerjeva knjiga je po mnenju kritikov zaključena podoba o Goethejevi osebnosti, njegovem življenju in času, v katerem je veliki klasik živel in ustvarjal.
RUSI SO HITRI PREVAJALCI
Odločitev, najnovejši roman vzhodnonemške pisateljice Ane Seghersove, ki so ga v Nemški demokratični republiki zelo lepo sprejeli in odlikovali tudi z nacionalno nagrado, so Rusi ?e prevedli in je sedaj v tisku. Založba za tuje književnosti napoveduje njegov izid za konec leta. Zgodba romana se odvija v letih od 1947 do 1951, torej v dobi največjega socialističnega stvarjalnega poleta v NDR. Prizorišča romana so zelo razsežna: Evropa in Amerika. Roman je zahteval, kakor je izjavila pisateljica, precej napornega podrobnega študija.
FILMSKI- ZANIMIVOSTI
Poznate Walta Disneya?
Brž ko izgovorimo ime Walta Disneva, se spomnimo na njegove filmane bajke Sneguljčico, Petra Pana, Racmana Jaka, Miki Miško in mnogih drugih oseb iz njegovih filmov, ki so nam odraslim, a še bolj otrokom, pripravile veliko zadovoljstva. Njegove osebe so še vedno najoo-pularnejši otroški junaki, Bam-by še vedno najbolj ljubka živalica in Jaka zelo priljubljen.
Se vedno pravimo zato, ker se že opaža, da se bedo tudi Dis-neyeve risanke preživele, da se učinki vse prepogosto ponavljajo, manjka jim izvirnosti in že skorajda mejijo na kič.
Danes se pogovorimo ne le o Disneyu kot velikem filmskem producentu in režiserju, ampak tudi o drugih straneh njegove popularnosti za otroke.
Ce ime Walta Disneya pomeni pri nas le tvorca priljubljenih risanih filmov in lepih filmov iz narave, v Ameriki pomeni nekaj povsem drugega. Tam je on velik poslovni človek, lastnik podjetja s 4000 delavci, lastnik največjih študijev v Holywoodu, lastnik ogromnega zabavnega parka, ki je eden najlepših in
najbolj originalnih na svetu. — Obišče ga letno nekaj sto tisoč turistov. Njegova tovarna igrač in tiskarna otroških knjig razveseljujeta milijone otrok. Promet tega poslovanja se povzpne na nekaj deset milijonov dolarjev letno. Na čelu vseh teh industrijskih vej stoji sam Dis-ney, človek 59 let, ki se vsako jutro pripelje z majhnim avtomobilom natančno ob določenem času pred svoje pisarne. — Obiskuje tiste, ki delajo zanj, pregleduje scenarije in nove ideje in sam odloča, kaj bo z njimi.
Disnevev zabavni park »D:s-neyland« je na periferiji Holv-wooda in obsega velik kompleks zemljišč, na katerih so uresni-
či itd. Prvotne železnice, ki jih vidimo le tu pa tam na filmu, vozijo po »Disneylandu«, a tu se vzdigujejo tudi baloni v kakršnih se je vzdigoval Jules Ver-nov junak Fileas Foget. Tu so tudi sodobna letala in medplane-tarne rakete in vse to je na razpolago turistom, ki, čeprav odrasli, uživajo v vsem tem kot otroci. To so igračke, ki jih je ustvarila Disneveva domišljija s pomočjo ogromnih vsot denarja.
Prava slika Walta Disneya se dobi šele tedaj, če izvemo, da je začel kariero kot siromašen risar. Rodil se je v Chicagu 1901. leta, a pri filmu je pričel delati 1923. Bil je siromašen deček židovskega porekla, a danes je eden najmočnejših faktorjev go-
Razmišljanje ob začetku šokkega leta
filmska vzgoja - pastorka na naših šolah
^Uhi. n°Va sreds*va» s katerimi •S raven mladine in nje-
ltl>rn;:
njnSp°s°bnost doživljanja umet-
filrn VS<" 1>nIi s,°Pai° v ospredje
■j, ' radio, televizija in tisk. V ^ (> Je med diugim zapisano ti^jav°dilih k novemu učnemu
kratkih napotkov v treh b^Jlh odstavkih. V resnici te ve zven jo bolj kot ugotovit-ftj^Premalo pa je moč najti v kjl^Lkvarnih napoti in zahtev, 'n v kolikšni men bi orne-činitelje izkoristili pri Nih- ;<>m v naših šolah,
ra(j/° ne bo zanikal, da si film ^°Cn l's'* Pridobivajo čedalje \;\ -\ vpl v n i i/i ►!;!'. i /j 'v i m i •' ■ ' ' .eu joče mladine, 0ju J<'n Odnos do .svela m Žlvij' •-■ 0bl-,'n da Veliko pripomorejo k
U-'^k'!!''1"'" mladostnikovlh es-zorov, hkrati pa lahko v ni m .sposobnosti do-moramo, da
''j.-ii i<>„
činitelji postajajo n
ki "v''J;Mo
Prizna
£2S
8lh Z J1V sestavni element na-tJi';, ^i''1-1 iln.h in vzgojnih
bi želeli spregovoriti
vi,',','.'11 ni'kaj besed o pomenu Wl». ivf!' f'lrr>a v javnem življe-^Oisv/' n dava 'm posvetovanju Ji n delavcev iz vseh kra-V^, nvv,!i ]>• v Kopru, smo med m Ugotavljali tudi dejstvo,
kolikšen del mladine s? vsako-dnevno srečuje s filmom: po nekih anketah filmskih delavcev in pedagogov je bilo ugotovljeno, da 75 % naše mladine dokaj redno obiskuje kinodvorane; večini od teh so redni ogledi različnih filmskih predstav že postali nekakšna vsakdanja potreba in navada. To bolj velja za mladino .staro nad 14 let. Ce bi ob takem .splošnem razpoloženju in nagnjenju mladin;' do filmov, pe-• l-i:p»".i. iiim.ski klubi, dni ;tva in Šol« ostali neprizadeti in brez čuta, da j<> nj hova odgovorna dolžnost, v/.'iajati mlad ni .stvaren in Življenjski odnos do filmov različnih kvalitet in vrst, bi storili neodpu.stljivo napako.
Mir.sikdaj M pri vrednotenju
tiimov sami znajdemo v aadregi — dost krat pa smo culo ob istem filmu precej razKčnega mnenja. Tudi v časopisnih ocenah lahko opazimo dokaj neenotna gledišča pri ocenjevanju in analizi filmov. V .splošnem pa vendarle znamo zreleje ocenjevati in drugače vrednotiti in ločevati dobre od s!..I h filmov in odkrivati v njih kvaliteti ali L'vljeneke prvine.
Zato bo mlademu človeku pedagogov nasvet ali razgovor o filmu nedvomno koristil in pripomore! k boljšemu razumevanju filma. Skratka, s trezno pre-
sojo in z razumno sodbo bomo pri mlajših vzgajali pravi čut in smisel za pravilno razlaganje različnih živl>onskih problemov in pojavov, ki jih obravnavajo filmi. Pri tem bomo ločevali zrno od plevela, torej dobro od slabega, pri čemer se bo seveda o; ril mladostn.kov čut in kritičnost do vsega, kar s3 mu odvija na platnu. — Dobro vemo, da je mlad na včasih premalo kritična in zelo podvržena različnim sodbam in Izjavam sovrstnikov in Starejših, ki včasih tudi marsi-kakšiio .stvar presojajo napak, in neko negativno javno mnenje o določenem filmu kaj hitro prodre in ob vel i a.
S:> dobro .v.' .spominjam, ko smo pripravljali skupen ogled sovjetskega filma Don Kihot. Ko MRI sporočil dijakom, da si bomo ogledali ta film, se nekdo oglasi in pravi, da je film slab in nezanimiv. Na vprašanje, zakaj mu ni ugajal, je 14-letn;, dokaj bister dečko odgovoril, da se v filmu vse tako počasi odvija, da imata oba junaka nekam starinske oklepe, narava da je pusta in dolgočasna ter da so barve tako blede in neizrazite. Naj bo že kakor koli — kdor je omenjeni film glodal, bo zlahka prc\s(xlil,
kako neutemeljeni in nesmiselni
.so omenjeni ugovori, kako iz tr-
te zvite in za lase privlečene eo takšne sodbe. Fant je bil bržkone za pravilno in globlje razumevanje filmske umetnine še premlad in nedozorel. Kdo bi mu to zameril? Ugotovitev, da izrečeni besede in sodbe niso zrasle v njegovi glavi, je kot na dlani. Podlegel je vplivom okolja, toda žal negativnim vplivom. Ko pa smo film še pred predstavo primerno razčlenili, spregovorili o avtorju literarne predloge in o t?danji dobi, ko smo v bežnih obrisih spoznali zgodov nske in socialne razmere v tedanji Španiji iin se pri tem malce poglobili v tragično usodo obeh glavnih junakov, je b lo razpoloženje do umetnine povsem drugačno. Uspeh je bil razveseljiv.
To je samo droben, a vendarle prepričljiv primer, kol ko lahko napravimo, če s kratko analizo že vnaprej opozorimo na vrednost filma in če se seveda v njem porazgovorimo tudi po predstavi.
Problemu filmske vzgoje ee doslej prav gotovo še nismo poli v dovoljni meri. Nedvomno smo v tem pogledu še precej na začetku poti. Vsi ki se ukvarjamo z vzgojo ali k kulturno-pro.svetno dejavnostjo, bi morali v tem pogledu podpreti prizadevanja nekaterih filmskih pedagogov in šolnikov, da dobi postopoma svoje mesto v učnem nacrtu filmska vzgoja in da ji damo večji povdarek v izven-šolskem življenju, v društvih in klubih, nedvomno pa bi morali upoštevati pomembnost filma, pri izobraževanju odraslih.
J. Bohinc
VValt Disney s parom nilskih konj iz njegovega zabavnega
parka
čene mnoge Disneyeve bajke. — Tu so umetna jezera in morja, pod katerimi plavajo »podmornice« in »potnikom« kažejo po1-vodne zanimivosti. Tu so tudi visoke planine, džungle z raznimi živalmi, tu so tudi afriške kolibe z Afričani, pravi Indijan-
spodarstva ZDA. Iz malega studia v zapuščeni garaži je naredil najmoderneje urejene filmske laboratorije. V njih njegovi sodelavci po nekaj let delajo en film, a za njegov zadnji celovečerni film »Uspavana lepotica«, je bilo potrebnih celih pet let.
KOMIKI IZUMIRAJO
Bivši »virtuozi smeha«, kot so bili drobni Stanlio in ogromni Olio, dolgi Pat in drobceni Pata-SO-n in še nekateri drugi, so umrli, producenti se niso potrudili, da bi jih nadomestili z novimi, kot da so pozabili snemati filme, ki bi bili res smešni. — Sedaj je v medi sarkastičen smehljaj z dvomiselnim šalam, satiram in paradoksom.
Priljubljeni Danny Kaye, poznan po otročkih oddajah UNICEF, je zadnji, ki je gojil »nesmiselno« komiko, ki je prinašala toliko smeha. Danes rajši igra v resnih filmih. Ameriški list Variety je med drugim nekje napisal: Mogoče so naši producenti pozabili, koliko zdravja in počitka prinaša jasen, nezadržen smeh. Da jih mi spomnimo na to?
Odkritje v Benetkah
Naši kritiki so znani po tem, da so izredno strogi pri ocenjevanju domačih del. To nam lahko potrdi tudi primer otroškega filma »Piko«. Na XXI. pregledu dokumentarnih, znanstvenih, kulturnih in otroških filmov v Benetkah je v izredno močni konkurenci film »Piko« dobil prvo nagrado »Leva sv. Marka,« čeprav je bil pri nas zelo hladno sprejet.
S filmom »Piko« so bili v Benetkah poslani še trije kratki dc-mači filmi, ki so bili vsi veliko bolje sprejeti, kot so jim to pri nas prerokovali, saj je bil uspeh prav izreden. V konkurenci 50 filmov iz 15 držav so naši filmi dobili 3 prve nagrade. Vsi štirje filmi so proizvod »Zo-ra-filma« iz Zagreba.
447429
Pred dnevi me je moj fir-bec zanesel na Jesenice. Kaj hitro me je ustavil znanec in začel pripovedovati: »Veš, dragi Bodičar, kopališče je bilo Jeseničanom več kot potrebno, saj je bilo v bazenu, ki je bil zgrajen za 400 kopalcev, ob sončnih dnevih tudi 1000 »belih telesc« v najrazličnejših kopalnih kostumih. Kopališče pa je bilo najbrž zato tako polno kopalcev, ker so se v njem lahko vsi očedili prahu, ki ga pražar-na bruha v tolikšnih količinah, da je dal prah precejšnjemu delu Jesenic povsem drugo — »rjavo« lice.
A Kot običajno, me vedno po potovanju najbolj zagrabi žeja. Tako je bilo tudi tistikrat na Jesenicah. S kopališča sem se podal do prve gostilne. Pri prehodu s Titove ceste na Obrtniško ulico pa sem ugotovil, da čaka kakih 10 m ceste že dve leti na asfaltno prevleko in da je cesta proti železnici prav toliko časa obdana z zasilnim zidarskim plotom.
A Na vogalu sem zavil v prvo gostilno »Pri Vipavcu«, pa me je vrglo na zadnjo plat, ker v gostilni nisem zagledal črne natakarice za točilno mizo, marveč številne šivankarice, ki so
me kaj čudno pogledale. Oprostil sem se in dejal, da bi bilo pametno oskrbeti nad vrati napis, če pa za tega ni finančnih sredstev, pa vsaj veliko šivan-ko, ki bi bila gostom dobre kapljice v primerno opozorilo. A Žejo sem šel nato gasit v kavarno Korotan. Toda ... — S prijateljem sva sama sedela že več kot pet minut v lepem lokalu. Vsa vrata so bila sicer odprta in morda bi brez večjih težav prišla tudi do denarja v blagajni. Zameril sem dolgo čakanje tamkajšnjim uslužbencem in si malo kasneje utešil žejo v Kazini, kjer sem tudi čakal skoraj pol ure na postrežbo. A Med sprehajanjem po Jesenicah sem se zaustavil na parkirnem prostoru pred železarno. Iskal sem vozni red avtobusov, kdaj se lahko odpeljem proti Kranju. Toda iskal sem zaman — čudovita avtobusna postaja brez avtobusnega voznega reda!
A Spet sem moral nazaj proti kolodvoru z mislijo, čes bom pač moral z vlakom domov. Na kolodvoru imajo prav gotovo vsaj železniški vozni red, sem si mislil. Med potjo pa sem si ogledal poslopje železarne kar od daleč. Kljub temu pa sem opazil na poslopju vis-a-vis personalnega oddelka strešne žlebove v obupnem stanju. Takoj sem se spomnil na pregovor, da je kovačeva kobila največkrat bosa.
A In ko sem že toliko imel napisati o vrlih Jeseničanih, naj bralce seznanim še s tem, da je bil na jeseni ki tehnični šoli razpis za sprejem v prvi razred le za hec in da so bili tudi sprejemni izpiti odveč, ker ■o prvi in drugi razred ukinili tik pred pričetkom novega šolskega leta.
In do prihodnjič nasvidenje Vaš Bodičar!
S-15017 po gorenjskih cestah
Največ prehitevanja - Ntdoveljeno parkiranje - Izsiljevanje prednosti -Nedisciplinirani kolesarji in pešci
MOTORIZACIJA NAS OSVAJA VSE. KDO BI SI MISLIL, DA BO V TAKO KRATKEM ČASU TAKO NARASLO ŠTEVILO MOTORNIH VZIL, SAJ SO ZADNJI PODATKI POKAZALI, DA JE OB NEDELJAH IN OB NAJVEČJEM PROMETU NA VSAKIH 25 m NA CESTI I. REDA ENO MOTORNO VOZILO. SEVEDA JE PRI VSEM TEM IZREDNO VA2NA PROMETNA VZGOJA, KI PA JE PRI
NAS SE V ZIBELKI, SELE V RAZVOJU, MEDTEM KO Izsiljevanje prednosti zaradi neznanja ali malomarnosti je večkr
JE TA V NEKATERIH DRUGIH DRŽAVAH ZE PRECEJ
NA VIŠJI RAVNI. Z NENEHNIM NARAŠČANJEM PRO- zgodilo y nobenem primeru, če- S-15661 iz Ljubljane je vozil čez META SE JE V ZADNJEM ČASU TUDI POVEČALO v je preko mostu v zelo krat- most z nič manjšo hitrostjo, kot ŠTEVILO PROMETNIH NESREČ, KI JIH ZAKRIVIJO kem jJJ y 35 mijlUltah! peljalo prLbližno eo km na uro. Prav ta-NAJVEC VOZNIKI SAMI. nekaj deset avtomobilov. Neka- ko je prehitro v smeri proti Kra-
kajti klanec je 80 naPrav'li najhujše prekr- nju vozil čez most voznik avto-ške in drveli čez most celo s mobila S-20622 iz Ljubljane, polnim plinom. Prvi je bil voz- Skrajno grobi in nevarni napaki
Nevarno prehitevanje, izsi- skn;no nevarno
ljevanje prednosti, nepravilno z obeh strani popolnoma nepre-
parkiranje, prehitra vožnja in gled-on. .... . .....
največji sovražnik - alkohol, Prvi prekršek je tu! Napravil avtomobila S-11177 iz Celja, pa sta napravila motorist S-16416
vsi ti so glavni vzroki številnih ga je voznik avtomobila S-21549 ^..JE^ a2*Č2*?t otS°7! ^I^SS^Jt.Ta9^!^^?
hudih nesreč ali celo smrtnih. Za- iz Ljubljane, ko je enostavno
to nam bo dobro ostala v spo- prehitel neko drugo vozilo in 6 minu zadnja nedelja v avgustu, tem povzročil veliko nevarnost ko so jih morali devet odpeljati za nesrečo v primeru, če bi v
v bolnišnico, štirje mrtvi.
Nedvomno bo treba še precej storiti, da se bo stanje izboljšalo. Velikemu številu prometnih ne-
pa so bili tem časoi nasproti pripeljalo kako drugo vozilo.
Nekaj nenavadnega je počel motorist S-26101 Janez Malej s Koroške Bele s sovozačem. Na
iz Ljubljane, motorist S-26037 iz avtomobila S-1114 ko sta pripe Ljubljane in motorist Valentin ljala iz Jesenic in direktno čez Bodlaj iz Zvirč pri Križah, sta na most, da je moral na nasprotni mostu izsiljevala prednost vozi- strani počakati celo avtobus, čelom, ki so prihajali v smeri proti prav je imel prednost v smeri
Jesenicam. Voznik avtomobila proti Jesencam. S polnim pli- nekateri celo na cesti, kar je
at vzrok najhujših karam!*1*1
Kopra z avtomobilom S-l'^' Isti prekršek je napravil še Fr* Pintar iz Celja z avtomobil01" S-10975. Nekaj minut za tema J Ivan Fink iz Slovenskih Konjic avtomobilom S-18482 preh:tel avtobus S-2929, kjer bi kmalu Vn šlo do nesreče. *t Pot nas je vodila naprej v , Loko. V B tnjah je bilo vse P^ no ljudi, kajti ta dan je tu prostem igral Avsenikov kvim_ Lastniki motornih vozil so P kirali vozila kar po vrtovih J
sreč so krive tudi dokaj slabe vrhu klanca je začel obračati, ne
ceste na Gorenjskem. Cesta I. da bi pri tem sploh kaj nakazal
reda po kranjskem okraju je smer vožnje. Voznik avtomobila
na nekaterih mestih (Gobovci, S-21210 iz Ljubljane je precej
Moste) že skoraj nemogoča za časa na vrhu klanca vozil vzpe-
normalen promet. Nič dosti redno z nekim drugim vozilom
boljše niso ostale ceste, morda in ga nato na nevarnem mestu
precej kritična je še proti Bo- še prehitel. Ista prekrška sta na-
hinju, predvsem skozi vas No- pravila tudi vozn ka avtomobilov
MALOMARNOST PA TAKA!
Ne bi bilo prav, če bi trdili, da šoferji postajajo pred gostilno iz navade, kakor »furmanski«
menj, Bohinjska Bela in Bitnje, S-23132 in S-22946 oba iz Ljub- konji, temveč zato, ker so pogo-
kjer je snečavanje motornih ljane, ko sta ob 16.30 uri tik pod
vozil praktično nemogoče. vrhom klanca oba prehitela
No, preteklo nedeljo, 4. sept, osebni avtomobil S-15017.
so tovariši s prometnega odseka, _;__;_
Oddelka za notranje zadeve pri OLO Kranj, skupno z novinarji našega lista, izvedli zanimivo akcijo »v civilu«, in sicer »lov na prekrške voznikov motornih vozil«.
START OB 13.20 URI
NA BREZJANSKEM KLANCU
Tu je prav tako, kot na vseh klancih prehitevanje nevarno. Precej se je tu že zgodilo nesreč. Tako tudi tokrat n'smo ostali brez solidne vožnje. Voznik avtomobila S-17006 je ob 17.43 uri prehitel motorista. Po-
nom je peljal čez most tudi motorist S-14079, doma iz Ljubljane. Iste prekrške sta napravila tudi ostala dva motorista na motorjih S-21663 in S-18491 oba prav tako iz Ljubljane.
Nepravilno parkiranje ob cesti je tudi pogosti vzrok prometnih nesreč. Tudi to nedeljo smo imeli nekaj primerov. Na cesti I. reda, malo pred Naklem, v smeri proti Kranju, so tako ob cesti parkirala vozila. Dva, in sicer S-14091 in S-9433, pa sta skoraj cela stala kar na cesti, medtem, ko sta oba voznika, verjetno z družinami brezbrižno ležala ob cesti v travi.
ralo promet. Poglavje zase so i li to pot tudi kolesarj.i, . sploh niso držali cestno pre*1^
d»
sto pred gostilnami tudi avtobusne postaje. No in taka avtobusna postaja je tudi v Ratečah pri Skofji Loki. Da je to res, nam priča tudi tabla, ki pa jo tujec težko opazi. Izreden talent je imel namreč tisti, ki jo je obesil na betonsko ograjo vrta ob cesti nasproti gostilne. Talent mislim zato, ker jo je privezal kar z belim trakom. Zob časa ic seveda Ura Je bUa že 1740 "anut. Tu-naredil svoje in sedaj 'tabla ko- d; tu Je vedno precej nepravil-maj še visi na preperelem traku neSa prehitevanja in izsiljevanja tako, da visi na cesto. Iz do se- prednosti. Najprej je voznik av-
IN KAJ SMO VIDELI NA VRHU GAŠTEJSKEGA KLANCA
Ob 13 20 uri smo izpred stav- doben prekršek je na istem me- daj neznanih razlogov se vanjo tomobila S-3450 prehitel osebni
be OLO Kranj krenili na pot. po Stu napravil tudi voznik osebne- nj še nihče zaletel." Visi namreč avtomobil S-16994. Voznik avto-
Gorenjski, na lov za našimi »žrt- ga avtomobila S-21249, ko je toliko na cesto in v taki višini, mobila S11914 iz Ljubljane, pa je
vami«. Promet v tem času ni skrajno nevarno prehitel osebni da bi se kolesar ponoči zadel klJub prometnemu znaku »pre-
bil velik. Verjetno so bili vsi na kosilu, le sem in tja je švignilo kakšno osebno vozilo. Ob 13.25 uri smo na mostu pred Marin-škom v Naklem. Za nami vozi osebni avtomobil S 15679 znamke Volkswagen. Lepo se nam približa in na nedovoljenem mestu nas ni prehitel. Vreden je pohvale, ko bi le vsi vozili tako, smo si mislili. Toda prvi pre kršek je tu! V Gobovcih je na mestu, kjer je avtobusna postaja, meni nič tebi nič, parkiral osebni avtomobil H-14330 znamke Fiat 600. Neka ženska, najbrž žena šoferja, si je lepo mirno obuvala nogavice, kljub tomu, da je tačas pripeljal mimo avtobus in prav zaradi stoječega Fiata ni mogel na tem mestu ustaviti.
Naša posadka je zavila proti Bledu. Nekje čez most se pred nami pojavi motorist S-12147 iz Ljubljane s sovozačico na zadnjem sedežu. Kar lepo je vozil, toda nenadoma si je začel med vožnjo snemati čelado, slačiti jopič in seveda brez skrbi, kot da je sam na cesti, pomenkovati so s svojo sovozačico.
avtomobil S-20658.
vanjo z glavo, če bi vozil po povedano za vsa vozila« peljal
skrajni desni strani ceste, kakor Po cesti, kjer se lahko ustavijo
je seveda predpisano. Vprašamo samo avtobusi Slovenija trans-
se, ali res nimajo v Ratečah le- porta. Prav tako je po isti zaprti
senega ali železnega droga, da cesti na vrhu Gaštejskega klanca
n * bi tablo namestili tako. kakor je peljal tudi voznik avtomobila
* SmS! ™oraJ° Zm5mj" P»tr<>»>»? Sicer jo bodo morali S-14054 Kari Bransberger iz Mur-
fiatl hitrost na 20 km/h, zaradi odstraniti drugi, da ne bo ogro- ske Sobote. Po zaprti cesti je
popraviia mostu. Toda to se nižala varnosti na cesti. -an peljal tudi Valentin Drobež iz
MOST V BISTRICI — ZMANJŠANA HITROST NA 20 KM
nih predpisov. In le srecn naklučju se lahko zahvalimo, ni prišlo do kakšne nesreče.
Lahko pa pohvalimo ko\e&*\!. ki so to nedeljo vozili P° c « I. reda. Kar lepo so se ra«0| po prometnih predpisih. Di"11^ prekrškov v Skofji Loki m & prej proti Jeperci ni bilo, * promet ni bil več tako vel?\ Morda bi opozorili tiste, ki ^ v temi zasenčili luči. Tudi tor velika nevarnost. Proti veieZ smo bili spet v Kranju, akcij3 1 bila zaključena.
Se epilog_____i|
Nedvomno bodo proti v9S^r(r smo jih tu omenili, organi s P motnega odseka pri Oddelku . notranje zadeve OLO Kra^ najstrožje ukrepali. To mVl hkrati resno opozorilo vsetn stim, ki z neprevidno v0C^)Ji ogrožajo promet na naših ces r kajti samo s pametno vo^0Đfi s precejšnjo mero disciplin vožnji se lahko izognemo ve prehitevanje
»Jaz se pravzaprav ne počutim slabo*, sem rekla zdravniku, »ali pravijo, da je od časa do časa le potrebno pregledati svoj nepopolni organizem, in če se lahko tako izrazim, namazati, kadar je to potrebno. Zato vas prosim, da me pregledate in vidite, če je vse v redu.«
Zdravnik me je pazljivo pregledal. Kar naprej je od-kimaval z glavo, kot da bi mu bilo žal, ker mi ne more povedati nič nevzpodbudnega. Končno me udari po kolenu in ves vesel ugotovi:
»Izgleda, da so vam živci popustili, ne bi bilo odveč, če bi jih malo pozdravili. Hladno tuširanje zjutraj in zvečer vam bo zelo koristilo,«
Pričela sem se tuširati s hladno vodo zjutraj in zvečer. Nekaj dni pozneje sem se spet pojavila pri zdravniku.
»Prišla sem, da se vam zahvalim za dober nasvet«, sem rekla. »Živci so se mi zares okrepili. Ta tuširanja so izredno dobro vplivala na moj živčni sistem. Toda — dobila sem nahod ...»
Zdravnik se je silno razveselil, da njegov način zdravljenja daje tako zadovoljive rezultate.
»A kar se tiče nahoda«, ji dodal, »so medicini taki znaki dobro poznani. Nahod jt po-
Humoreska
Kuta zdtavtiekia
sledica tuširanja.«
In predpisal mi je antistin proti nahodu. Zahvalila sem se in odšla domov, a že naslednji dan sem se pripeljala v ordinacijo s taksijem.
»Nimam besed za zahvalo, to je izredno sredstvo. Od nahoda niti sledu več. Samo sedaj me je obšla nekakšna grozna slabost.«
»Po uporabi antistina ne pride vedno do tega«, mi pojasni, »ali pripeti se . ..«
Predpisal mi je atropin, po katerem je slabost odnehala, toda nastopila je strašna hri-pavost.
»Atropin suši sluznico grla«, mi je pojasnil zdravnik. »Zato ste tudi hripavi. T• je xel» pogosta posledica.«
Štefanija Grozdenjska
Predpisal mi je nekakšen sirup proti hripavosti. Nekaj dni pozneje sem ga spet obiskala.
»Čudodelni sirup! Človek enostavno ne bi verjel. V dveh dneh me je ozdravil hripavosti. A ko sem že tukaj, ali ne bi hoteli pogledati, kaj je i menoj?«
Vrgel je pogled na moje roke in noge in se razveselil:
»Koprivnica! Vse je v redu! To je zaradi sirupa. Tudi to se pripeti. Toda odstranili bomo to, odstranili . . .«
Predpisal mi je neke praške, leden dni pozneje sem za spet obiskala.
»Zares je medicina čudodelna znanost! Kdo bi le mislil, človek požre dva ali tri praški in reši se koprivnice. Vi stt
pravi dobrotnik, doktor!«
Doktor se je skromno Prt' klonil in me vprašal, kako ?e sedaj počutim.
»Sijajno bi se počutila, ^a ni močnega bitja srca, boUctrt v jetrih, želodčnih bolezni 1 nespečnosti.«
»Naj vas to ne skrbi,' se nasmehne zdravnik, »to je P0". sledica praškov. Vsi ti po]** so opisani v zadnjih mcdic,n j skih izdajah.« In predpisal je primerna zdravila.
Zaradi kapljic za srce r
nastopila slabost, po injckO'
jah za jetra — koprivnica*
zaradi tablet proti žclodč"""
napakam — hnpavost. *
ozdravitev nespečnosti mi r i le
zdravnik priporočil sprebP*** a po dolgem sprehajanju $t1" dobila žulje.
Čez nekaj časa sem ga iPi
obiskala.
»Zares je nekulturno
koli podvzernati brez zdr«vlU' kovega nasveta!« sem mu ri la, polna kesanja. »Ampak, * vas ne bi nadlegovala /ara drobnarij, sem kupila obve*' za žulje in skoraj bi tni nili. Samo na svojem priff,e\ se človek nauči ceniti spe^a^ ue. Toliko sem se zaradi Nr nervirala . . .«
»Potem se tuUrajte s bl*d*9 vodo,« mi je svetova nik.
8181
sreda, u. septembra 1960
7
15
■BIA KLIN A B
ŽARA S PEPELOM
°o danes ni pomislila, da bi tudi Slavko mogel podobno •nčati. Zalo jo je zdaj strah. Zato jo skrbi in zato se boji ^ ki ga ljubi.
Trkanje nretrga njene misli, strahu je pa ne vzame. "— Kdo je? — vpraša plaho.
Jaz, — odgovo.ii za vrati baritonost glas. Pozna ga. Stari bolničar Saksida je. °dpre vrata.
Pa kar v temi? — se brez pozdrava začudi stari bolničar. In vi? Kaj vas je prineslo ob tej uri? Skoro bo policij-3j|| ~~ jo je skoro strah njegovega poznega obiska, misleč, da ji "naša slabe novice, morda celo novico o Slavkovi smrti. In tor da bi se hotela ubranite te novice, stopi naglo k oknu, da 1 &a zaprla in zatemnila.
. ^~ Nikar se ne trudi, Angelček, takoj bom odšel, — pravi , ničar živahno, da za to živahnostjo Angela sluti v temi bolni-Jev dobrovoljni in vselej nagajivo nasmejani obraz.
Nekaj imam zate, — pravi. ~~ Zame? — se začudi Angela. ^ ~~v Pravzazprav za fante,— de skoro šepetaje ... — Gotovo lačni in tudi sanitetskih potrebščin nimajo v izobilju. Mi pa ^mo te dni dobili novo zalogo. Enaindvajsetega, tako mislim, - lahko izpraznili bolnišnico. Izdatno bi se lahko založili. Jaz ■"in Pikonova bova poskrbela, da bo njihov prihod varen in opažen...
^"aindvajsetega maja? — je Angela zopet v svojem aktiv i-,tlcn*m poslu.
~~ Da. Svoj posel bodo lahko temeljito in nemoteno opra-Samo obvesti jih! "~~ Bom, — obljubi Angela.
Zdaj pa brž med plotovi domov, — se poslovi stari bol-
Angela ne utegne več misliti na svojo skrb in žalost. Ze ednji dan obvesti partizane. Cez ne'aj dni z zadovoljstvom 2uJe zaprepaščene gestapovske obraze v kavarni, ko govore partizanskem vdoru na Jesenice in o izropanju bolnišnice. Se J zaprepaščeni so dva dni kasneje; partizani so iztirili vlak Kočno, na samem robu Jesenic, jj. artizanske akcije znova ožive. Konec junija partizani uni-V ki.?.e'ezn'^' most nad prepadom v Mostah; nemška posadka
J?,n' mostu je bila brez moči. t^, .mc' odgovarjajo z nasiljem. Dva dni kasneje ustrele ob ^ n' betonski ograji v Mostah devetindvajset talcev. Nekemu Mi-n!*-' k' se Je z zvezanimi rokami pognal vznak čez ograjo v pa !n° Pod cesto, uspe pobegniti. Drugi, ki mu je hotel slediti, Ue s' Jp Pri skoku zlomil nogo in mu ni uspelo, zve Angela iz J skih pogovorov v kavarni. Naslednji dan govore o pobeglem Cu vse Jesenice.
te| 1942. Novice prihajajo iz drugih gorenjskih krajev. An-
So J'h prebira in razpravlja o njih na tajnih sestankih. Četrtega lici"116^ ^gornJ° 'n Spodnjo Kokro partizani napadli nemški po-'ko 'n avtomobil. Naslednji dan vdro Nemci v Kokr-
U ^bno, a se bojev s partizani izogibajo. Ropajo, požigajo in ciiiT* *° ta'ce Partizani odgovarjajo z napadi. Uničijo dva poli-** avtomobila s posadkama vred.
Angela prebira na sestankih poročila o uspelih partizanskih Ijjj.^'b na gestapovske in vojaške avtomobile, o napadu kamni-^ Partizanov na orožniško po dajo v Stranjah, o bojih parti-*'h enot na Gabrški gori, pri Lučinah in na področju Blegoša. •tiso na?uco se vrste dogodki. Niso vsi podobe. Niso povezani, Ua |aki. kakor jih je doživljala. Medli so. Gola dejstva. Samo si v nemem filmu.
kavarni od začetka julija ni bilo več slišati slovenske ^hT'*' žc P1^ ^e °ila *'fta m P'3*1*' sedaj pa je popolnoma kol • Slovencem je prepovedano vse! Ne smejo se voziti s *e manj z motorji in avtomobili, ne smejo zahajati v Jj "ne, kavarne in druge javne lokale; ljudstvo nižje vrste
^apisj nemega filma ugasnejo pred bolničinimi očmi na tZ(jra^u barake številka 7 nemškega taborišča smrti v Auschvvi-
Pomisleki medicine k avtomatizaciji
r
»Oh, to je pa prav gotovo nov rekord v metu krogle!«
PROGNOZA VREMENA
Nekega ameriškega meteorologa so vprašali, če bo z uvedbo satelita v meteorologiji prognoza vremena bolj točna. Meteorolog je odgovoril: »-Prognoze bodo tudi v prihodnje negotove, zato pa bodo znanstveno bolj zasnovane«.
MUZIKALICNA VAS
V delih Vuka Karadžiča lahko najdemo podatek, da je v njegovem času v nekih skrbskih vaseh imela vsaka hiša gusle. Seveda, danes se ta starinski instrument le redkokje še najde. Zamenjala ga je tambura, ki je zelo razširjena v vaseh Srbije, Bosne in nekaterih predelih Hrvatske. V vasi Varalice pri Kak-nju ima prav vsaka hiša v vasi tamburo in svojega tamburaša, ki pri raznih svečanostih igra v veselje ostalih prebivalcev.
Nedvomno je avtomatizacija zelo pomembna in koristna pridobitev zadnjega časa, vendar pa so nekateri zdravstveni delavci po svetu prišli do nekaterih ugotovitev kot na primer, da je delne vzroke za preobremenjenost, izčrpanost, notranji nemir, za nekakšno duševno pobi-tost in podobne, danes zelo pogoste pojave, treba iskati v uvajanju avtomatizacije v industrijo.
Gre namreč po mnenju teh zdravnikov predvsem za to, da velika večina v industriji zaposlenih pač ne razume zamotanih delovnih procesov v sodobni industriji, in ima občutek nedoraslosti proti avtomatiziranemu načinu proizvodnje. Nove avtomatične naprave terjajo enolično in nenehno ponavljanje, nenehno kontrolo naprave in njenega delovanja ter stalno in povečano pozornost, puščajo pa na delavcih določene duševne reakcije, zaradi dolgočasnih in preenostavnih delovnih gibov, ki sčasoma napravijo delavca nekako »avtomatiziranega«. V posameznih primerih se te reakcije močno odražajo v duševni utrujenosti in različnih znakih
nemira in pobitosti.
Nekateri strokovnjaki so odkrili pri delavcih z manjšo usposobljenostjo izrazit kompleks manjvrednosti zaradi tako neverjetno obsežnega razvoja in napredka sodobne tehnike in industrije. Znatno večji duševni napor, ki nastane zaradi odgovornosti delavca (velike industrijske investicije: stroji, material, orodje, izgube zaradi izmeta itd ), pripomorejo do notranjega nemira, pobitosti, živčne razrvanosti ob povečanih občutkih in razpoloženju pa lahko delavca privedejo do tega, d?, ga delovno mesto tolikanj ne zadovolji, da ga pusti in si poišče drugo.
Skratka, nekateri zdravstveni strokovnjaki menijo, da nove metode avtomatičnega dela (pospeševanje delovnega ritma, skrajševanje odmorov med delom) niso najbolj prikladne za določene delavce z nižjo strokovno kvalifikacijo, ki težko prenašajo nenehno ponavljanje enostavnih gibov pri takem delu. Enoličnost avtomatiziranega dela pa ima končno lahko tudi škodljive posledice za varnost delavca pri delu. — S povečanjem
osredotočenosti na delo in z nenehnim ponavljanjem mehanskih gibov rok, so dani pogoji tudi za povečanje števila nesreč pri delu, zato priporočajo ti zdravstveni strokovnjaki namesto enega daljšega odmora med delom, več krajših in pa tudi večkratno premeščanje delavcev na druga delovna mesta v istem oddelku, da bi tako določeno delo delavcu ne postalo prekmalu odvratno in škodljivo njegovemu duševnemu razpoloženju .
Anglija — USA
Najdaljši atlantski podvodni kabel bo neposredno zvezal Veliko Britanijo in Ameriko. Položili ga bodo do leta 1963. Kabel nosi naziv TAT-3 in bo omogočal 128 pogovorov istočasno. Pravkar se dogovarjajo, preko katerega podvodnega področja bodo položili novi kabel, ki bo znatno razbremenil dosedanje medkontinentalne zveze.
Balzov les
Podoba se prižge v njeni notranjosti in v tej podobi zaživi, le žive'a. preden je prišla sem, zaznomovana z gestapov-
^k
kar*1- pr'P°r<,č',om. da je njen povratek iz taborišča nezaželjen, ^ Je Pomenilo prav toliko kakor smrtna obsodba. Toda bolnica Hg| *8oniji ne zaveda, kje je. Njeno življenje ni umiranje na je ClT> Pogradu in gnijoči slami. Njeno življenje drvi z naglico je . nkrat skozi življenje, ki ga je živela. In edino to življenje da Jpno 'n resnično. Doživlja ga, kakor da ga šele živi, kakor
e ^e ni izteklo in bo prakir usahnilo . . . Uj Angela hodi po cestah. Skoro vsak dan sveži lepaki nazna-J() usmrtitev talcev . . .
Še do nedavnega le redek ideal naših modelarjev — balzo — uporabljamo zadnje čase vedno pogosteje za graditev letečih modelov tudi pri nas. Nekateri ta les poznajo, mnogi pa zanv še disali niso, zato ne bo škodilo, če tudi o balzi napišemo nekaj vrstic:
Ime »balsa« pomeni v španskem jeziku splav; ta naziv je dobilo drevo verjetno zato, ker so njegova debla že v davni preteklosti uporabljali za splave. — (Sončni Tiki). Balzovo drevo raste v tropskih gozdovih Južne Amerike in na Antilih, pa še ponekod drugod v tropskem pasu. Raste zelo hitro, saj doseže že v prvem letu višino 3 metrov, drevo pa zraste zelo visoko: včasih celo do 50 metrov višine. Na oko je balzovo drevo precej podobno našim listavcem.
Les — balzovina — je svetle barve z rdečkasto sivim odtenkom. Je zelo porozen, saj znaša volumen por v lesu kar 90 odstotkov, volumen staničevine pa le 10 odstotkov celotne prostornine lesa. Zato je seveda balzovina silno lahek les, vendar je n ena specifična teža precej različna, pač odvisno od pogojev, ki je v njih raslo; ta specifična teža
se giblje v mejah od 0,07 do 0,4 gramov na kubični centimeter. — Značilno za balzovino je, da ima pri tem poudarjen rdeče sivi odtenek v barvi, čim težja je. Pri balzovini letnice v prerezu niso opazne.
Les je zelo mehak, saj se lažje vrste stisnejo in udrejo že pod pritiskom prsta. Trdnost balzo-vine je približno štirikrat manjša kot pri smrekovem lesu.
Modelarji radi uporabljajo balzov les za graditev letečih modelov, pač zaradi tega, ker je tako lahek. Uporabljajo ga v oblili letvic ali furnirja, ki ga je moč zelo lepo oblikovati, mimo tega
pa tudi ni treba posebno paziti na vsak del modela, da ne bi bil pretežak.
Mimo modelarjev pa uporabljajo balzovino tudi v pravi letalski industriji za razna polnila in za ojačevanje kot vmesno polnilo (takšne stene imajo zunanje plasti iz vezanih plošč, v sredini pa je plast balza). Balzov les uporabljajo tudi v gradbeništvu za toplotno ali akustično izolacijo, pa v industriji embalaže, za rešilne pasove, splave in čolne in pa kot celulozni les. Iz balzovih semen dobivajo tudi mehka vlakna, ki jih uporabljajo za polnjenje blazin.
Nov sistem za projekcijo filmov
—«^či, beli, rumeni lepaki! Stolpci z imeni ubitih! Različni
Rosto in manj gosto potiskani z bolj ali manj drobnimi
Mlo-- - .....
jj_s i(anii. Tisti z gostimi, bolj drobnimi črkami so strahotnejsi. dev ZU ^nom se vrste. Oglasne deske so prenalcpljene z njimi: ^**inštiridesct talcev ustreljenih na Zivrhu, deset talcev na vmes pritajene govorice o nemškem požigalskem in
nik». Vi
eni besu nad vasmi Koreno, nad Gradiščem in Momoi... »"Ralcj jn morilci se sami ponaš.i <> s temi nečloveškimi de-Neki geslapovec, ki se je teh zločinov udeležil, jih z vso 8trJU, *•• Zvvick in Linke sta tako zaverovana v njegovo pripo-J2*°tno živostjo pripoveduje gestapovcem* Zvvicku in Lin-°vanje, da Angelc niti ne opazila, ko jim prisluškuje
oslu* vetl
prc;r<)n>, ki jo žge in ki noče ugasniti. Kakor med tistimi ženami, ki so morale gledati strahoto |Qq| **fa početja in o katerih je pripovedoval oni gestapo ikj N^, ', v'di, kako prodirajo Nemci proti vasi in jo obkoljuj?jo. Di>s*J skii])in vdere v vas in izganja iz hiš ljudi. Ljudje so 1^ r*scni. Nemci jih gonijo na prostor sredi vasi, dokler ni ^'ite/'""la vsa vas, vsi ljudje, od dojenčkov, ki še sesajo i/. •no(-.r",s'i'h nedrij, do starcev in stark, ki ne morejo brez po-nikamor.
V Vrv**'40 s'°Je sredi vasi zbrani možje, žene, otroci, starci, vsi fejp • kakor da so jih postavili Nemci. Vanje se nemo in votlo »)«>£ti,n,'l,lski mitraljezi. Za vsakim ležita strelec in njegov po-''*ku v družbi s Zvviekom in LlnkeJMB ter jima pripo-Je o svojem zločinskem početju. Kdo pomaga banditom? — kriči. *H>tlca se ur /,'nne. Gleda mimo nJega in molči.
\ a m mitraljezi razvežejo jezike? — sika in se pri
Strokovnjaki v laboratorijih Inštituta za proučevanje filmske tehnike v Gotingenu v Nemčiji, so pred nedavnim izpolnili nov sistem projciranja normalnih filmov na široko platno. Pri tem projicirajo Mm na 25 metrov široko platno s pomočjo samo ene projekcijske kamere in ne, kot je pri nekaterih drugih sistemih, ko uporabljajo tri ali
Prebivalstvo sveta se prebi žava 3 milijardi m
•VI i
ilt h, i/rekel povelje /a pokolj.
se zgane v vrsti neki moški m stopi naprej. Starec
i lasje so hrli kakor sne; Hrbet mu je /c upognjen govori, starec! — zahteva gestapovce. Star sem. — začne starce. ^ 'n vidim sam. Govori, kdo podpira bandite!
( ' u-.1.1 »ni slu/il ... nadaljuje starec, ne da bi izpolnil
Jovčev ukaz.
' Voj cesar mc zdaj ne briga, starec! — ga prekine ge-et" ■ • . — Po banditskih pomaga* ih te vprašujem.
Pravijo, da je povprečen prirastek prebivalcev na leto 48 milijonov. Demografski koledar je pred nedavnim objavil tudi podatke, da živi danes na zemlji že 2,9 milijard)* ljudi.
Podrobni podatki so navedeni za 270 držav, medtem ko je republika Kitajska s 669 milijoni prebivalcev najnaselnejša država na svetu. Indija je druga po številu prebivalcev s 403 milijoni, nadal c Sov etska zveza z 209 m Združene države Amerike skupno z Aljasko in Havajskimi otoki s 178 milijoni prebivalcev. Te štiri države imaio skupaj 1,5 milijarde prebivalcev, kar je prav gotovo več kot polovica od vsega prebivalstva na svetu. Kot so pokazali podatki vsako leto naraste svetovno prebivalstvo za 48 milijonov l udi ali za 1,7 odstotka. Najhitrejši porast prebivalstva je bil zabeležen v Srednji Ameriki, a najmanjši v Evropi, in to še posebej v severnih in zahodnih državah kontinenta.
Zanimivi so tudi podatki o tako imenovanih mestih — državah, kot so Makao, Monako, Gibraltar, Ceuta in Mclila ter !hm.\ Kong, ker je gostota naseljenosti 2000 do 14.000 prebivalcev na kvadratni kilometer. Otoki so prav tako med tistimi deli /cml c, kjer je gostota naseljenosti ljudi največja. V Evropi je na prvem mestu med državami prav potovo Holandija s 345 ljudmi na kvadratni kilometer, precej pa se ji približajo Belgija, Anglija in Wales.
Med kontinenti Evropa še vedno zavzema prvo mesto po gostoti prebivalcev, medtem ko je Azija takoj za njo.
Demografski koledar je med drugim objavil še druge zanimive podatke. Tako pravi, da otroci, rojeni v Norveški, lahko dosežejo največjo povprečno starost, in to dekleta do 75 in moški do 71 leta. Največja umrljivost je še vedno registrirana v nekaterih predelih Afrike in Azije. Toda Mm*ljtV0St otrok se v nekaterih delih sveta v zadnjem času precej zmanjšuje. Na prvem mestu je vsekakor Švedska, Holandija in Island, največja umrljivost pa je zabeležena v Severni Rodeziji, /ndni, Indoneziji, Braziliji, Gua-temali in še na nekaterih otokih zahodne Indije.
Moški se po svetovnih statistikah največ odločijo za zakon v 27. letu starosti, medtem ko se dekleta odločijo za zakon v 24. letu starosti.
celo več projekcijskih kamer, ki so seveda sinhrenizirane.
Pri novem sistemu ne bo potrebnih več projekcijskih kamer, pač pa le ena sama, s hitrim navpičnim tekom — 75 vrtljajev na minuto in ki enakomerno razporeja sliko po vsej površini platna. Ta sistem projiciranja filmov na širokem platnu je zasnovan na optičnem triku in sorazmerno počasnem prilagajanju človeškega očesa spremembam slike na kinematografskem platnu. Slike se v peojektorju namreč gibljejo precej hitro — 1,25 metra v sekundi.
Kaže, da se bo novi sistem, ki mu uradno še niso določili dokončnega imena, že v bližnji prihodnosti uveljavil, ker je cenejši in bolj ekonomičnejši cd ostalih sistemov.
MEDNARODNI NATEČAJ ZA MLADE GLASBENIKE
Fond »Walterja W. Naumburg Foundation) je namenjen predvsem razvoju mladih glasbenikov. Zato so pred kratkim v New Yorku razglasili dvoletni mednarodni natečaj za mlade pevce in godbenike. Na natečaju je razpisana prva nagrada v znesku 5000 dolarjev, dveletna pogodba z neko glasbeno institucijo, solistični koncert v New Yorku, koncertna turneja po Evropi in Ameriki, solistično snemanje gramofonskih plošč in dve gostovanji z Newyorškim filharmonijskim orkestrom.
Avtomaliziiona samopostrežna trgovina
Na tekstilnem sejmu v Dorn-birnu v Avstriji bo nizozemska zveza proizvajalcev umetne svile prikazala popolnoma avtomatizirano tekstilno trgovino bodočnosti. Ta trgovina bo poslovala brez osebja, ker je pač vsa popolnoma avtomatizirana. Cene za blago bodo v bodoči evropski valuti »Evro«. Skovani bodo posebni kovanci te valute, s katerimi bodo obiskovalci z uporabo posebnih avtomatov kupovali želeno blago. Postrežno osebje bodo nadomeščale posebne me-
hanične in elektronske naprave. Blago pa bodo razkazovali obiskovalcem posebni televizorji. — Pojasnila o kakovosti in drugih lastnostih blaga bodo obiskovalcem dajali posebni magnetofonski trakovi. Na policah bodo kupci lahko dobili vse potrebne priprave in pripomočke za merjenje dolžine rokavov, obsega pasu itd. Pri izhodu bo popolnoma avtomatizirana registrirna blagajna, ki bo pokazala točen znesek izkupička in vrnila morebitni ostanek v drobižu.
Na sliki je satelit Echo L. ki smo ga pri nas v Sloveniji videli že v sredo, 17. avgusta. Američani pa so ga izstrelili 12. avgusta. Ta satelit lahko vsak večer vidimo, kako kroži p« naš-m nebu. Zemljo preleti v približno dveh urah, vendar s tolikšno razliko, da je vsak večer za približno 20 minut hitrejši. Ta salelit lahko vsak večer vidimo, kako potuje v smeri jugozahod — severovzhod in ga je lahko opaziti s prostim očesom, čeprav je nekaj manjši in bledejši od večernice, ker se hitro premika med ostalimi zvezdami in preleti nam vidno nebo v približno 10 minutah.
ff(D ID OII ,90 §tD®W
IZJAVA PREDSEDNIKA TITA PRED ODHODOM V NEW YORK
Na XV. zasedanje Generalne skupščine, ki bo prihodnje dni v Nevv Yorku, so bili povabljeni tudi vsi šefi neodvisnih vlad. Skoraj ves tisk v svetu posveča temu dogodku posebne komentarje, in poudarja, da prihajajo v New York »nosilci mirovnih poslanic«. — Dejstvo je, da je bilo takšno zasedanje Generalne skupščine spričo dogodkov v svetu potrebno in da številni komentatorji sklepajo pravilno, ko pravijo, da je varnost sveta s tem v dokončnem prenehanju hladne vojne. Predsednik republike Josip Broz Tito pa je dal pred odhodom na XV. zasedanje skupščine OZN naslednjo izjavo za jugoslovanski tisk, radio in televizijo:
»V skladu z dosedanjimi napori vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije, da zlasti prek OZN čim več prispeva k ohranitvi miru in ublaž'tvi mednarodne napetosti, je bilo sklenjeno, da osebno vodim delegacijo naše države na petnajstem zasedanju Generalne skupščine.
Spričo sedanjega zelo slabega položaja in perečih problemov, ki s tem v zvezi čakajo OZN, kakor so kolonialno vprašanje, vprašanje razorožitve in dru« sodimo, da je nujno in zelo važ no, da na tem petnajstem zase danju sodeluje čim več šefov dr žav.
Sodim, da bo koristno, da na čelu svojih delegacij sodelujejo tudi šefi in predsedniki vlad prijateljskih afriških držav, katerimi smo se izčrpno posve tovali, preden je bilo sklenjeno da srremo na petnajsto zasedanj OZN. Mislimo, da bo ob tej pri ložnosti mo^ izmenjati mnenja ne samo s šefi neangažiranih dr žav, ampak tudi z drugimi.
Glede na to menim, da je pel najsto zasedanje Generalne skup ščine zelo važno za nadaljnj razvoj mednarodnih odnosov in ohranitev miru. Ne glede na ze lo skaljen in težaven mednarod ni položaj, pričakujem pozitivne rezultate od sestanka v Nevv Yorku.«
Slovensko prvenstvo v waterpolu
V Krškem je bil minulo nedeljo končan drugi del slovenskega vvaterpolo prvenstva. — Zmagovalec je bilo ponovno moštvo kranjskega Triglava. — Kranjčani so imeli po prvem delu prvenstva kar 4 točke naskoka, kljub temu pa bi bili kmalu ob prvenstvo. Ze vrsto let se govori, da slovenski wa-
mislil. Tekma je bila razveljavljena, ponovno srečanje pa je sodil isti sodnik. V prvih dveh minutah je dosodil neupravičeno kar dva četverca proti Triglavu. Ljubljana je vodila 2:0. Z odlično igro pa je Kranjčanom uspelo izenačiti in zmagati s 4:2. Tako je Triglav s prednostjo treh točk ponovno osvo-
BRZOJAVKA VARNOSTNEMU SVETU
V ponedeljek sta predsednik Varnostnega sveta in Hammar skjold prejela naslednjo brzojav ko: »Lumumbova vlada je edi na zakonita vlada...« Brzojavko sta poslala oba doma kongoškega parlamenta, ki sta ponovno proučila spor med Kasavubujem fi Lumumbo in s tem v celoti pod prla Lumumbovo vlado. Med drugim pa še poudarjata, da lahko samo predstavniki Lu mumbove vlade govorijo v Varnostnem svetu v imenu Konga
NEUSPEL POSKUS
Dopisniki iz Leopoldvilla poročajo, da je v ponedeljek ob 15 uri skupina orožnikov po naloTu Kasavuba aretirala Lumumba in ga odpeljala v taborišče Leopold Lumumbi je kasneje uspelo, da je prišel iz taborišča s skupino vdanjh vojakov.
Vse kaže, da policijska zarota proti Kongu ni uspela. Pr^nvor Lumumba govori po radiu in iz javlja, da je poskus propadel kot vsi prejšnji in da je vojska njim. Dodal je še, da je bil prav ta dogodek delo podkupljene osebnosti.
AFRIŠKE ČETE SE LAHKO UMAKNEJO
Iz Kaira poročajo, da so v krogih, ki so blizu vlade Združene arabske republike izjavili, da bi ta afriška država lahko umaknila svoje enote iz sestava meri narodnih sil v Kongu, če OZN ne bo potrdila svojega prejšnjega .skleoa o pomoči osrednji kon go'^ki vladi in če se sile OZN ne bodo nehale vmešavati v notranje zadeve Konga. Vladni krogi zato zdaj proučujejo možnosti, da bi ZAR lahko pomagala Kongu v drugih oblikah.
ULRRICHT PREDSEDNIK DR NEMČIJE
Na ponedeljkovem izrednem zasedanju ljudske zbornice, ki ie bilo v Berlinu, je bil izvoljen državni svet DR Nemčije, v katerem so predsednik sveta, šest podpredsednikov, 16 članov in sekretar sveta. Za predsednika sveta je bil izvoljen prvi sekretar CK Enotne socialistične stranke in dosedanji prvi podpredsednik vlade Ulbricht, za podpredsednike pa so bili izvoljeni ministrski predsednik Gro-tevvohl, predsednik Ljudske zbornice Dickmann in namestnik predsednika Homan ter člani Ljudske zbornice Gotting, Ger-lach in Hans Riez.
terpolo ne napreduje predvsem jil naslov republiškega prvaka, zaradi izredno slabega sodniške- Kakšen je bil sodniški zbor ga zbora. Vsa leta nazaj se lah- pa pove še naslednje: vrhovni ko spomnimo nerednosti na slo- in rezervni sodnik sta zapustila venskih prvenstvih, mnogih pri- prvenstvo pred koncem, tajnik tožb, razveljavitev tekem in prvenstva je javno žalil Tri-slično. Vsa leta so krivci za tak glav, sodnik Hribar, ki je sodil potek tekem isti. Da bi se sta- vse tekme, pa je med sojenjem nje letos izboljšalo, je sodil na dajal navodila Ilirijanom. Ko-prvem delu prvenstva zvezni misijo II. stopnje so na ponovni trener Lovro Štakula iz Dubrovnika. Prvi del je minul brez pritožbe. V Krškem pa se je ponovila zgodovina prejšnjih prvenstev, celo več, še bolj so prišla do izraza klubaška nag-nenja sodniškega zbora. Le-ta ni bil popoln. Vse tekme, razen dveh je sodil en sam sodnik, odbornik ljubljanske Ilirije, ki že od nekdaj ni naklonjen Triglavu. (Lani je razveljavil tekmo Triglav : Ljubljana 6:5, ker so Ljubljančani nepravilno dosegli gol). V sodniškem zboru sta bila š'e dva člana Ilirije. Vsa nastopajoča moštva so si bila ob poteku prvenstva edina v tem, da skušajo ti sodniki privesti lirijo na drugo mesto, ki bi odprlo moštvu pot na kvalifikacije za II. zvezno ligo. Kranjčani so najprej premagali Celje z 10:3, nato so pa klonili pred najslabšim moštvom drugega dela prvenstva — Celulozo — z 8:7. Res so igrali slabo, vendar ob normalnem sojenju ne bi mogli iz- Duplje gubiti tekme. V tekmi z Ilirijo storžič pa je bilo sojenje tako, da so Kranjčani vložili protest. Skoro celo tekmo so igrali z igralcem manj in so le s težavo dosegli 2:2. Protest je bil seveda zavrnjen s strahi sodniškega zbora, v katerem sta bila 2 člana Ilirije, kljub temu, da so vsi prisotni vvaterpolisti vseh klubov bili prepričani, da bo tekma — razveljavljena.
Triglav je vložil protest na drugo stoprfjo. Ta je protest odbila, češ da ni bila pravilno plačana taksa. V prvi tekmi z Ljubljano se je stvar ponovila. Sodnik je sodil še slabše, kot na tekmi z Ilirijo. Ljubljana je zmagala s 4:3. Triglav je vložil protest, ki ga je sodniški zbor zavrnil. Tokrat je Triglav pravilno vplačal takso za drugo stopnjo (kar pa do sedaj ni bilo potrebno). Komisija II. stopnje protesta ni mogla zavrniti, ker so bile napake sodnika preveč očitne, čeprav je sodniški zbor dejal, da si jih je Triglav iz- V
tekmi Triglav : Ljubljana sestavljali igralci Ilirije, ker so sodniki predčasno zapustili prvenstvo.
Vse slovensko časopisje molči o prvenstvu. Plavalna zveza Jugoslavije je dobila od Slovenske zveze poročilo, v katerem piše, da je Ljubljana prva, čeprav je delegat PZS sam izročil pokal Kranjčanom. Cas je že, da bi se razmere v slovenskem vvaterpolu in plavanju uredile. Kranjčani imamo vtis, da primat Triglava v obeh panogah ni pogodu funkcionarjem v Ljubljani, saj to ni prvi primer letos in v zadnjih letih, da »složno« delajo proti kranjskemu klubu. D. P.
V nedeljo začetek prvenstva Goreijske v rokometu
Letošnje tekmovanje v pod- začelo čez 14 dni. Skratka, za zvezni rokometni ligi se bo za- igrami članov republiške lige čelo v nedeljo, 18. septembra. V bodo sedaj prišle na vrsto še ligi bo tudi letos sodelovalo 8 igre v podzvezni ligi. — Torej moštev, in sicer: Tržič, Križe, bo to nedeljo rokometa po Go-Duplje, Storžič I in II, Sava, renjskem na pretek. ek Iskra in Mladost II. Verjetno pa se bo vključila še ekipa Partizana iz Škofje Loke. — S tem bi se rokomet v tem delu Gorenjske bolj poživel. Vse ekipe se za prvenstvo marljivo pripravljajo. Lanski prvak Partizan iz Tržiča bo letos imel
Po združitvi v enotno športno vodstvo
Težišče dela naj se pre* nese na občinske zvez* za telesno vzgojo
Razgovor s predsednikom Okrajne zvezi za ttlssno vzgojo tov. Baldom Bizjakom
Ne samo športnike, ampak tu- stališče ste zavzeli do tega
di našo širšo javnost zanima, ka- pa?« , ko je s stanjem športa na »Okrajna zveza naj bi
Gorenjskem po združitvi šport- no povezovala delo občins*
nih podzvez v enotno Okrajno zvez za telesno kulturo. — **s
zvezo za telesno kulturo. O tem prav v zadnjem času hitio10
nam je v razgovoru nekaj več tem, da bi kar najhitreje vS"(
povedal predsednik Okrajne novili tudi vse Občinske
zveze za telesno kulturo, tovariš za telesno kulturo. V Kranj0 L
TROJEN PORAZ KEGL.TACEV IZ NURNBERGA
V nedeljo zvečer so na štiri-steznem kegljišču v Kranju zaključili mednarodni dvoboj med
težko delo, če bo hotel ponovno zahodnonemško ekipo Niirnber-doseči tak uspeh kot ga je lani, ga in Triglava iz Kranja. Domašaj bo imel v ekipah Storžiča či kegljači so slavili trojno zma-
in Dupelj resnega nasprotnika V nedeljo je na sporedu prvo kolo, v katerem se srečajo v Tržiču: Tržič : Sava; v DuDliah: Iskra; na Golniku: Križe in Storžič II : Mladost II. Skoraj v vseh srečanjih so favoriti domačini.
Tekmovanje v ženski in pionirski podzvezni ligi pa se bo
go. A ekipa Triglava je premagala ustrezno ekipo Nurnberga s 5019 :4485 podrtimi keglji, — medtem ko je prav tako zmagala ženska ekipa Triglava, z rezultatom 2223 : 2019. V tekmovanju
B ekip so bili spet uspešni Tri- lo posebej poudarjeno, da bo ta glavani, ki so podrli 2360, na- enotni športni organ le zveza sprotniki iz Nemčije pa samo Občinskih organizacij za telesno 2076 kegljev. kulturo. Zanima nas, kakšno
Baldo Bizjak:
»Na prvi seji, 5. julija, to je kmalu po ustanovni skupščini, smo izvolili 9-člansko predsedstvo in hkrati izdelali okvirne smernice našega dela. Da bo delo zveze nemoteno potekalo, bomo v kratkem ustanovili še komisije, in sicer j>d J£ prej so .zravnal, po šest. vož- 1(m.ka k(>ć;J ji na 18:18. Po sedmi vožnji je
Vrednost del in materiala znaša dan« okoli 900.000 dinarjev.
To je že četrta lovska koča na
lini, V preostalem pa morajo Krančani nastopiti še proti Medvodam. Tu so vsekakor Kranjčani favoriti, saj so Medvode kandidat za izpad. Ce bo letos kranjski Triglav osvojil prvo mesto, potem bomo v Kran/u gledali tudi kvalifikacije za vstop v zvezno ligo.
V zadnjem kolu, preteklo ne-
Zato nas /-inima še, kak^1'.^ vaš<» mnenje o d športniki j.
"Atfe": MU« »vter^r ^"^r,;t';;' --v^/^S
V A........ , ., Potrebnega nebotičnika, v »V.
so zm
pa so Avstrijci od vožnje slabše vozili, kar jih
delno opravičujejo okvare na in prizadevanje članov, ki so s k boljši gojitvi pkMnimito^divjadi motorjih in tudi razne poškod- svojimi prispevki — vsak po din oziroma k inten/.ivnrjšommu žabe. Kranjčani pa so nasprotno 5 000.— pripomogli, da je po dveh tiranju roparic in divjega lova, pridno nabirali točke, tako da ledih priprav in dela zrasel na in ne nazadnje — pri jazni lov.ski so dvoboj odločili z veliko raz- pobočju ob gozdu nad Smučarsko dom bo zdnižoval člane
V jlrugi republiški moški ligi rini ho 61 stanovanj, prosto11 škof)eloi*tti doma izdatno Komunalno banko in ,'t',t*#lll •'•*•/ thipo Vrhnike z 71: Prihodnje leto pa bo nado"* ,
-ek
iS*'
Rado C*ro»*