Prazen strah. Priobčit Iv. Erbežnik. Kdo zna prav razložitl to podobo? Rešitev in imena rešilcev priobčimo v prihodnji številki. "' -------¦¦ -----------¦¦ ¦' -------------¦' ---------" -------------ii-----------------------¦' m Kako ie treba ravnati s petroleiskimi sve- s slabo svetlobo. Steni se ne sme prireza- tilnicami. vat'- teinveč se inora ogorek s papirjem odrnniti. Votli prostor pod lnčjo se mora Posoda pri svetilnici, v kateri ie petro- vsak clan izdrgniti '/¦ hombažem, ki se lej, se mora od časa do časa izplakniti z navije nkolo kake treščice, da se ne zbirajo jako vročo vodo, ker petrolej vedno izločuje tam saie in ORnrki stenja, kar provzroča nesiiaRO. Stari stenj iz prejšnjega leta rabiti srnrad. Da cilindri ne pokaio, ni druge po- ie naibolj napačna štedljivost, ki se maščuje moči, kakor kupiti !e naibnlie bla^o ter jih —• 142 >*— varovati prevelike izpremembe v tempera- iim pa so si pokrivali glavo proti solnčnim turi pred prižiganiem svetilnice. Svetilnice, žarkom. Najdragocenejši žepni robec ima ki stoje v nezakurjenih prostorih, se moraio dandanes italijanska kraljica. Vreden je prenesti že četrt ure neprižgane tja, kjer naj 120.000 K ter je tako lahek, da se ga na roki Korijo. • ne čuti, in tako tanek, da se ga hrani v Umeten hlad. zlati Skathci, ki ni vecja od leSnUa. Drago- Umeten hlad imajo, in sicer v Amerki. cene zbirke žepnih robcev je imela vdova V St. Louisu že dlje časa posluje tako pod- Napoleona IIF., nadalie pa tudi papež jetie, ki svojim naročnikom ob vročini po- l-ev XIII. Dandanes ima krasno zbirko žep- šilja v stanovanja hlad ravno tako. kakor nih robcev avstrijska nadvojvodinja Marija dobivajo plin za razsvetljavo. Sedaj so to na- Terezija. pravo uvedli po vseh velikih ameriških me- stih. V kleti naročnikove hiše se nahaja Drevesa, kl nlma]o žuželk. osrednja shramba za ledeno vodo, ki jo Ena izmed čudežnih prirodnih posebno- ohranja na določeni stopinji topline posebna sti Južne Afrike je takozvano »kihalno mrzla mešavina, dohajajoča po ceveh iz drevo«. ki je dobilo svoje ime odtod, da ga tvornice, kamor se potem po istem potu ne more niliče prepiliti, da bi pri tem ne mo- vrača. Iz te osrednje shrambe dviguje in ral kihati; zakaj njegov prah deluje prav razdeljuje posebna sesalka to ledeno vodo tako kakor tobak za njuhanje. Nobena žu- ter jo goni po cevi po sobah. V Ameriki pa želka, noben črv se drevesu ne približa; res znajo! njegovo listje ima jako grenak okus in nje- Zepni robci. sov les se v vodi potopi. Še nedavno so trdili, da je žepni robec uvedla neka Benečanka v 12. ali 13. stoletiu. Starost dreves. Sedaj pa se je zvedelo, da so že Rimljani Naikrajše živijenie imaio jablane; ne- in Perzijci nosili s seboj po tri žepne robce. katere vrste dočakajo jedva 40 let. Bršljan pravzaprav kose belega platna, bogato okra- živi 450 let, javor 500, breza 600, potna- senega. Dva taka robca so nosili za pasom, rančno drevce 620, cipresa do 800, plantana enega pa v roki. Niso si pa brisali nosu, in lipa do 1000, jelka 1200. hrast 15(X), cedra temveč z enim so si brisali potni obraz pa celo do 2000 let. V Kaliforniji je drevje, (sudarium), z drugim usta (orarium), s tret- ki je baje staro 5000 let.