Naši dopisi.
Iz Ljubljane.
Dr. Valentin Zarnik.
Velki petek popoludne ob 3 zatisnil je svoje oči Valentin Zarnik, mož, čegar spomin bode v zgodovini slovenskih narodnih borb živel na veke.
Zarnik bil je, kakor večinoma vsi slovenski dijaki, vbog, toda znal je to zapreko premagati z železno marljivostjo tako, da si je že na gimnaziji v Ljubljani, kasneje pa na Dunajskem vseučilišči s privatnim poduče-vanjem prislužil za obstanek potrebnega denarja, vrh tega pa se je pridno učil stroke svojega poklica, ptujih jezikov in ptujega slovstva tako, da je stopivši v dejansko življenje imel velik zaklad vednosti. — Ko je svoje študije dovršil, vstopil je pri hrvatskem banu Rauch-u za hišnega učenika, kjer si je ^pridobil temeljito poznanje hrvats&ega političnega in socijalnega življenja.
Dalje pripravljal se je naj pred na Štajerskem in konečno v Ljubljani v advokaturskih pisarnah za svoj prihoduji poklic. Samostojni odvetnik postal je pred 11 leti; mnogo pred že je deloma z živo, deloma s pisano besedo pomenjljivo segal v slovensko  politično  življenje
109
Največje vspehe dosegel je za probudo našega naroda gotovo s svojimi živahnimi — ognjevitimi govori na slovenskih taborih.
Gotovo mu ne bode nihče skušal kratiti zaslužene slave prvega slovenskega taborskega govornika.
Tudi Zarnikovi govori v deželnem zboru imeli so posebno lice v drastičnem pobijanji nasprotnikov, v oJ8tri šali, s katero je belil svoje govore, in kdor prebera stenografične zapisnike dotične dobe, našel bode, da mu je nasprotnik Deschmann vedno podajal največ in naj-izdatnejšega gradiva za osoljene odgovore. S Hrvaškega prinesel je saboj nekoliko naglasa in pa splošnega načinu tam navadnega političnega govora.
Dr. Zarnik pripomogel je prav izdatno v to, da je slovenska stranka kranjskega deželnega zbora dejansko vpeljala slovenski parlamentarni jezik. - Tudi spisi Zarnikovi, raztreseni po različnih novinah, knjigah in knjižicah pridobili so si hitro veliko priznanja. Naj pred oglasil se je z večjim uspehom v „Novicah" s svojimi slikami iz državnega zbora; o teh opisozal je takrat najbolj sloveče kolovodje ustavoverne stranke.
Dalje spominjamo na znano, Deschmannu posvečeno brošuro „Don Quixote della Blatna vas", da ne omenjamo še posebej mnogih spisov v „SI N".
Zadnje tri leta odtegnil se je dr. Zarnik popolnoma političnemu in sploh javnemu delovanju zarad mučne bolezni, ki mu je bila tudi konečno uzrok prerane smrti.
Kot politik bil je doktor Zarnik pogumen in ognjevit boritelj, v podrobnih vprašanjih prišel je pa nekoliko-krat v nasprotje s svojimi tovariši.
Pokojni sklenil je svoje življenje, še le 51 let star, zapustivši žalujočo udovo, dva dečka — v srcih naroda slovenskega   pa   večno   hvaležnost,   Zemljica   bodi   mu
lahka!
Pogreb dr. Zamikov bilje velikonočno nedeljo popoludne ob 726 z Resselnove ceste, čez mesarski most, Vodnikovo cesto, dalje po velikem trgu, špitalsko, in slonovo ulico in po dunajski cesti. — Spremstva bilo je sila veliko v prvi vrsti se ve da iz narodnih krogov: državni in deželni poslanci, mestni odborniki in zelo veliko meščanstva. Dalje : gg. c. kr. deželni predsednik s predsednikom c. kr. deželne sodnije, mnogo svetovalcev c. kr. deželne sodnije, pa tudi več nemških zastopnikov odvetniške komore.
V prav obilnem številu vdeleževale so se pogreba tudi dame iz narodnih krogov.
Vence doposlala so vsa narodna društva, klub deželnih poslancev in pa slovenski državni poslanci, mestni odbor, narodna tiskarna itd.
Ker je vstop na pokopališče še vedno prepovedan, smelo je spremstvo iti samo do cerkve sv. Krištofa.
Pred razhodom govoril je dr. Vošnjak na dvorišči, med cerkvijo in mežnarijo, mrtvaški govor.
— Poslanca dr. Ferjančie-a zadela je jako težka, britka zguba: Veliko soboto popoludne ob 2 umrla mu
je njegova še le 29 let stara soproga za jetiko. Pogreb njen bil je v ponedeljek popoludne. Ranjka, rojena Ptuj-čanka, zapustila je troje otrok v nježni starosti; v grob spremlja jo splošno srčno milovanje.
—  Klub slovenskih poslancev ima jutri, četrtek popoludne ob 3 v čitalnični dvorani ljubljanski shod v ta namen, da se posvetuje o tekočih važnejših vprašanjih.
—  Velikonočni prazniki letošnji bili so jako lepi Veliko soboto dopoludne je sicer še nekoliko deževalo, popoludne pa nastalo je zopet solčno, gorko vreme, trate dobile so že lepo zeleno barvo, procesije vstajenja bile so lepo — veličastne in prav tako tudi oba velikonočna praznika.
—  Jos. Stritarjevih zbranih spisov prišli so na svitlo snopič št. 38, 39 in 40.
—  Vabilo na XXIII. redni veliki zbor „Matice Slovenske" v sredo 18. aprila 1888. 1. ob 4. uri popoludne v mestni dvorani.
Vrsta  razpra vam:
1.  Predsednikov ogovor.
2.  Račun  o  društvenem   novčnem   gospodarstvu   v dobi od 1. jan. do 31. dec. 1887. 1.
3.  Volitev treh računskih presojevalcev. (§. 9. a. dr. pravil.)
4.  Proračun za 1. 1889.*)
5.  Letno poročilo o odborovem delovanji v dobi od 1. aprila 1887. do 1. aprila 1888. 1.
6.  Dopolnilna volitev društvenih odbornikov.
Vsled smrti, odpovedi in po §. 12. dr. pravil imajo letos izstopiti iz odbora: Gg. f Einspieler Andrej, dr. Jarc Anton, Kaspret Anton, Majciger Ivan, Pletersnik Maks, Suklje Franc, Vilhar Ivan, Zupančič Vilibald, dr. Zupanec Jernej in Zolgar Mihael. V odboru pa še ostanejo: Gg. Cigale Matej, dr. Dolenec Hinko, Flis Ivan, Grasselli Peter, dr. Gregorčič Anton, Gregorčič Simon, Hubad Franc, Kermavner Valentin, Kersnik Janko, Kržič Anton, dr. Lampe Franc, Leveč Franc, Marn Josip, dr. Poklukar Josip, dr. Požar Lovro, Praprotnik Andrej, Raič Anton, Robič Luka, Senekovič Andrej, Stegnar Feliks, Svetec Luka, Šubic Ivan, Šuman Josip, dr. Šust Ivan, dr. Tavčar Ivan, Tomšič Ivan, Vavrii Ivan, Vo-dušek Matej, Wiesthaler Franc in Zupančič Anton.
Vsaj 16 odbornikov mora po §. 12 dr. pravil navadno bivati v Ljubljani. Izstopivši smejo biti zopet voljeni.
Pri volitvi odbornikov in istotako pri volitvi treh računskih presojevalcev (3. točka) se vštevajo tudi volilni listki tacih društvenikov, ki sicer niso mogli priti sami k zboru, ki so pa vendar volilne listke poslali odboru z lastnoroč-
*) Računski sklep in proračun sta gg. društvenikom v društveni pisarni na ogled in jim bosta pri velikem zboru tiskana na razpolaganje.
-   110   -
oim   podpisom   tako,   da  ni suma   zaradi   kake prevare.
7,   Samostojni predlog odborov:
Redni veliki zbor naj sklene, da se ima §. 36. opravilnega reda, ki se je doslej glasil: „Taj-nikovo službo odbor po razpisu oddaje za tri leta", spremeniti in glasiti v prihodnje tako: „TajniKovo službo odbor po razpisu oddaje praviloma na tri leta (§. 13. mat. pravil). Ako se je pa odbor po večletnem tajnikovem službovanji uveril o njegovi popolni sposobnosti, srne ga tudi brez razpisa potrditi za daljšo dobo".
8.   Posamezni predlogi in nasveti. (Prav. §. 4. a.)
V Ljubljani dne 27. marca 1888.
Predsednik:                                      Odbornik in blagajnik:
Josip Marn.                                   Ivan Vilhar.
111