Poštnina plačana pri pošti 2252 Dornava
GLASIL
O
ČINE DORNAVA
Leto VI, številka 2
21. december/gruden 2004
Občankam in občanom občine Dornava želim prijetne in blagoslovljene božične praznike, mnogo sreče, zdravja, medsebojnega razumevanja in mnogo uspehov v novem letu 2005.
Župan
Franc ŠEGULA, inž.
Ob slovesnosti vlečenja zvonov v zvonik na Polenšaku
VSI NASI ZVONOVI
Zvonovi imajo posebno vlogo v življenju božjega ljudstva. Vabijo nas k molitvi, oznanjajo pomembne dogodke, praznične dneve in slovesnosti. Pesem zvonov je čudovita: včasih nam oznanjajo radost in mir, drugič z nami jočejo, nas tolažijo in oznanjajo radost večnega življenja; zopet drugič je njihov glas poln veselja in upanja. Naj pesem zvonov vedno odmeva v naših srcih in naj nas vabijo k ljubezni do Boga in bližnjega, pa tudi ljubezni do domače zemlje.
P. Jožef Kramberger, župnik
Martinov zvon pri Sv. Doroteji
Zvonova v gradu čakata na čas ure, a ta miruje.
Čistilna naprava je dokončana, kdaj bo v občini Dornava kanalizacija?
Župan občine Dornava Franc Šegula
Biološka čistilna naprava je dokončana, sedaj je na vrsti kanalizacija. Mnogo občanov občine Dornava na območju naselij Dornava in Mezgovci ob Pesnici se sprašuje, kdaj bomo za omenjeni naselji pričeli graditi kanalizacijo, ki je nujno potrebna za ohranjanje pitne vode in čistega okolja v ravninskem delu občine Dornava.
Evropa zahteva, da se mora kanalizacija na ravninskih strnjenih naseljih v Sloveniji, kjer je še ni, pričeti graditi v letu 2007, na gričevnatem območju Slovenije pa bomo čiščenje odplak morali zagotoviti nekoliko pozneje.
V občini Dornava nismo čakali na datum zakonskih obvez, ampak smo v želji ohranjanja
čistega okolja in zaradi gradnje novih prostorov Zavoda dr. Marijana Borštnarja v Dornavi o izvedbi kanalizacije pričeli razmišljati že pred nekaj leti. Seveda je izgradnja tovrstne infrastrukture zelo zahtevna in draga.
Do sedaj smo finančna sredstva za izgradnjo biološke čistilne naprave v glavnem zagotavljali s takso za obremenjevanje voda, ki je zakonsko določena, in z denarjem, ki ga je prispevalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zaradi priključka na kanalizacijo prostorov Zavoda dr. Marijana Borštnarja v Dornavi.
Zbrana sredstva s takso za obremenjevanje voda se morajo namensko uporabiti za gradnjo kanalizacije in jih v druge namene ni možno koristiti. Če jih občina ne more namensko izkoristiti, se morajo odvesti v sklad oziroma vrniti Ministrstvu za okolje in prostor.
Ko smo pričeli načrtovati kanalizacijo v občini Dornava, je pri nas v Sloveniji bila v glavnem poznana samo klasična gravi-tačna kanalizacija. Pozneje smo izvedeli, da drugod po svetu izvajajo cenejšo izvedbo kanalizacije, tako imenovano vakum-sko kanalizacijo, ki se v glavnem uporablja na ravninskem območju, kjer so naravni padci
Nova čistilna naprava v Dornavi
terena minimalni.
Pri vakumski kanalizaciji odplake pri morebitni poškodbi kanalizacije ne morejo odtekati v zemljo, kar je zelo pomembno za ohranjanje podtalnice. Kanalizacijske cevi pri omenjeni kanalizaciji so lahko manjšega premera kot pri klasični, padci so minimalni, globina polaganja kanalizacijskih cevi je na področju izven zmrzali terena in jih ni treba tako globoko polagati kot pri gravitačni kanalizaciji. Zaradi omenjenega je vakumska kanalizacija cenejša od klasične.
V	mesecu juniju letošnjega leta smo v Uradnem listu RS objavili razpis za izvedbo klasične kanalizacije po izdelanem projektu za ravninski del občine Dornava.
V	razpisu je bila tudi zaželena alternativna oziroma variantna ponudba za vakumsko kanalizacijo.
Iz predloženih ponudb različnih zainteresiranih podjetij, ki se ukvarjajo z izvedbo kanalizacije, je bilo razvidno, da je izvedba vakumske kanalizacije od klasične cenejša za približno 100 milijonov tolarjev. Variantne ponudbe različnih ponudnikov so bile cenovno zelo različne, in sicer predvsem zaradi različnih premerov kanalizacijskih cevi in kvalitete opreme.
Zaradi omenjenega je strokovna komisija predlagala občinskemu svetu, da se kanalizacija v občini Dornava za naselji Dornava in Mezgovci ob Pesnici preprojekti-ra iz klasične v vakumsko kanalizacijo.
V naslednjem letu bomo ponovili razpis za izvedbo kanalizacije, to pa zaradi tega, da bo za vse zainteresirane ponudnike enako izhodišče glede dimenzije kanalizacijskih cevi in kvalitete opreme.
Po enotnem popisu materialov in opreme po vakumskem projektu kanalizacije bodo pridobljene ponudbe strokovno preglednejše in cenovno lažje primerljive. Občina Dornava se je prijavila tudi na razpis, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, za nepovratna finančna sredstva pri izgradnji kanalizacije. Ko bomo dobili zagotovilo resornega ministrstva za nepovratna sredstva, bomo razpis za izvedbo kanalizacije ponovili.
Do sedaj smo v občini Dornava veliko naredili glede dokumentacije za izvedbo čistilne naprave in kanalizacije.
Veliko finančnih sredstev smo porabili za izgradnjo čistilne naprave. Moram poudariti, da za omenjeno do sedaj nismo finančno	obremenjevali
proračuna občine Dornava in, kot veste, tudi ne občanov. Porabljena finančna sredstva za omenjene dejavnosti smo do sedaj zagotavljali s tako imenovano priključnino, ki jo je zagotovilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, in z denarjem, pridobljenim s takso za ohranjanje podtalnice.
Župan Franc ŠEGULA, inž.
GLASILO
občine DORNAVA
Izdajatelj: Občinski svet Občine Dornava
Uredništvo: Franc Zagoršak, Tončka Matjašič-Rojht in Franc Slodnjak
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Dornava brezplačno. Medij GLASILO OBČINE DORNAVA je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 314.
Naslov uredništva: GLASILO OBČINE DORNAVA, Dornava 125, 2252 Dornava Telefon: 02/754-01-10
Časopis GLASILO OBČINE DORNAVA izhaja v nakladi 800 izvodov. Lektorica: Lidija Šalamun, prof.
Odgovorni urednik, oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s. p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 041/670 -740 \Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače	J
Priznanja Občine Dornava za leto 2004
akt
Dobitniki priznanj 2004 14. junija, ob prazniku občine Dornava, so bila podeljena priznanja Občine Dornava za leto 2004.
1.	Priznanje Občine Dornava je prejelo STRELSKO DRUŠTVO DORNAVA.
2.	Plaketo Občine Dornava je prejelo PGD Dornava.
3.	Plaketo Občine Dornava je prejelo PGD Polenšak.
4.	Plaketo Občine Dornava je prejelo ŠD Dornava. Obrazložitve:
STRELSKO DRUŠTVO DORNAVA Strelsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1984. Svoje začetke je zasejalo pri gasilskem domu v Dornavi. Leta 1985 so dobili nove prostore v kleti dvorane Dornava.
Število strelcev je iz leta v leto naraščalo, prav tako tudi rezultati in uspehi. Leta 1990 so se preselili v prostore stare šole in si opremili osemstezno avtomatsko strelišče. V teh 20 letih so vzgojili dobre strelce, kot so:
Alenka Peteršič, mladinska prvakinja in reprezentantka, Bruno Šincek, mladinski državni prvak,
David Valič, mladinski državni prvak in rekorder,
Jernej Peteršič, Branko Valenko, Franc Bedrač in še bi jih lahko naštevali.
Z mladinsko ekipo so osvojili tretje mesto na državnem prvenstvu z zračno pištolo. Sedaj tekmujejo z zračno pištolo v tretji državni ligi, v mednarodni first ligi, na regijskih državnih prvenstvih in na raznih turnirjih. Društvo šteje 67 članov, ima 6 sodnikov in 6 inštruktorjev strelstva.
PGD DORNAVA
PGD Dornava je najstarejše društvo v Občini Dornava, saj šteje 104 leta svojega delovanja.
V	društvo je vključenih 70 članov, in sicer od pionirjev do veteranov, od katerih je 50 operativnih članov. Ti so skozi izobraževanja pridobili gasilska znanja od gasilca do častnika ter specialnosti strojnika, nosilca izoliranih dihalnih aparatov in drugo.
Skozi zgodovino delovanja društva je le-to redno spremljalo razvoj gasilske tehnike.
Društvo trenutno razpolaga z orodnim vozilom in s kombiniranim vozilom s pripadajočo tehniko.
Ponos pa jim je novi gasilski dom - orodišče, ki je bilo predano svojemu namenu ob 100-letnici delovanja društva.
Društvo sodeluje z vsemi organizacijami v občini in VO Dornava, in sicer ne samo z vidika požarne zaščite in reševanja, kar jim je prva naloga, ampak tudi na področju družabnega življenja.
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO POLENŠAK Prostovoljno gasilsko društvo Polenšak je bilo ustanovljeno leta 1934.
Sedanje število članov je 136, od tega je 61 operativnih.
V	društvu so nabavili avtocister-no TAM 170-T-14 v letu 1990, orodno vozilo Renault Master leta 1999, novi prapor je društvo razvilo v letu 1997.
V	letih 1994-1996 je bil obnovljen gasilski dom, in sicer ostrešje, tla, okna in fasada. Gasilski dom oziroma dvorana je večnamenska, saj se v njej vrstijo vse kulturne prireditve za področje tega dela občine Dornava.
Potrebe so narekovale, da se je moralo društvo zaradi zastarele opreme odločiti za posodobitev požarne opreme. V letu 2003 je stekla akcija nabave nove avto-cisterne. Predaja bo 25. julija prihajajočega leta.
Društvo je na	operativnem
področju zelo dejavno, saj se ekipe	članic	in članov
udeležujejo vseh tekmovanj na ptujskem področju in dosegajo dobre rezultate.
ŠPORTNO DRUŠTVO DORNAVA Športno društvo v Dornavi je bilo leta 1954 ustanovljeno pod imenom TVD Partizan Dornava. V petdesetih letih je bilo dejavnih veliko športnikov, ki so se udeleževali najrazličnejših športnih prireditev v naslednjih športnih panogah: gimnastiki, atletiki, nogometu, košarki, odbojki, kolesarstvu in šahu.
Največji uspeh v zgodovini društva so dosegle atletinje, in sicer leta 1962, ko so zmagale na teku Ob žici okupirane Ljubljane in tako postale republiške ekipne prvakinje.
Košarkarji TVD Partizan Dornava so leta 1983 igrali na košarkarskem igrišču v Dornavi maraton v neprekinjenem igranju košarke. Neprekinjeno so igrali 72 ur in s tem postavili svetovni rekord.
V vseh letih, odkar športno društvo obstaja, je najbolj dejaven nogometni klub Dornava, ki tekmuje v nogometnih ligah že od šestdesetih let prejšnjega stoletja.
Letos nogometni klub Dornava tekmuje v ligaških tekmovanjih na področju MNZ Ptuj kar z osmimi selekcijami, saj nogomet pri nas pod strokovnim vodstvom trenerjev dejavno igrajo že otroci, ki so stari šele pet let, pa tudi veterani, ki se nostalgično spominjajo najlepših nogometnih let.
Največje nogometne uspehe v klubu žanjejo ravno najmlajši, saj so cicibani do 10 let osvojili pivo mesto v svoji konkurenci, cicibani do 8 let pa so dosegli v svoji konkurenci drugo mesto.
Iz tega je razvidno, da v klubu največ pozornosti posvečajo mlajšim selekcijam, ki se v šoli nogometa učijo osnov fair playa in timskega dela ter se tako razvijajo ne le v dobre športnike, ampak, kar je še pomembneje, v dobre in poštene ljudi, saj je ukvarjanje s športom kvalitetno preživljanje prostega časa.
VSEM DOBITNIKOM PRIZ NANJ ČESTITAMO.
Franc ZAGORŠAK
OBVESTILO
LEGALIZACIJA
ČRNOGRADENJ
Investitorje oziroma lastnike objektov, ki so bili v preteklosti zgrajeni brez predpisanih dovoljenj in se zato štejejo za nedovoljene (črne) gradnje, opozarjamo, da je z določbami 201. člena ZGO-1 določeno, da po 1.1. 2005, in sicer ne glede na to, da so v skladu zli. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93, ZUN-ČG) vložili zahtevo za odlog inšpekcijskega ukrepa prisilne izvršbe odstranitve njihovega objekta in vplačali predpisani depozit, ne bodo več varovani pred takšno prisilno odstranitvijo, razen če so pri krajevno pristojni enoti že vložili oziroma bodo najpozneje do 31 12. 2004 vložili zahtevo za njihovo legalizacijo. Investitorji oziroma lastniki takih objektov, ki so v območju Triglavskega narodnega parka, morajo vložiti zahtevo za legalizacijo najpozneje do 14. 1. 2005, ker so uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka ( Uradni list RS, št. 119/02) začele veljati 14. 1. 2003.
Zato vsem takšnim investitorjem priporočamo, da čim prej, najpozneje pa do 31. 12. 2004 oziroma najpozneje do 14. 1. 2005, pri krajevni pristojni upravni enoti vložijo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo
Naše okolje danes
Tema okolja je bila nekoč priljubljeni konjiček male skupine dobronamernih ljubiteljev narave, danes pa je položaj povsem drugačen.
Okolje zadeva namreč vse nas, povezano je z vsakim področjem življenja na našem planetu, ki predstavlja našo skupno domovino in življenjsko osnovo.
Okolje vpliva na vse, kar počnemo: na način življenja, dela in igre, na naše zdravje, varnost in kakovost življenja.
V zadnjih desetletjih se je pokazalo, da je globalno okolje zaradi človekovega ravnanja resno ogroženo. Med posledice, ki zbujajo največ pomislekov, sodijo onesnaženje zraka in vode, ropanje naravnih virov (gozdovi, ribe), iztrebljanje ptic in drugih živalskih vrst zaradi uničevanja njihovega življenjskega prostora in naraščajoča nevarnost, ki jo pred-
stavljajo podnebne spremembe. Spremembe podnebja potrjuje vrsta dokazov, ki jim znanstvena mnenja dajejo dodatno težo. Zadnjih deset let dvajsetega stoletja velja za najtoplejšo dekado v Evropi od začetka zapisovanja vremena. Do leta 2100 je napovedan dvig temperature po svetu za eno do šest stopinj Celzija.
Nekateri deli severne Evrope so vsakič v zimskem času izpostavljeni ogromnim količinam padavin in poplavam, medtem ko suša v južnih delih narašča.
Narava in vrstna raznolikost sta v nevarnosti, kajti življenjskih in rastlinskih vrst, ki prosto živijo oziroma rastejo v naravi, je vedno manj. V Evropi je ogrožena polovica domačih sesalcev in tretjina plazilcev, ptičev in rib. Nekoč zelo razširjene vrste ptičev, kot so poljski škrjančki ali vrtne
črnoglavke, so se zaskrbljujoče razredčile.
Ta tendenca velja tako za sesalce kot za žuželke: 45 odstotkom evropskih metuljev grozi izumrtje. Slabo prostorsko načrtovanje, potratna izraba površin in intenzivno kmetijstvo so pripomogli k izginjanju naravnih življenjskih prostorov, kakršni so mokrišča in ekstenzivni pašniki, od katerih je odvisen nadaljnji obstoj mnogih prosto živečih vrst.
Čeprav gozdovi predstavljajo gospodarsko dobrino, sta ogroženi že dve tretjini dreves v Evropi, na jugu pa gozdni požari povzročajo čedalje večjo škodo. Govoriti je treba še o zaskrbljujoči kakovosti zraka, čeprav so se emisije škodljivih snovi že deloma zmanjšale. Uporaba pesticidov in gnojevke v kmetijstvu ponovno narašča.
V Evropi je v rabi več kot 30.000
sintetičnih kemijskih snovi, katerih dolgoročni učinki na zdravje nam še niso popolnoma znani. Naravni viri, kot so sladka voda, tla in minerali, se, potem ko so porabljeni, ne dajo obnoviti. Zaradi onesnaženja okolja se ljudje srečujemo z vrsto težav, začenši z alergijami in neplodnostjo do raka in predčasne smrti.
Ob tem se nam porajajo vprašanja, kako naprej, kaj storiti ... Če želimo sebi in prihodnjim generacijam zagotoviti življenje v bolj zdravem in čistem okolju, izboljšati življenjsko kakovost ljudi, se bomo morali soočiti s problemi, učinkovito ukrepati in predvsem varovati naravo.
To pa zahteva sodelovanje in partnerske odnose v celotni družbi.
Zdenka Šegula
Zvonovi v občini Dornava
Najtežji zvon 200.000 kg
Zvonovi nas s svojimi zvoki spominjajo in opominjajo. Običajno so nameščeni v cerkvenih zvonikih, mestnih ali grajskih stolpih, kapelah ali tudi samostojno. Izdelovati so jih začeli že štiri tisočletja pred Kristusom v Egiptu. Nato so v četrtem stoletju prišli v Evropo, kjer so jih uporabljali za pokristjanjevanje.
Umetnost vlivanja zvonov je bila dolgo skrivnost v rokah benediktincev. V 11. stoletju opisani postopek vlivanja velja še danes. V Sloveniji je prvo zvonarsko središče nastalo v 15. stoletju v Ljubljani, kjer je bila v osemnajstem stoletju največja zvonarna v Avstro-Ogrski, last rodbine Samassa. Pozneje so bile zvonarne še na Ptuju, v Žužemberku, Kopru, Kranju, Mariboru, na Jesenicah in v Žalcu. Največji zvon na svetu je bil leta 1735 vlit v
Moskvi, a ni zvonil, ker ga zaradi teže in velikosti niso mogli potegniti v zvonik. Tehta 200 ton, visok je 5,87 metrov, ima premer 6,6 metra in je danes na tleh kot zanimivost za turiste.
V občini Dornava imamo zvonove v zvonikih cerkva na Polenšaku in v Dornavi ter v gradu. Manjši so tudi v večini kapel.
POLENŠAK: cerkev sv. Marije
Tu je v cerkvenem stolpu dolgo sameval velik, 1420-kilogramski zvon z glasom D. V času druge svetovne vojne so tri zvonove odpeljali. Da bi zopet slišali zbor zvonov v polni sestavi, so leta 1995 domačini z darovi omogočili nabavo novih treh zvonov.
Prvi zvon je posvečen Mariji, tehta 760 kilogramov in ima glas Fis.
Drugi zvon je posvečen Jožefu, tehta 488 kilogramov in ima glas A.
Tretji zvon je posvečen Antonu Padovanskemu, tehta 329 kilogramov in ima glas H.
Ko zapojejo vsi štirje, zaznamo pesem Pozdravljena, Kraljica. Zvonove je vlivala livarna Feralit iz Žalca.
DORNAVA: cerkev sv. Doroteje
Dornava je kot župnija šele od leta 1965, vendar ima svojo zgodovino cerkev svete Doroteje, imajo pa jo tudi zvonovi. So mali, večjih stolp cerkve tudi ne bi zmogel »nositi«.
- Pred drugo svetovno vojno so bili trije zvonovi, vendar so med vojno, leta 1942, dva odpeljali. Jeseni, ko je bila bombardirana minoritska cerkev svetih Petra in Pavla na Ptuju, so pripeljali zvon v Dornavo in ga namestili v zvonik. Ta zvon je težak 950 kilogramov. Na zvonu je relief loretske Matere
Livarna zvonov v Mariboru leta 1925
božje z napisom: NICOLUS VRBANUS BOSET, CILIEAE ME FVDIT ANNO 1688. Na zvonu je še relief svetega Antona Padovanskega, na nasprotni strani pa relief svetih Petra in Pavla.
-	Srednji zvon je težak 250 kilogramov in ima relief svetega Martina, škofa, z napisom: V ČAS SVETEMU MARTINU MOGOČNEMU PRIPROŠNJIKU NAŠEMU V NEBESIH. MOJA BOTRA JE: JOZEFINA PL. PONGRATZ. Vlila ga je livarna zvonov J. Ž. Buhi v Mariboru 1925. leta.
-	Mali zvon je iz graščine in je težak okrog 60 kilogramov.
DORNAVA: grad
V gradu sta ob mehanizmu za uro dva zvonova, težka vsak po okrog 100 kilogramov. Na enem je ob grbu takratnih lastnikov grofov Sauerjev in napisih zaznati, da je posvečen sv. Elizabeti. Vlit je bil leta 1687 v Gradcu.
Drugi je posvečen sv. Sebastijanu in je bil vlit leta 1688 v Gradcu. Zvonova sta namenjena za zvonjenje ob uri.
Tudi večina kapel v občini Dornava ima manjše zvonove, ki jih ob določenih dogodkih tudi slišimo. Naj pesem zvonov še dolgo odmeva med nami.
Pripravili: p. Jožef Kramberger, župnik Rajko Janžekovič Prane Zagoršak
Pšenica posejana
3mi
V	turističnem društvu Polenšak smo opravili setev pšenice, ki jo bomo v letu 2005 želi 16. in 17. julija.
Kot vidite iz uvoda, letos že nekaj časa ob rednem delu in izpolnjevanju programa dela pripravljamo vse za naslednje leto. Z uresničevanjem dela za letošnje smo v upravnem odboru društva zelo zadovoljni, kajti do sedaj smo uresničili vsa dela in naloge po programu.
Tako smo po osrednji prireditvi, prazniku žetve z razstavo kruha in pogač, organizirali skupni izlet v mesecu septembru. Bili smo zelo veseli, kajti na naš skupni izlet se je prijavilo kar 90 članov oziroma krajanov, ki so sodelovali pri prazniku žetve.
Najprej smo si ogledali Postojnsko jamo, se nato vrnili v Celje in si v popoldanskem času ogledali celjs
ki obrtni sejem. Na Polenšak smo se vrnili v poznih nočnih urah. Dan je naše društvo zaznamoval s prijetnim druženjem in spoznavanjem lepot Slovenije.
V	mesecu oktobru smo v našem društvu gostili planinsko orientacijsko tekmovanje, ki ga je organiziralo Planinsko društvo Ptuj. Tako smo na Polenšaku gostili preko sto planincev iz cele Slovenije, ki so imeli teoretični in praktični del usposabljanja in tekmovanja. Ugotavljamo, da s
Dobrote so razstavljene
tem v društvu prihaja do precejšnih časovnih obremenitev naših članov, hkrati pa s tem dosegamo veliko promocijo lokalne skupnosti ter razpoznavnost naših krajev in prireditev. V mesecu novembru smo v TD Polenšak organizirali družabno srečanje, ki je potekalo praktično ves dan. Tako smo se zbrali dopoldan ob 10. uri, in sicer v treh skupinah. Prva skupina se je odpravila na rekreacijsko vožnjo s kolesi, in sicer na progo v dolžini približno 35 kilometrov. Ogledali smo si turistične zanimivosti Stare Gore: znameniti mlin na veter, njihovo turistično hišico in cerkev, ki je zelo podobna naši na Polenšaku, ob kateri so nekateri posedli tudi na prag. Nato smo se vračali preko Male Nedelje in Morave. Druga skupina se je odpravila v gozd, kjer so nabirali kostanje in gobe za popoldansko družabno srečanje. Tretja skupina so bili člani našega društva, ki so ob turističnem domu pripravili vse potrebno za družabno srečanje (kuhali smo bograč, pekli kostanje, imeli smo tudi mošt in vino). Razpoloženje na srečanju je bilo zelo prijetno in veselo, za kar je poskrbel velik del ansambla Upanje.
Ob naštetih dejavnostih smo v jesenskem delu leta gospodarsko poslopje našega društva uspeli primerno obdelati z lesom in ga spredaj zapreti z lesenimi vrati, da ne bomo imeli več težav s snegom, ki ga je odnašalo v gospodarsko poslopje. Vse na novo izdelane lesene dele je naš gospodar, g. Edo Cvetko, takoj pobarval in zaščitil z zaščitnimi sredstvi.
Z narejenim smo zadovoljni in mislimo, da smo večino za letošnje leto opravili. Dogovorili smo se, da bomo v mesecu decembru še postavili in okrasili
božično-novoletno smreko. Hkrati smo se odločili, da bomo vse, kar smo opravili v letu 2004, in še nekaj presenečenj letošnjega leta pokazali in povedali na rednem 41. občnem zbom TD Polenšak 30. januarja 2005 ob 14. uri.
Upravni odbor želi vsem članom
društva kakor tudi občanom naše občine obilo sreče, zdravja in zadovoljstva v novem letu ter izpolnitev vseh skritih želja. Hkrati si želimo čim več srečanj in druženj z nami v TD Polenšak.
Upravni odbor TD Polenšak: Franc Kukovec
Karitas na Polenšaku
Karitas je organizacija, ki povezuje ljudi s podobnimi prepričanji, katerih delo izhaja iz zaveze z Bogom, ki nas pošilja k ljudem v stiski, v takšnem ali drugačnem pomanjkanju.
Po pomoč se na Karitas v Sloveniji vsako leto obrne skoraj trideset tisoč družin, otrok in starejših. Poleg materialne pomoči so nekateri potrebni le stiska rok, nekaj minut pozornosti in pogovora, drugi pa iščejo nasvet ali pravno pomoč, ker si dragih odvetnikov ne morejo privoščiti.
Tudi v župniji Polenšak je naš župnik Slavko Štefko slišal klic potrebnih in proti koncu leta 2003 povabil nekaj članic, da ustanovimo župnijsko Karitas. V začetku nismo vedeli, s kakimi problemi se srečujejo naši župljani in kakšna je njihova stiska, zato smo obiskali nekaj družin. Šele ob srečanju smo spoznali, da je tudi v naših krajih prisotna stiska ljudi. Organizirali smo zbiranje oblačil za otroke, nekaj hrane in eni družini priskrbeli drva za zimo. Vključili smo se tudi v akcijo zbiranja ozimnice in jo posredovali v skladišče Karitas na Ptuju.
V predadventnem času smo se zbrali in naredili adventne venčke, ki smo jih namenili za prodajo, da pridobimo nekaj sredstev. Namenili jih bomo za drobna darila ob obisku bolnih in starejših v naši župniji v predbožičnem času.
Enkrat mesečno se zbiramo in se pogovorimo o stiskah naših župljanov in načinu pomoči tega potrebnih, poskrbimo pa tudi, da je naša cerkev ob praznikih slovesno okrašena.
Na Polenšaku smo v mesecu maju organizirali dekanijsko srečanje Karitas, kjer se nas je zbralo okrog štirideset iz ptujske in završke dekanije. Vsak mesec se srečujemo v drugi župniji, izmenjamo izkušnje, misli, prisluhnemo dmgim, iščemo drugačne poglede na dogodke, kar nas notranje bogati.
Medtem je število članov naraščalo, tako da ima danes predstavnika v Karitas skoraj vsaka vas v župniji. Vabimo morebitne člane iz tistih vasi, ki ga še trenutno nimajo.
Ker je naša organizacija začela delovati iz nič, nismo razpolagali niti z minimalnimi sredstvi za delovanje, zato smo zaprosili za pomoč Občino Dornava, ki nam je velikodušno pomagala. Ob tej priložnosti se jim prisrčno zahvaljujemo.
Župnijska karitas
Darovi narave
DAN STAREJŠIH OBČANOV
Osnovnošolski folkloristi nas vedno razveselijo.
Bila je nedelja, 24. 10. 2004 popoldan, ko smo se zbrali v naši kulturni dvorani. Bila je topla, ogreta. Upokojenci, ki so stari 70 in več let, od 290 članov našega društva jih je kar 154, so se počasi posedli k lepo pogrnjenim mizam, pogledali okrog sebe in se veselo pozdravljali med seboj. Pogovor je takoj nanesel na zdravje, nato na otroke in vnuke. Hitro je postalo v dvorani živahno. Ura je bila dve, ko se je oglasila tajnica društva. Z živahnim glasom jih je pozdravila in jim zaželela, da bi veselo, prijetno in z lepo pesmijo preživeli nedeljski popoldan.
Nato je napovedala kulturni program, v katerem so nastopali dor-navski pevci, ljudske pevke Lukarice in skupini učencev osnovne Sole.
Kdo jim ne bi prisluhnil, saj ubrano petje razživi še tako žalostne obraze. Ob nastopu folklorne skupine pa so kar zažarele oči babic in dedkov, saj so spremljali plese, ki so jih plesali v svoji mladosti ob raznih priložnostih, največkrat po kakšnem opravljenem delu.
UO upokojencev je pripravil tudi majhno presenečenje. Najstarejši udeleženki Ljudmili Cajnko smo podarili šopek, s cvetom pa smo sprejeli 70-letnike, ki so letos prvič na srečanju starejših.
Sledilo je popoldansko kosilo, ki je bilo res okusno. Po posladku in dišeči kavici je postalo zopet živahno. Udeleženci so zapeli naše ljudske pesmi; pesem in živahen klepet sta odmevala v noč. Na žalost nismo mogli mimo dejstva, da nekaterih, ki so bili lani še kar živahni in veseli, letos ni bilo več na srečanju. Bolezen in leta so onemogočila nekaj manj kot polovici starostnikov, da bi prišli med nas.
Popoldan je bil prijeten kakor vsako leto. Starejši občani se tega srečanja vsako leto zelo veselijo. Hvaležni smo vodstvu občine, ki nam srečanje omogoči denarno in prostorsko. Upamo, da bomo v prihodnje lahko povabili medse vse tiste, ki jim leta in zdravje več ne dovolita, da bi se udeleževali katerega od izletov, letovanja v Izoli, piknika, novoletnega srečanja ali delovnih akcij.
Tajnica društva:
Marija Velikonja
Ali ste vedeli?
PREVOZ LUKA
Nekoč je bilo za prevoz vreč luka iz Dornave v Marprog prevoznikom treba odšteti deset dinarjev. Če se je tržarca hotela peljati še sama, je to veljalo še drugega desetaka. Raje so šle za vozom peš (trideset kilometrov), in sicer bose, s čevlji preko rame, do šest ur. Podplati na nogah so trpežnejši od čevljev, so rekle, v mestu pa moraš biti v čevljih. Po trži pa nazaj. Po makadamski cesti malo pika, a ni važno, kdaj prideš.
Iz življenjepisa Vlada PeterSiča pripravil Franc Zagoršak
GASILSKA ZVEZA OBČINE DORNAVA
7. DAN GASILCEV
Gasilska zveza Občine Dornava deluje že sedem let in povezuje štiri gasilska društva v občini: PGD Dornava, PGD Polenšak, PGD Mezgovci in PGD Žamcnci z več kot 500 gasilkami, gasilci, veterani in pionirji.
Prevzema dogovorjene skupne naloge in izvaja vse naloge, ki so predpisane z zakonom o društvih, statutom GZ Slovenije in ostalimi predpisi za opravljanje javne službe. V ta namen Zveza omogoča in zagotavlja enotno ter strokovno izvajanje nalog s področja požarnega varstva, gasilstva ter določenih nalog zaščite in reševanja v občini.
GZ zraven izobraževanja skrbi še za zavarovanje gasilcev in tehnike, sodeluje pri tekmovanjih in drugih skupnih nalogah, ki so potrebne, poveljstva in predsedstva gasilske zveze. Dobro sodeluje s sosednjimi in z ostalimi gasilskimi zvezami v naši regiji, Podravskim svetom in GZ
Slovenije. Prav tako je dobro sodelovanje z občino Dornava, g. županom in občinskim svetom. Uspešno opravljanje nalog nam v veliki meri tudi uspeva, saj smo zraven vzdrževanja gasilskih domov z dvoranami pridobili v zadnjih sedmih letih tri nova orodna vozila, novi gasilski dom, črpalko na visoki tlak in v vsakem društvu dva dihalna aparata. Prav tako so društva v zadnjem času zamenjala in razvila nove prapore. Velika pridobitev je bila v letošnjem letu, ko je PGD Polenšak predalo svojemu namenu vozilo MAN GVC 16/24.
Naložba je bila vredna 28 milijonov. Zanjo je bilo treba veliko odrekanj, kajti 50 odstotkov je bilo za občinski proračun mnogo, prav tako pa 50 odstotkov za PGD Polenšak. Toda s skupnimi močmi in z dobrim sodelovanjem z občino, občankami in občani, ostalimi društvi v občini in prijatelji gasil-
stva smo tudi to zmogli, zato bomo lažje zagotovili večjo požarno varnost in zadovoljstvo vsem nam.
Pionirjem, članicam in članom želim večjo motivacijo pri delu v gasilstvu in na tekmovanjih, tako da bomo v svoje gasilske domove še naprej prinašali in obešali nova priznanja in pokale.
Najlepše se zahvaljujem vsem, ki ste tudi v iztekajočem se letu 2004 podpirali gasilstvo in s tem omogočali naš nadaljnji razvoj. Vam in vsem Vašim želim lepe božične praznike in srečno novo leto.
Predsednik CIZO Dornava Jože HOJNIK
Vozila GZ Občine Dornava po gasilski vaji v mesecu požarne varnosti v Dornavi
1. Javni razpis
za vrednotenje športnih programov v
VSEBINA
2.SKLEP
Občini Dornava za leto 2005	o povišanju cen programov javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda
Dornava
1.
Občina Dornava objavlja na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in Meril za vrednotenje programov športa v Občini Dornava iz javnih financ
Javni razpis
za vrednotenje športnih programov v Občini Dornava za leto 2005-
Na razpisu lahko sodelujejo športna društva, njihova združenja in drugi subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa, kar dokazujejo z izpisom iz registra dejavnosti.
I	Program vadbe in tekmovanj
Programi morajo vsebovati:
1.	Naziv izvajalca z navedeno odgovorno osebo
2.	Vsebino za populacijo, ki ji je vadba namenjena (skupno, ekipno ali posameznika)
3.	Kadrovsko zasedbo z navedbo strokovne klasifikacije
4.	Urnik in kraj vadbe
5.	Poimenski seznam vadečih
II	Strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje
Vsebina vloge:
1.	Naziv predlagatelja
2.	Predvideno število kandidatov za šolanje za pridobitev strokovnih nazivov (vaditelj, inštruktor, trener)
3.	Predvideno število strokovnih delavcev za strokovna izpopolnjevanja (potrjevanje licenc)
III	Športne prireditve
Vloga mora vsebovati:
1.	Naziv izvajalca
2.	Naziv prireditelja
3.	Namen prireditve
4.	Kraj, čas in okvirno število udeležencev prireditve
Rok za prijavo športnih programov je do 2. 2. 2005 na naslov Občina Dornava, Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, Dornava 125, 2252 Dornava. Višino odobrenih sredstev bo na osnovi sprejetega proračuna Občine Dornava za leto 2005 določil Občinski svet.
Z izbranimi izvajalci športnih programov bomo sklenili pogodbe.
Občina Dornava
2.
Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Ur. list RS, št. 12/96 44/00,78/03, in 16. člena Statuta občine Dornava (Ur. list RS, št. 47/99), spremembe in dopolnitve Statuta ( Ur. Vestni9k Občine Dornava št. 2/00 in 1/03) je Občinski svet občine Dornava na svoji 18. seji, dne 27.10. sprejel
SKLEP
o povišanju cen programov javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Dornava.
Cene programov predšolske vzgoje v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Dornava so naslednje:
-	prva starostna skupina od 1 do 2 let
76.230.00	SIT
-	druga starostna skupina od 3 do 4 let
62.920.00	SIT
-	tretja starostna skupina od 4 do 6 leta
57.200.00	SIT
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Glasilu občine Dornava, uporablja pa se od
1.	1. 2005.
Župan Franc ŠEGULA, inž.
Na osnovi Odloka o priznanjih in nagradah Občine Dornava, sprejetega na seji Občinskega sveta 22. 3. 2000, objavlja Komisija za priznanja in nagrade
Razpis
za vložitev predlogov za podelitev nagrad in priznanj Občine Dornava
v letu 2005.
Predloge za podelitev priznanj in nagrad lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, društva in delovna telesa Občinskega sveta.
Predloge sprejemamo do 30. marca 2005.
Nagrade in priznanja bodo podeljena ob prazniku občine Dornava.
Komisija za nagrade in priznanja
OBVESTILO
Obveščamo Vas, da se v okviru skupne občinske uprave izvajajo tudi dela za področje komunalnega nadzora v občini Dornava. Občani, ki želite natančnejše informacije, lahko pokličete na telefonsko številko 788-59-21.
Predstavljamo vam
VAŠKI ODBOR ŽAMENCI
Občinski svet Občine Dornava je zaradi lažjega delovanja razdeljen na štiri vaške odbore. To so: VO Dornava, VO Mezgovci, VO Polenšak in VO Žamenci. Danes vam bomo predstavili VO Žamenci. (Navedeni podatki so okvirni.)
VO Žamenci zajema pet vasi (Brezovce, Slome, Strejace, Strmec pri Polenšaku in Žamence). Leži na nadmorski višini od 220 do 270 metrov v središču občine Dornava. Zajema približno 1.000 hektarjev površin. Pretežni del je hriboviti del Slovenskih goric, manjši del je v Pesniški dolini. Zemljišča v hribovitem delu so pretežno ilovnata, težka za obdelavo. Nekoč so ilovico uporabljali za izdelavo opeke ali butanje hiš, ki jih je še nekaj ohranjenih. Tu in tam so še tudi manjše »rude«, kjer so izkopavali pesek (špric) ali mivko za gradnjo hiš. V ravninskem delu do reke Pesnice je zemlja mešanice ilovice, gline in proda, ki je težka za obdelavo. Vse kmetijske površine so obdelane. Kjer je možna strojna obdelava, prebivalstvo prideluje v večini pšenico, ječmen, koruzo, peso in povrtnine za lastno porabo ali za trg, ukvarja pa se tudi z živinorejo (govedo, svinje, perutnina). Strmejše lege (Strmec) so posajene z vinsko trto in dajejo odličen vinček.
Več kot polovico površine VO pokrivajo gozdovi. Tu je predvsem znana Slomošina s preko 500 hektarji gozdov, ki so pretežno listnati.
Moški za navdih
Članice Društva kmečkih žena občine Dornava so 23. avgusta 2004 organizirale strokovno ekskurzijo, ki so se je udeležile tudi nečlanice, kmečke žene širšega območja občine Dornava. Strokovni del ekskurzije in logistika sta bila zasluga ge. Cvetke Krabonja in ge. Angele Žgeč. Prav tako ne smemo zanemariti naporov drugih žensk, ki so skušale navdušiti svoje sosede in prijateljice, da se jim pridružijo. Druščina se je iz Dornave odpravila v jutranjih urah in si že po poti v Škofjo Loko ogledala videokaseto z razlago in prikazom umetnosti aranžiranja sadja in zelenjave. Sledila sta obisk kuharske šole svetovno priznanega kuharja g. Goljata v Škofji Loki in tečaj peke kruha, potic, priprave listnatega, vlečenega in vzhajanega testa s pokušino tam pripravljenih jedi. Kuharski mojster je udeleženke tako navdušil, da se je večina odločila predstavljene mojstrovine poskusiti tudi doma. Neizmerni lahkota in preprostost, s katerima je kuharski mojster pričaral kar dve vrsti kruha, kremne rezine, vključno s pripravo listnatega testa, rulado, testo za buhteljne in še kaj, sta navdušili tudi manj goreče in vešče peke. Po zaključku tečaja v tamkajšnji šoli kuhanja so si lahko udeleženke kupile knjige omenjenega kuharja o peki potic in kruha, pripomočke za peko in aranžiranje pa so si lahko nabavile v trgovini Pekarne Vrhnika v Črnučah. Po vsem tem sta se, kljub obilni pokušini pri gospodu Goljatu, prilegla kosilo in sprehod v spokojnem in cvetočem arboretumu Volčji potok. Na ekskurziji sta jih vseskozi spremljali pesem in smeh, ki sta jim pomagala pozabiti vsakodnevne skrbi, da so se s prijetnimi vtisi lažje vrnile k svojim vsakodnevnim obveznostim.
Besedilo in fotografije: Mojca Langerholc
V	njih je največ bukve, hrasta, gabra, manj je smreke in slovenje-goriškega rdečega bora.
V	Slomošini gnezdi zaščitena ptica zlatovranka.
V	času turških napadov je bila Slomošina pribežališče in skrivališče za bližnje in daljnje prebivalstvo. V ravninskem delu med Žamenci in Strejaci je gozdni kompleks Čreta, ki je zaščiteno naravovarstveno območje državnega pomena zaradi močvirske logarice, vetrnice ... Gozdovi so bogati tudi z gobami, zelišči in divjačino.
Krajane povezuje približno 24 kilometrov lokalnih cest in javnih poti, od katerih je 20 kilometrov asfaltiranih. Tu je še enkrat toliko poljskih in gozdnih cest, ki so za opravljanje dejavnosti prebivalstva nujno potrebne. Cesta Žamenci-Dornava je bila zgrajena šele leta 1912. Pred tem je prebivalstvo uporabljalo cesto pod Goro skozi Strejace, Moškanjce in naprej.
Vsa naselja so razložena po hribčkih in dolinah. Leta 1322 se pivič v knjigah salzburške škofije uradno omenjajo hube - kmetije, ki so plačevale desetino. Zgodovina pa seže še dlje. V Strejacih so ostanki temeljev rimske stavbe velikosti 40 krat 60 metrov, najden pa je bil tudi grob z okostjem in vrčem. V Slomih se omenjajo bivališča že iz neolitske dobe. Danes je v krajih 12 obeležij, ki spominjajo na dogodke iz preteklosti.
Prebivalstvo je zaposleno pretežno v Dornavi, Ptuju in Kidričevem ali se ukvarjajo s kmetijstvom. V petih vaseh je obrtnikov. Z veseljem tudi ugotavljamo, da mladi ostajajo ali se vračajo v naše kraje. Osnovno šolo obiskujejo učenci v Dornavi, starejša generacija jo je obiskovala še na Polenšaku. Farna cerkev je na Polenšaku.
Skupno živi tu danes 391 prebivalcev v 102 gospodinjstvih.
	1880	1900	1910	1948	1971	2004
Brezovci	66	78	95	109	106	112
Slomi	83	79	58	65	79	96
Strejaci	74	50	70	70	75	54
Strmec	23	74	27	66	69	51
Žamenci	56	70	51	65	78	78
Nosilec družabnega življenja v VO je gasilstvo. Malo je gospodinjstev, kjer ne bi bil vsaj eden član društva, kar pomeni tudi večjo požarno varnost. Skromen gasilski dom krasi okrog 150 pokalov, kar pomeni mnogo dela in druženja. Druženje je eden od simbolov ljudi teh krajev. Znane so prireditve gobarski praznik, Štefanovo, pikniki, izleti ... Vse je popestreno tudi s kulturnih programom. Igrišče gosti tudi mnoge športne prireditve, piknike, srečanja ...
Družabno življenje je še vedno del življenja vaščanov, saj se sosedje in ostali družijo ob delu, kozarčku ali kavici.
Tudi svojo prihodnost vidimo zraven dela v dobrih odnosih, druženju, ohranjanju lepe in čiste narave, v napredku.
Franc Zagoršak
Gasilski dom je center druženja, ki ne pozna meja.
OSNOVNA ŠOLA 'DR. FRANJA ŽGEČA" DORNAVA
Poročilo o uresničitvi letnega delovnega načrta
in uspehih učencev za šolsko leto 2003/2004
Pouk smo izvajali v 15 oddelkih (sedem na razredni in osem na predmetni stopnji). Učenci so uspešno zaključili šolsko leto, saj so v glavnem napredovali vsi, nekateri z veliko dodatnega dela, s pomočjo dodatne strokovne pomoči, dva sta opravljala popravni izpit, nekaj pa jih je napredovala z negativno oceno. En učenec je bil neuspešen, vendar je zaključil osnovnošolsko obveznost. Veliko učencev je bilo zelo dobrih, saj je šolsko leto zaključilo kar 88 odličnjakov, na katere smo še posebej ponosni. Uspešno smo uvedli tudi program 9-letke.
Uspešni smo bili tudi na podružnici.
Poleg rednega pouka smo izvedli tudi vse načrtovane dneve dejavnosti (naravoslovne, kulturne, športne in tehniške dneve), šolo v naravi, tečajne oblike pouka.
Učenci so pridno obiskovali interesne dejavnosti in dodatni pouk in uspehi niso izostali. Naj jih naštejem.
Učenci so tekmovali na tekmovanjih iz:
I.	ZNANJA:
SLOVENSKI JEZIK: 7. in 8. r.
-	šolsko: bronasto priznanje je osvojilo 9 učencev
-	državno:
1-krat zlato (Amanda Golob) in 1-krat srebrno (Anja Čuš) priznanje Mentorica: ga. Terezija Majcenovič MATEMATIKA: od 5. do 8. r.
-	šolsko: bronasto priznanje je osvojilo 25 učencev
-	področno: 12 učencev
3-krat srebrno priznanje: Iris Golob, Anja Čuš, Boštjan Brenčič
1-krat uvrstitev na državno tekmovanje (Boštjan Brenčič)
Mentorici: ga. Majda Anzelc in ga. Marta Šilak NEMŠKI JEZIK (bralna značka);
-	priznanje: 48 učencev
13 učencev brez napak in so prejeli knjižno nagrado
-	šolsko: bronasto priznanje: 6 učencev
-	državno tekmovanje: 4 učenci: 3-krat srebrno priznanje: Samuel Rajtar Čuš
Toni Pihlar Sandi Kukovec
1-krat zlato priznanje: Aleš Pihler Mentorica: ga. Marija Bezjak FIZIKA: 7. in 8. r.
-	šolsko 7-krat bronasto
-	področno 4 tekmovalci: 2-krat srebrno priznanje: Boštjan Brenčič
Matjaž Klemenčič Mentorica: ga. Silva Ducman KEMIJA: 7. in 8. r.
-	šolsko 4-krat bronasto priznanje
-	državno 1-krat srebrno priznanje: Samuel Rajtar Čuš
Mentor: g. Janez Horvat ZGODOVINA: 7. in 8. r.
-	šolsko tekmovanje 12 bronastih
-	državno 3 učenci 1-krat srebrno priznanje: Amanda Golob
-	100 let letalstva - zlato Turnerjevo priznanje (ekipa: Tomas Plohl, Iztok Tili in Benjamin Zagoršek)
-	Rudolf Maister - srebrno Turnerjevo priznanje
Mentorica: ga. Irena Galun Pravdič SLADKORNA BOLEZEN:
-	šolsko 6-krat bronasto priznanje
-	državno 1-krat srebrno priznanje: Maja Čuš 1-krat zlato priznanje: Petra Arnejčič Mentorica: ga. Marta Tuš RAČUNALNIŠTVO:
Oblikovanje besedil WORD in COREL
-	šolsko 14 učencev
-	regijsko 1-krat 1. mesto: Dejan Veselič 1-krat 4. mesto: Matic Gradišer
-	državno 1-krat 16. mesto: Dejan Veselič Mentor: g. Danilo Muršec
VESELA ŠOLA: od 3. do 8. r.
-	šolsko
-	regijsko 10 učencev
-	državno 3 učenci, 1-krat državna prvakinja: Anja Čuš, 8. r.
Mentorici: ga. Nada Gregorec in ga. Vesna Čerček
PROMET:
MOP - 2. mesto ekipno mesto posamezniki (David Majcen) in uvrstitev na državno tekmovanje Mentorica: ga. Silva Ducman
MODELARJI:
-	področno 1-krat 1. mesto: Tadej Tašner
-	državno 1-krat 3. mesto: Tadej Tašner Vseslovensko tekmovanje v Moškanjcih: ekipno 1. mesto. Ekipo so sestavljali: Tadej Tašner, Dejan Veselič in David Majcen. Mentorja: g. Danilo Muršec in g. Miro Dajčman, zunanji sodelavec
II.	ŠPORTA:
Uspešni so bili na jesenskem in spomladanskem krosu. V vsaki kategoriji so učenci osvojili kakšno medaljo, tudi prva mesta.
ATLETIKA:
MOP - 43 učencev: 6-krat 1. mesto POP - 21 učencev: 4-krat 1. mesto 4-krat 2. mesto
3-krat 2. mesto 2-krat 3- mesto 1-krat 3. mesto
Državno prvenstvo:
Tek na 60 m: Sandi Kukovec 1. mesto in državni prvak
Tek na 1000 m: Samuel Rajtar Čuš - 3. mesto Štafeta 4 x 100 m: 4. mesto Met žogice: Maja Čuš 11. mesto Skok v daljino: Maja Galun 14. mesto Uspešni so bili v odbojki, malem nogometu in košarki, kjer so se uvrstili v polfinale državnega prvenstva.
Mentorja: g. Uroš Langerholc in g. Dušan Koren
III.	OSTALA PODROČJA:
FOLKLORA - območna revija, področna revija OFS, državni festival: Pika Poka (bronasto priznanje)
Mentorica: ga. Darinka Žnidarič OPZ: območna in področna revija,
MPZ: območna revija ter zaključni koncert obeh zborov in sodelovanje na prireditvah v šoli in občini. Mentorica: ga. Metka Zagoršek LIKOVNIKI - udeležba na likovnih kolonijah in priprava scene za vse prireditve na šoli in nekatere v občini.
Otroški EX TF.MPORE Jurjevo 2004:
Učenke Anja Čuš, Petra Kokol in Laura Gričnik so osvojile priznanje.
Na mednarodnem likovnem projektu Atr Galery v okviru projekta Pomladni dan je učenka Julija Zagoršek osvojila 3. mesto. Mentorica: ga. Zlatka Dolenc MLADI RAZISKOVALCI: srebrno priznanje Z likovno postavitvijo so učenke Lucija Hameršak, Petra Kokol in Anja Čuš sodelovale na državnem tekmovanju in osvojile srebrno priznanje.
Mentorici: ga. Zlatka Dolenc in ga. Valerija Lenart
TV. RAZREDNA STOPNJA NA CENTRALNI IN PODRUŽNIČNI ŠOLI
CICI VESELA ŠOLA, RAČUNANJE JE IGRA, ZLATI SONČEK, KOLESARSKI IZPITI, KNJIŽNI KVIZ, TEKMOVANJE IZ ZNANJA O RDEČEM KRIŽU, BRALNA ZNAČKA
Mentorice: ga. Sonja Čuš, ga. Olga Ivančič, ga. Zlatka Zelenik, ga. Slavica Golob, ga. Vesna Čerček, ga. Darinka Žnidarič, ga. Suzana Cmrekar, ga. Nada Gregorec, ga. Valerija Lenart, ga. Suzana Kokol, ga. Marija Štebih, ga. Tončka Rojht, ga. Angela Rampre in gdč. Petra Plohl
Zdenka Kostanjevec, /x>močnica ravnateljice
Podružnična šola Polenšak v znamenju buč
Zadnja oktobrska noč je pogosto hladna, deževna in neprijetna, kot nalašč za posebno praznovanje, ki si šele zadnja leta utira pot k nam. Noč čarovnic ali Halloween po angleško je star keltski običaj (samhain) na večer pred vsemi svetimi. Na ta večer se duhovi vseh, ki so umrli v tem letu, poslavljajo od našega sveta. Duhovi neslišno odplavajo proti nebu in zapustijo vedno bolj neprijazno pokrajino, v katero se je priplazila jesen.
Ponekod to noč zunaj pustijo krožnik hrane za duše umrlih. Sveča, nameščena na oknu, pa jih vodi v deželo večnega poletja. Na ta dan marsikje postavijo izrezljano bučo s svečo pred vhodna vrata ali na okno kot pozdrav dušam, ki jih imajo radi, in hkrati kot zaščito pred zlimi duhovi.
Res je, da smo to praznovanje uvozili iz Amerike, tako kot marsikaj drugega. Pa nič zato, saj se otroci tako radi igrajo in zabavajo. In tudi mi, malo večji otroci. Čeprav nismo preveč navdušeni nad novotarijami, pa si le vzemimo čas in si privoščimo zabavo.
Kakšno zabavo pa prirediti? Lahko podobno, kot smo jo imeli v petek, 29. 10., na Podružnici Polenšak.
Dan smo začeli s pesmico o poljski buči, ki je šla v šolo, da bi se česa naučila, a ji žal ni uspelo in se je odločila, da bo raje ostala kar na polju. Učenci pa so sklenili, da bodo raje posvetili več časa učenju, kot da bi posedali doma brez dela. Spoznali so tudi nastanek in pomen
KORK DORNAVA
Bliža se konec leta in v naši KORK smo pregledali delo, ki smo ga opravili v tekočem letu. Večkrat smo se sestali in pogovorili, kako pomagati bolnim in starejšim vaščanom, in sicer denarno, s prehrambnimi artikli ali s toplo besedo. Upamo, da nam je to vsaj delno uspelo. Obiskali smo starejše in pomoči potrebne vaščane, jim razdelili pakete ter se z njimi pogovorili o morebitnih problemih.
Skozi vse leto smo krvodajalce obveščali o krvodajalskih akcijah in jih napotili na odvzem krvi. Akcije so bile skoraj vedno zelo uspešne, za kar smo jim hvaležni. Prav za krvodajalce smo v mesecu juniju organizirali dvodnevni izlet v Koper in se jim tako vsaj delno zahvalili za darovano kri, čeprav se vsi tega izleta niso udeležili zaradi tehničnih in drugih ovir. Del sredstev so prispevali sami, del pa KORK.
V mesecu decembru bomo razdelili koledarje in s prispevki nabavili manjkajoči sanitetni material, ostanek pa namenili za denarno ali prehrambno pomoč. Še naprej se bo odbor RK Dornava trudil in pomagal ljudem, ki so naše pomoči potrebni.
Ker se bližajo prazniki, želimo vsem krvodajalkam in krvodajalcem ter vsem vaščanom Dornave in Mezgove veliko zdravja, obenem pa VESELE BI A GOS L O VLJEN E BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO 2005.
praznika ter običaje, ki so značilni za noč čarovnic. Čas je kar hitro mineval in na vrsti so bile ustvarjalne delavnice. Učenci so s pomočjo učiteljic izdolbli buče, v katere so postavili sveče. Izrezovali so tudi buče in duhce iz papirja in tako izdelali razne okenske slike ter buče na palici, s katerimi so potem strašili po šoli. Sledila je poslikava kozarcev za vlaganje. Tudi v te smo postavili svečke in tako pripravili vznemirljivo vzdušje, v katerem so otroci slišali strašljivo zgodbo, s katero smo zaključili ta dan. No ja, čisto malo so se pa res prestrašili. Kljub temu so z nasmehom odhajali iz šole počitnicam naproti.
Noč čarovnic lahko torej izkoristimo za neobičajno zabavo in pripovedovanje strašljivih zgodbic. Odločimo se lahko za družinsko šemljen-je, morda se odpravimo na -strašljiv« obisk k sosedom ali prijateljem ali pa poskrbimo za malce strahu kar na domačem vrtu ali v stanovanju. Lahko si pomagamo kar z navadnimi rjuhami. Le malo domišljije je potrebne in že smo oblečeni v duhca. K vznemirljivemu vzdušju bodo pripomogle sveče, še posebno, če jih postavimo v izdolbene buče. Zabavno bo že, ko jih bomo pripravljali.
Če so otroci dovolj veliki, pa jim skušamo razložiti pomen in nastanek običaja. Tako mimogrede obudimo spomin na umrle, ki jih ni več z nami. In morda nas bodo otroci naslednji dan, na pri nas veliko bolj uveljavljeni 1. november, z večjim razumevanjem spremljali na obisk grobov.
Vesna Čerček
OŠ Polenšak ima obnovljeno streho
Ali ste vedeli?
CIRIL JEGLIČ,
vrtnar številka 1, ki je uredil arboretum Volčji potok, Titove Brione ..., je začel svojo vrtnarsko pot v Dornavi. Leta 1922 se je kot agronom z visokošolsko izobrazbo (takrat jih je bilo v Sloveniji le 6) zaposlil pri graščaku Pongratzu kot pomočnik za parkovno vrtnarstvo in obenem domači učitelj Pongratzovega sina Rudija. Tu je vrtnarsko znanje zbiral pri šolanem grajskem vrtnarju - Čehu Vaclavu Vavri. Bister in raztresen gosposki razvajenec Rudi je s pomočjo mentorja uspešno končal gimnazijsko maturo. Ciril Jeglič se je 1. avgusta 1923 težko, a z lepimi spomini poslovil od Dornave, in sicer tudi zaradi velike ljubezni s čednim vaškim dekletom Rozo.
Z Vavro sta ostala prijatelja še pozneje.
ZGODBE IZ PONGRATZOVEGA LOGA
G. Pongratz ob mogočnem drevesu
1.	Košnjo trave in sušenje so prevzemali domačini za odslužilo. Vsak sedmi navel (kup sena) je pripadal tistemu, ki je opravil to delo.
2.	Včasih je kosilo travo tudi po dvajset fantov skupaj. Kosili so enotno, vsi v en korak in en šnit (rez). Izurili so se tudi tako, da so na določen znak vodje zavihali kose v zraku v krog in nato nadaljevali s košnjo. To je od daleč opazoval gospod Pongratz. Približal se je koscem in čakal, da dejanje ponovijo, česar pa ni bilo brez plačila. No, fantje, ponovite še enkrat, pa bo sodček vina vaš.
In tako je na koncu tudi bilo.
3.	Kosili so mali travnik, 6 hektarjev, in veliki travnik, 20 hektarjev, do križnega mostu.
4.	Belšakov (Miholov) Jurij je prevzel košnjo za krmo. On in njegovih sedem hčera so sami pokosili mali travnik, 6 hektarjev. Hči Johanca je bila pozneje šefinja oddelka v kliniki v Ljubljani.
5.	Mejniki posestev Pongratzov so še danes vidni. Veliki so okrog 30 x 30, visoki 50 centimetrov, zgoraj izbočeni z oznako HD -Herschaft Dornav.
6.	Vožatov (Šegulov) Miha je bil tišlar (mizar) za Pongratza, Belšakov je bil kovač, Filipčov (Sokov) Tona jager in lovski paznik, Filipčov (Sokov) Joža ribič in ribiški paznik, Tomažekov Tina je bil sodar, delal je homote - opremo za konje.
Ko ni bilo denarja, jim je Pongratz v zameno dal del gozda ali druge posesti. Nikomur ni
ostal ničesar dolžan.
7.	Pri Pongratzu
je zraven rednih bilo občasno zaposlenih 20 ali več ljudi. Tu je bil	edini
zaslužek v vasi. Pri njem si dobil drva, listje, krmo
8.	Pozimi so v Pesnici sekali led v kocke (debel je bil 20 centimetrov) in ga prodajali Pongratzu. V ledenici ga je ta uporabljal za hlajenje mesa, predvsem divjačine.
Pozimi so tudi kopali jarke in si tako nekaj zaslužili.
9.	Drevesa so podirali tako, da so jih odkopali in nato podrta žagali. Štor je bil plačilo za delo.
10.	Hrasti so bili tako veliki, da jih je žagalo šest. Z vsake strani žcukžage’ je eden držal za ročaj, po dva pa za štrik, privezan za žago.
11.	Hraste so naložili na vozove, jih z voli odpeljali v Moškanjce na vlak in od tam za Laško.
12.	Vinograde je imel Pongratz na Svetinjah, v Litmerku, Preradu, Podgorcih, Lešnici. Velika klet je bila na posestvu v Dornavi, sodi so držali tudi
10.000	litrov. Tu je imel tudi svinje, krave.
13.	Na telovo je bila vedno tudi procesija od cerkve v grad, kjer je bila maša.
14.	Za pivi maj je žplehmuzika’ najprej zaigrala na stolpu Gasilskega doma, nato pa pri Pongratzu v gradu. Tu je bil zajtrk ali južina in pijača. Zatem so šli godbeniki v gostilne.
15.	Pongratz je bil tudi pobudnik za gasilstvo v Dornavi. Po požaru v gradu (1907.?) je kupil gasilcem prvo ročno gasilsko črpalko.
16.	Za gradnjo osnovne šole je Pongratz prispeval največ.
17.	Od pacinjskega do (križnega) dornavskega mostu je imel v upravljanju Pongratz. Tona Sok je bil ribiški čuvaj in je mlad umrl, ker si je vedno upal v vodo, tudi pozimi.
18.	Pongratz je imel gojišče fazanov v grajskem gozdu. V gradu je imel bogato lovsko
zbirko.
19.	Velik ribnik 30 x 20 metrov je bil ob obzidju na posestvu, kjer je danes bencinska črpalka KK. V njem so bile tudi metrske ščuke. Po vojni je bil zamuljen in so ga sčasoma zavozili.
20.	V angleškem parku, kjer so danes bloki, so bili slamnata brunarica, kegljišče in teniško igrišče.
21.	Na koncu gozda za spomenikom Johanezu pri Pesnici so bile lesena hišica in stopnice za dostop v Pesnico za kopanje.
22.	V Kaniži, desno od gozda, so krave imele vodo na črpalko, ki so jo same potiskale z gobcem.
23.	V gradu so imeli cilindrično bencinsko črpalko, ki je črpala vodo iz studenca in jo po ceveh pošiljala naprej. Na Neptunovem vodnjaku je bil vedno vodomet.
24.	Pongratz je imel pred vojno dva avtomobila, vozil ga je Grašič.
25.	V paradni štali je bilo šest konj, štirje so bili beli. Čušekov in La j h sta vozila Pongratzove.
26.	V Maruševac in Šenek pri Polzeli so se vozili z vozi in s konji.
27.	Kondrad Ciglar je celo zimo žagal drva. Žaga je imela z druge strani posebno vodilo, da je lahko žagal sam.
28.	Pongratz je pogosto kaj daroval. Vaškim pevcem je kupil klavir. Ko so njemu ali grofici zapeli za god, so dobili denar. Potem so lahko šli v gostilno (h Kašeku).
29.	Pongratza je bilo rado strah. Zato je zraven njega v sobi spal Trofenik. Ker so imeli dobro vino, je Trofenik to peljal s konji v Velenje. Vrnil se je pozno ponoči, ob drugi uri, zato ni hotel motiti Pongratza in je odšel domov spat. Tisto noč je Pongratz umrl.
30.	Pongratzova žena je bila občutljiva na rože. Ko so otroci hodili trgat zvončkov, jih je podila s tremi psički.
31.	Domačini, ki so Pongratza poznali, vedo povedati, da je bil dober človek.
32.	Bil je zaveden Slovenec. Na pogrebu so mu zapeli pesem Slovenec sem, Slovenec sem.
Po pripovedovanju domačinov pripravil Franc Zagoršak
15 LET AKTIVNOSTI ČLANOV ODBORA ZA OBNOVO DVORCA DORNAVA
Ni nam vseeno in nam ne bo kaj bo z dvorcem Dornava!
Komu čast in slava?! ...
...Le dvorcu Dornava.
Hvala vsem, ki ste dobronamerno sodelovali!
Odbor za obnovo dvorca Dornava
Spoštovani občanke in občani!
Prvič se oglašam v vlogi ravnateljice Vaše šole, zato se Vam najprej iskreno zahvaljujem za kakršno koli pomoč pri mojem imenovanju za ravnateljico Zavoda OŠ Dornava in se hkrati zavezujem, da bom upravičila Vaše zaupanje.
V teh nekaj dneh mojega ravnateljevanja nam je skupaj s kolektivom uspelo pripraviti in razdeliti učencem prvo publikacijo naše šole. V njej Vam ponujamo novost - Šolo za starše, v katero Vas še enkrat prav lepo vabimo.
Ugodili smo Vaši želji po spremembi urnika in ga začeli povsem na novo izvajati s 1. decembrom. Upam, da mi boste pritrdili, da je prijaznejši do naših učencev, saj v njem res ni več lukenj zanje.
Na Polenšaku smo uredili mini računalniško učilnico in tudi tem učencem in učiteljem omogočili povezavo s svetom, dostop do interneta.
Za dobre sosedske odnose z Zavodom dr. Marijana Borštnarja smo poskrbeli z vključitvijo treh naših skupin otrok v njihov projekt IPSOV 2005.
Skupaj z občino pripravljamo novoletno presenečenje za naše najmlajše.
Teden otroka na podružnični šoli Polenšak
Nekje je zapisano: »Vsak otrok na svetu ima pravico do srečnega otroštva. Po svojih močeh mu ponudimo vse tisto, kar rabi, da odraste v srečnega človeka.«
Tudi učiteljice OŠ Polenšak smo želele učencem ponuditi nekaj, kar bi jih osrečilo in s čimer bi popestrile njihov šolski vsakdan, zato smo v petek, 8. 10., na naši šoli izvedli številne zanimive dejavnosti ob tednu otroka.
Najprej smo razveselili naše prvošolčke, ki so letos prvič prestopili šolski prag. Pripravili smo jim kratek kulturni program in svečan sprejem v skupnost učencev šole. Da so že pravi učenci, so dokazali s pesmicami, ki so se jih naučili in nam jih ponosno zapeli. Nato smo zavihali rokave in pokazali svojo ustvarjalnost v ustvarjalnih delavnicah. Izdelovali smo stenske okraske, jesenske slike iz listja in živalce iz jesenskih plodov. Učenke 4. razreda so izdelale plakat, s pomočjo katerega so otroci spoznali nekatere osnovne pravice, ki jih imajo. Dan smo zaključili s kostanjevim piknikom na šolskem igrišču. Ker pa med otrokove pravice spada tudi pravica do igre, smo se na igrišču igrali razne šaljive igre, ob katerih so se otroci zelo zabavali. Njihov smeh je veselo donel po bližnji okolici, in to je bil dokaz, da je bil dan, namenjen njihovi sreči, res uspešen. Pa naj bo takšnih dni čim več.
Vesna Čerček
Začele so se že najrazličnejše priprave na tekmovanja iz znanja. O rezultatih Vam bomo poročali ob njihovih zaključkih.
Pred nami sta božični in novoletni čas, najlepši čas v letu, poln čudežnega pričakovanja, lepih želja, družinske sreče, notranjega miru in osebnega zadovoljstva. Želim, da Vas objame vsa ta lepota adventnega pričakovanja in Vas polne sreče in novih delovnih moči popelje v novo leto 2005.
Ravnateljica Zavoda OŠ Dornava: Marta Tuš
ZAKLJUČILI Z LETNO ŠOLO V NARAVI
Kot že veliko let prej smo za učence osnovne šole organizirali posebno obliko vzgojno-izobraževalnega dela - letno šolo v naravi. Za spremembo smo, za učence centralne kakor tudi za učence podružnične šole, letno šolo lani prvič organizirali na koncu 4. razreda. Letos se je take oblike šolskega dela udeležilo 40 učencev.
Zadnji teden pouka smo tako preživeli v Simonovem zalivu, kjer so imeli učenci organiziran tečaj plavanja. Vsi so osvojili delfinčke, nekateri so si s svojim znanjem in veščinami prislužili celo zlate in tako dokazali, da so dobri plavalci.
V novem okolju smo se veliko novega naučili. Učenci so sami, na praktičen način, prišli do spoznanja o življenju v morju in ob njem. Spoznavali so morske živali, značilnosti morja, značilnosti primorskega sveta in primorskih mest, ugotavljali, kakšno je značilno rastje in katere so kmetijske panoge tega oddaljenega dela Slovenije. Pri oblikovanju predstave o življenju v Primorju so nam veliko pripomogle ekskurzije v Luko Koper, v Sečoveljske soline in v stara mesta Piran, Koper in Izolo.
Pri našem delu nismo pozabili na literarno in likovno ustvarjanje, manjkalo ni niti pesmi, zabave in plesa. Učenci so svoje misli, občutja in vtise strnili na zaključnem večeru v kulturnem programu. Ta večer so prejeli tudi zaslužena priznanja in nagrade za dosežke v zadnjem tednu.
Za dobro počutje ter za vzgojno in izobraževalno delo smo skrbeli: vodja Uroš Langerholc, razredničarke Nada Gregorec,
Petra Plohl in Suzana Cmrekar ter plavalna vaditelja Denis Rus in Drago Prelog.
Tak celovit pedagoški proces z nekoliko drugačno vsebino, kot smo je vajeni	pri
vsakodnevnem pouku,	je
učencem všeč, kar nam kažejo zadovoljni obrazi otrok. Ti so nam vodilo, da s takim delom	še
nadaljujemo.
Suzana Cmrekar
stran - 13	Glasilo Občine Dornava	21. december 2004
VERSKE VREDNOTE IN EU
Z mesecem velikim travnom letos smo vstopili v Evropsko zvezo. Združena Evropa naj bo milost bratskega sprejemanja drug drugega, prostor za plodno sožitje, enakopravno sodelovanje, zdravo pravičnost in mir ter naj se upošteva verska svoboda. Velike verske, duhovne in moralne vrednote, ki so značilne za evropsko preteklost, nas morajo povezovati tudi v prihodnje.
Tudi v župniji smo praznovali in doživeli lepe trenutke.
-	Po dveh letih so mladi kristjani prejeli zakrament potrditve v veri, sveto birmo.
-	Predzadnjo nedeljo v oktobru
smo pripravili srečanje za ostarele in bolne. Po sveti maši in opravilu za ostarele v cerkvi se je nadaljevalo srečanje v krajevni dvorani v Dornavi.
-	Zadnjo nedeljo v cerkvenem letu smo pripravili srečanje za zakonske jubilante. Zbralo se je šest parov, od teh jih je bilo pet ob petindvajseti obletnici poroke. En par je obhajal petinpetdeset let skupnega zakonskega življenja.
-	Z adventom, ko se začne novo cerkveno leto, smo po enajstih letih v župniji obhajali misijon. Njegovo vodilo je bilo: Poklicani v življenje.
Leto se izteka. Upam, da se
TUDI V ŠOLI
POČASTILI DAN SPOMINA NA MRTVE
29. oktobra, zadnji dan pred jesenskimi počitnicami, smo počastili bližajoči se praznik, dan spomina na mrtve, s kulturnim programom, v katerem so sodelovali OPZ, Mandy Kristovič z violino in učenke razredne stopnje z recitacijami. Program je povezovala Ingrid Vrabl. Njene besede so vodile učence in učitelje v razmišljanja o življenju in človeški minljivosti. Spomnili smo se vseh, ki so nam bili dragi in ki jih žal ni več med nami, ljudi, ki so pripomogli k temu, da mi danes živimo v miru in svobodi, in tistih, ki so pripomogli k našemu hitremu razvoju. Naše misli niso šle tudi mimo ljudi, ki umirajo zaradi revščine, lakote, vojn in nasilja povsod po svetu.
Predstavniki šolske skupnosti so položili cvetje pred spomenik dr. Franja Žgeča, velikega pedagoga in sovaščana, po katerem nosi šola tudi ime, predstavniki oddelčnih skupnosti pa so prižgali svečke pri obeležjih v vasi.
Suzana Cmrekar
bomo zahvalili Vsemogočnemu, da smo ga preživeli v miru in brez večjih katastrof, ki so se dogajale po svetu. Bog daj, da bilo tako tudi prihodnje leto. Vsem, ki boste prebirali te vrstice, želim doživeto prazno-
vanje Jezusovega rojstva in srečno novo leto.
P. Jože Kramberger, župnik
KORK POLENŠAK
V	krajevni organizaciji RK Polenšak smo še vedno dejavni. Po svojih močeh in glede na sredstva, ki jih imamo, poskrbimo za naše krajane. Sredstva dobimo od članarine in prostovoljnih prispevkov za koledarji'-
Letos nam je pristopila na pomoč Občina Dornava in nam prispevala
50.000	tolarjev, za kar smo ji zelo hvaležni.
V	začetku leta smo se poslovili od dolgoletne dejavne članice in blagajničarke Alojzije Cvetko. Njeno slovo nas je zelo pretreslo.
Meseca februarja smo obiskali šestčlansko družino Trupkovič iz Prerada. Nobeden od staršev ni zaposlen, eden izmed otrok pa obiskuje šolo s prilagojenim programom. Podarili smo jim prehrambni paket in osem kilogramov pralnega praška.
Julija smo se udeležili slovesnosti ob prevzemu novega gasilskega vozila na Polenšaku. PGD Polenšak nam je izročilo pohvalo za pomoč pri nabavi novega vozila.
Jeseni je ponovno potekala akcija Nikoli sami. Od OORK Ptuj smo dobili 30 prehrambnih paketov in 30 paketov pralnega praška. Ker še to zdaleč ne zadostuje potrebam na našem območju, smo kupili še 44 prehrambnih paketov in 44 paketov pralnega praška. Naši odborniki so pakete in pralni prašek razdelili veččlanskim družinam, predvsem pa starejšim in bolnim občanom. Tako smo obiskali 80 družin oziroma občanov. Vsak odbornik je obiskal družine v svojem kraju.
Ne smemo pozabiti na PGD Polenšak. Pakete so nam pripeljali iz Ptuja in jih razvozili do odbornikov po vaseh. Lepo se jim zahvaljujemo.
Na sedežu OORK Ptuj smo dobili prošnjo za pomoč Eneju Pergerju iz Trnovske vasi. Star je osem let, telesno in duševno prizadet in je na invalidskem vozičku. Vsak dan ga vozijo na terapijo in usposabljanje v Zavod dr. Marijana Borštnarja v Dornavo. Ker je otrok vsak dan večji in težji, ga težko nosijo. Radi bi mu omogočili dostop z vozičkom do svoje sobe. To delo zahteva veliko sredstev, zato je družina zaprosila pomoč pri vseh organizacijah Rdečega križa. Tudi v naši organizaciji smo se odločili, da bomo poslali sredstva za pomoč k dograditvi dostopa do njegove sobe.
Vsem članom se zahvaljujemo za denar od prostovoljnih prispevkov, koledarjev in članarine. Ob bližajočih se praznikih jim želimo veliko topline in sreče.
RK Polenšak: Marija Petek, predsednica
PGD Dornava
Osvojili vrh Uršlje gore (1684 m)
Članice in člani PGD Dornava smo se 24. septembra popoldan odpravili na tridnevni izlet na Koroško.
Prvi dan smo se v večernih urah nastanili v Poštarskem domu, ki leži osemsto metrov nad Slovenj Gradcem, kjer nas je pričakala topla soba, saj je bilo zunaj krepko mrzlo.
S prostim očesom smo že iz doline na tisoč metrih lahko videli sneg, ki se je razprostiral nad našim ciljem - Uršljo goro. Ob pogledu nam je kar minevala volja.
Po dobri in krepki večerji ter dobro prespani noči smo pozabili na pot, ki je bila pred nami. Vodja pohoda, Vinko Kokol, nas je naslednje jutro prebudil in dal napotke, kaj je primerno vzeti na pot in česa ne. Kljub opozorilom smo si napolnili nahrbtnike s pijačo in z jedačo. Pred odhodom smo dobro poskrbeli za svoje želodce, saj ni manjkalo dobro pečenih jajc, zaseke in luka.
Pot, ki vodi na Uršljo goro, poteka po travnikih, gozdnih poteh, dviga se strmo in je zelo ozka. V oporo so nam bile leskove pohodne palice, ki so vzbujale zavidljive poglede mimoidočih pohodnikov.
Po uri in pol naporne hoje smo imeli krajši postanek, saj je bilo treba naše baterije napol-
niti s pijačo.
Ob poti smo videli več obeležij in izvirov vode. Do osvojitve vrha, kjer nas je pričakal prvi sneg, smo potrebovali tri ure in pol. Na vrhu smo se okrepčali s toplim čajem in z malico iz nahrbtnika, tudi okopali smo se malo. Na vrhu Uršlje gore smo si ogledali tudi cerkev svete Uršule iz leta 1602. Čakal nas je naporen spust v dolino proti Poštarskemu domu, saj je bila pot razmočena in zaradi tega tudi precej gladka, vendar smo se uspešno vrnili.
Pohoda se je udeležilo 15 članic in članov PGD Dornava, med katerimi je bila najstarejša Elizabeta Simonič, najmlajši član pa je bil Tomas Kondrič, star komaj štiri leta, vendar nas je v kondiciji močno prekašal. Naslednjega dne smo si ob vrnitvi proti domu ogledali še Iverčko jezero in domačijo Prežihovega Voranca, s čimer se je naš izlet tudi zaključil.
Odločili smo se, da naslednje leto ponovno osvojimo enega naših vrhov. Naša želja je, da se nam pridružijo še drugi članice in člani PGD Dornava. Imeli smo se lepo.
Klavdija Peteršič
l
m
PGD Dornava želi vsem krajanom, občanom, donatorjem in vsem, ki ste na kakršen koli način prispevali k razvoju gasilstva, vesele božične praznike ter sreče, zdravja, uspehov in zadovoljstva v letu 2005.
UOPGD DORNAVA
PRVA ADVENTNA NEDELJA IZ POLENŠAKA
» s srca Marije vsakemu bije milost in božja pomoč...«
je donelo po prelepi» beli cerkvici » Svete Marije na Polenšaku. S to pesmijo ter z božjo besedo se je začela sveta maša, ki so jo predvajali v živo na valovih treh radijskih postaj.
Vsa Slovenija je imela priložnost skupaj z nami začutiti lepoto prve adventne nedelje, poslušati božjo besedo, ki je slehernemu od nas nekaj sporočala. Vemo, da najlepše molimo, ko božjo besedo poslušamo in prav to je bilo čutiti v naši cerkvi, saj razen gospoda župnika, pevcev in nastopajočih pri branju beril ni bilo slišati ničesar drugega, le božji glas je bilo slišati v tišini. Glas, ki nas je pripravljal na advent - veliko pričakovanja prihoda našega Jezusa, ki pa tudi pričakuje nekaj od nas: več molitve, ljubezni in strpnosti drug do drugega, dobrote, sočutja...
Pravijo, da je duhovniški poklic božji dar, duhovnik pa je na svetu zato, da Kristusova bližina svetu, da človeško srce napolnju-
je s Kristusovo navzočnostjo. Je tisti, ki ljubi ljudi, bolne, grešne, takšne in drugačne prav zaradi tega, ker je duhovnik in ki je tudi sam samo človek.
In prav takšen je naš priljubljen župnik g. Slavko Štefko, človek, ki je s svojim prihodom v vložil veliko truda v našo župnijo in ljudi okrog sebe. Med drugimi se je vredno zahvaliti tudi njemu, da je naš Polenšak ter naša cerkev dobila enkratno priložnost predstaviti se Sloveniji s prekrasnim petjem, besedami ljubezni in miru iz ust in src pridnih ljudi, ki so vložili veliko truda, časa, nesebičnosti ter ljubezni v priprave za radijski prenos. Združili so moči in
Dokazali, da so kos še tako zahtevni nalogi. Iskrene čestitke in veliko HVAIA gre gospodu župniku, mešanemu cerkvenemu zboru pod vodstvom Zlatka Munda, članicam ŽPS ter Karitas, pohvalo pa si zaslužijo tudi otroci. Nam in vsem ljudem širom Slovenije so sporočili, naj se borimo s temo in se ovijemo z orožjem moči, z besedami ljubezni in miru pa nam pričarali
lepoto prve adventne nedelje. Prepričana sem, da naša cerkev tako velike priložnosti ni dobila po naključju, kajti imamo takšnega božjega poslanca - to je naš spoštovani župnik g. Slavko, kateremu so nadrejeni lahko zaupali takšno nalogo in so skupaj z nami verjeli v njega, saj se je že od samega začetka trudil polepšati, zediniti in utrditi našo župnijo in lahko prav ta maša in spomini, ki so ostali po njej, pomenijo začetek nečesa, ki bi
imelo veliki pomen za naše verne ljudi na Polenšaku.
...na prijaznem gričku v
Slovenskih goricah stoji na Polenšaku od daleč vidna najlepša-bela cerkvica -Svete Marije, iz nje pa odmevajo besede: Le pomagaj nam Marija z Jezusom!«, zaključna pesem cerkvenega pevskega zbora in misel v srcih vseh nas na Polenšaku!
Vesna Hojnik
5O-LETNICA ŠD DORNAVA^
USPE SNI V NOGOMETU
NK Dornava v sezoni 2004/2005 nastopa v medobčinski ligi Ptuj s petimi selekcijami, in sicer s člani, kadeti, z mlajšimi dečki, s cicibani in z veterani. Ob koncu zadnje sezone, to je letos maja, je članska ekipa zasedala nezavidljivo predzadnje mesto na lestvici prve lige MNZ Ptuj in se v njej komaj obdržala, na račun novoustanovljene štajerske lige.
Zato smo se v upravnem odboru dogovorili in odločili, da ne bomo več trepetali za uvrstitev naše članske selekcije. Okrepili smo se s sedmimi novimi igralci, in sicer z igralci, ki so začeli nogometno pot v Dornavi in jo potem nadaljevali v mlajših selekcijah ptujske Drave in kidričevskega Aluminija. Prav tako smo se uspeli dogovoriti za sodelovanje s priznanim nogometnim trenerjem Metodom Verletom iz Maribora, ki je pred leti igral tudi za NK Maribor, zadnja leta svoje igralske kariere pa je igral v Avstriji. Tako smo združili že obstoječi izkušeni igralski kader z novimi mladimi igralci ter s trdim delom in treningi pod Verletovim vodstvom zakorakali novim uspehom naproti. Že pripravljalne tekme so pokazale, da smo na pravi poti, saj smo po vrsti premagovali vse nasprotnike.
Fantje so se v velikem številu udeleževali treningov in z vpeljanimi novi-
ŠPORTNO DRUŠTVO POLENŠAK
ZAKLJUČUJEJO USPEŠNO LETO
Športno društvo Polenšak tudi letos zaključuje še eno zelo uspešno leto v svojem delovanju. Prireditve, ki smo jih pripravili, so bile zelo raznolike. Pripravili smo: tekmovanje v alpskem smučanju, tekmovanje v smučarskih skokih, tekmovanje v kegljanju, občinski turnir v namiznem tenisu, občinski turnir v malem nogometu, tradicionalni dnevno-nočni turnir v malem nogometu, ribiški tekmovanji, delovni akciji, namenjeni vzdrževanju igrišča, smučarska sekcija je na smučišču postavila napravo za elektronsko merjenje časa.
Ekipa malega nogometa Polenšak je sodelovala na več turnirjih in osvojila prvo mesto v LIGI MALEGA NOGOME1A v Juršincih.
V zimskem času, ko nam narava ne dopušča igrati nogometa na prostem, sodelujemo z našo ekipo malega nogometa v LIGI MALEGA NOGOMETA na Ptuju. Vsi člani, ki se ne uvrščajo med tekmovalne športnike, se rekreirajo v zimskem času v telovadnici OŠ dr. Franja Žgeča v Dornavi.
Vsi v našem športnem društvu z veseljem pričakujemo prve snežinke, ki bi nam omogočile ugodno smuko, za katero vsako leto zelo kakovostno poskrbi smučarska sekcija Polenšak.
Zahvaljujemo se vsem, ki nam pomagate in nam stojite ob strani, še posebej zahvala Občini Dornava za denarno pomoč.
Ob prihajajočem letu 2005 Vam želi Športno društvo Polenšak veliko športnih užitkov in veliko zdravja, ki ga je moč dobiti samo z zdravim življenjem in s športnim udejstvovanjem.
Predsednik ŠD Polenšak: Matej Vajda
mi metodami treninga smo od njih upravičeno pričakovali visoko uvrstitev na lestvici.
Septembra se je začelo prvenstvo, ki smo ga začeli z zmago in bili do zadnjega jesenskega kola na prvem mestu. Najbolj razveseljivo pri tem pa je, da so se gledalci in navijači v vedno večjem številu vračali na domače in gostujoče nogometne tekme. Tako smo zadnjo tekmo jesenskega dela prvenstva v Dornavi pred približno 300 gledalci nesrečno izgubili s Podvinci z rezultatom 1 : 2.
Tako bomo prezimili na drugem mestu na lestvici, s štirimi točkami zaostanka za Podvinci, kar nam pred nadaljevanjem spomladanskega dela prvenstva daje dodaten polet in upanje na osvojitev končnega prvega mesta in osvojitev naslova prvaka MNZ Ptuj. Vendar se zavedamo, da je pot do tega želenega cilja dolga in zelo težka. Dosegli jo bomo le s trdim delom in tudi s pomočjo športne sreče na tekmah.
Prav tako so na visoka mesta uvrščene tudi ostale selekcije NK Dornava, in sicer so kadeti na drugem, mlajši dečki na četrtem, cicibani na drugem in veterani na četrtem mestu.
Predsednik UO NK Dornava: Robert Šegula
LD DORNAVA-POLENŠAK
PROTI CILJU
Vsem v občini Dornava in marsikomu iz širše okolice je bilo znano, da smo imeli v občini Dornava Lovsko društvo Dornava-Polenšak. Njegova posebnost je bila, da je bilo društvo brez lovišča. Čemu so leta 1995 sploh ustanovili društvo, ki se mu je marsikdo smejal? Da se ponovno ustanovi lovišče na področju občine Dornava, kot je bilo že pred davnimi leti. Na tem področju sta namreč delovali že LD Polenšak in LD Dornava. Ker pa takrat vodilni v lovskih družinah niso bili po volji povojni oblasti, so določeno družino kratko malo priključili drugi ali združili več manjših v eno veliko, kot je ustrezalo tovarišem. Ker pa nobena oblast ni večna, so se stvari začele obračati tudi na področju lovstva. Želja po svoji lovski družini se je porodila tudi med našimi lovci in spustili so se v postopke za pridobitev lovišča.
Nihče ni pričakoval tako velikih in dolgotrajnih birokratskih ovir, tolikšnega časa do sprejema nove lovske zakonodaje in tudi ne toliko polen pod noge Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, LD Bresnica-Podgorci in tudi LD Jože Lacko. Ko se je sklical kakšen skupni sestanek, da bi se pogovorili na kulturen način, se niso odzvali, Upravna enota Ptuj je poslušala le Zvezo lovskih družin Ptuj-Ormož, določeni posamezniki so imeli tudi manjše vplive do samega ministrstva za kmetijstvo itd.
Šlo je tako daleč, da tudi že nekateri člani lovskega društva več niso verjeli, da je pridobitev lovišča sploh še možna. A kjer je volja, so tudi rezultati. Po neštetih pismih in sestankih na Upravni enoti Ptuj, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Zavodu za gozdove Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije in še kje je v letošnjem letu končno bil v Državnem zboru sprejet novi lovski zakon in v sredini novembra še odlok Vlade Republike Slovenije o loviščih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah. V tem odloku je tudi že Lovska družina Dornava-Polenšak, ki že ima zarisane meje svojega lovišča, ki so delo Zavoda za gozdove Slovenije. Ker se uvajajo tudi koncesije, bo treba pridobiti še to, kar bo samo še krona devetletnega dela.
Kljub velikemu številu dopisov, mnogim sestankom, organiziranju okrogle mize o lovski problematiki v domavskem gradu, ki je odmevala po celi Sloveniji, ogromnem delu in tudi že živčni vojni gre bivše lovsko društvo, danes že preimenovano v Lovsko družino Dornava-Polenšak, proti svojemu cilju.
Ob tej priložnosti se člani LD Dornava-Polenšak vsem lastnikom zemljišč, vsem občanom občine Dornava, g. županu Francu Šeguli in vsem, ki ste nas podpirali pri naših prizadevanjih, najlepše zahvaljujemo.
Rajko Janžekovič, tajnik LD Dornava-Polenšak
SLIKOPLESKARSTVO
IZDELAVA FASAD FEO FQX
Janez Cigula, s.p. Dornava 106 a 2252 Dornava
Tel.: 02/755 33 41 GSM: 041/771-915

SREČNO
2005!
avtoprevoznistvo
IN STORITVE I GRADBENO MEHANIZACIJO
Branko Ciglar, s. p. Dornava 117 d S 02/755 04 11 GSM: 041 692 033
Srečno 2005!
TRGOVINA IN POPRAVILO
MALIH KMETIJSKIH STROJE
-	kosilnic
-	škropinic
-	motornih žag
-	kultivatorjev
AVTOMEHANIČNE STORITVE IN VULKANIZERSKE STORITVE
Davorin Peteršič, s.p. Dornava 76/a 2252 Dornava 02 755 09 41
#!r ,w%
HIDRAVLIČNI CILINDRI VSEH VRST sfcTSS®
Za:
-	kmetijsko mehanizacijo
-	gradbene stroje - strojegradnjo
Izdeluje in obnavlja:
.	Jože
PETERŠIČ, s.p. Dornava 87/a 8282 DORNAVA
V XkM,:/tiii08/7SMHS
\J} PETERŠIČ, s.p.
Vsem občankam in občanom želimo vesel božič in srečno novo leto 2005!
o
VZDRŽEVANJE, UREJANJE, ZASAJANJE OKOLIC proizvodnja okrasnega grmičevja, sadik za balkone in enoletnic za cvetlične grede, urejanje okolic, skalnjakov,...
Jožica Kovačec
Tel.: 02/7551711, GSM: 041 345 746
KOVAŠTVO IN KUUČA VNIČARSTVO
m&m SIMM
2252 Dornava 54 Tel./fax: 02/755 01 91 GSM: 041/699-334
ZA VAS IZDELUJEMO:
-	kovana vrtna vrata,
-	kovane ograje kovane okenske križe, kandeabre od 1 m do 10 m višine
ter najrazličnejše kovaške in ključavničarske izdelke po naročilu.
Se priporočamo in Vam želimo SREČNO 2005'
F servis, tr{oviaa, vzdrževanje
Branko VESELIČ, s. p.
ZEKVIH	SEKVtt
Markovci 43 2281 Markovci Tcl.:02/788 81 55 Fax:02/788 81 54
tEKVIt
Prešernova 15 2250 Ptuj Tcl.:02/771 36 81 Fax:02/771 36 80
Vesel božič in srečno 2005!
GSM: 041-618-044, e pošta:branko.veselič@siol.net
Dornava 116/d 2252 Dornava Tel.:02/754 00 30 Fax:02/754 00 31
FAFIKNICA
Markovci 43 2281 Markovci Tel.:02/788 81 53
MESARSTVO HERGA
W
MEZGOVCI 67/A 2252 DORNAVA @02/754 01 16
Domoznanski oddelek
35
GLASILO občine 2004
352? ( 497.4 Dornava )

6000447,2
F/Ni
IZDELAVA IN MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA IZ AKu m PVC PROFILOV


l.ii'
Anton Janžekovič, s.p. Mezgovci 8, 2252 Dornava
© 02/754 01 70 * okna fax: 02/754 01 71 GSM: 041/758-668
» vrata
• panoramske stene
Crečno 2°05’- ■ba,ll"nl
Srevi	« zimski t
zimski vrtovi