št. 32, 33/1997 Alenka FIKFAK Urejanje nemestnih naselij Metoda in elementi metode za pripravo ureditvenih načrtov v romanu Mož brez posebnosti (1961) Robert Musil razlikuje med čutom za realnost in čutom za možnost. Čut za možnost definira kot "zmožnost misliti, kako hi lahko vse 'prav zlahka' obstajalo, in ne pripisovati nič več pomena temu, kar že obstaja". Nekdo, ki vidi možne resnice, i^adaljuje Musil, ima "vsaj po mnenju svojih privržencev... nekaj resnično božanskega, strastno, vzvišeno kvaliteto, konstruktivno voljo, ... ki se ne boji realnosti, ampak Jo nasprotno obravnava kot poslanstvo in kot invencijo... Glede na to, da njegove ideje niso nič drugega kot še nerojene realnosti, ima seveda tudi on smisel za realnost; toda io Je čut za možno realnost..." U. Beck in E. Beck Gernsheim (1996) 1. Uvod Ob vse večjem 2ianimanju za urejanje podeželskega okolja so bile do sedaj opravljene že številne in dokaj obsežne temeljne raziskave. V vseh se veliko govori o razvoju in oblikovanju možnih strategij ter smernic za urejanje. Zelo slabo pa so opredeljena strokovna stališča v odnosu do urejanja konkretnih primerov naselij. Z uveljavljanjem nedorečenih splošnih strokovnih izhodišč se ponavljajo tudi težave vrednotenja aplikativnih primerov urejanja nemestnih naselij v praksi. Prispevek se nanaša na celovitejšo razlago možnih vplivov na postopek in realizacijo ureditvenega načrta za nemestna naselja. Metoda dela je opredeljena s štirimi koraki (shema 1). na katere neposredno vplivajo dejavniki, ki so vkjučeni v proces preoblikovanja danega prostora. Ker je ureditveni načrt (v praksi) izvedbeni načrt, je v procesu izoblikovanja modela ali rešitve odvisen od trenutno prevladujoče teorije planiranja oziroma na višji ravni od politike prostorskega razvoja (prostorskega plana). Metoda izdelave tireditvenega načrta je odvisna od številnih dejavnikov (akterjev), ki vplivajo na posamezne etape dela. Pri tem je pomembno nenehno preverjanje (sočasno po induktivni in deduk-tivni metodi) posameznih etap na ravni interesov prebivalcev in vseh, ki so vključeni v proces izdelave ter realizacije lu'editvene-ga načrta v prostoru. ^ Najpomembnejšo vlogo pri urejanju naselij imajo prebivalci. Z njihove sti-ani nq/ bi se sprožila pobu- METODA IN POTEK NAČRTOVANJA VLOGA TEORIJE PLANIRANJA ELEMENTI, KI VPLIVAJO NA NAČRTOVANJE 1. SPOZNAVANJE (definiranje problema) pojmovanje racionalnosti LJUDJE 2. ODLOČANJE odnos do sprememb in akterjev STROKA 3. DELOVANJE (proces dela) ZAKONODAJA 4. REALIZACIJA podoba družbe INFORMACIJE Shema 1: Metoda in elementi urejanja naselij, na katere vpliva vloga in spreminjanje teorije planiranja (pojmovanje racionälnostQ. Podeželje Urbana mralnost Ureditveni načrt Urejanje naselij Vas Človek danes postaja vse boy pomemben kot središčna točka, ìy'er se začnejo, končajo in križajo vse poti. V tem okviru sta začasnost in ßeksibilnost prevladujoči in odločilni komponenti nove prostorske organiziranosti. Prispevek sloni na primerih, ki vključujejo razvojno kompojiento, na podlagi katerih lahko razumemo spreminjanje in preoblikovaiy'e strukture v odnosu do vsebine. Na nove posege v naselju vpliva obstoječa struktura, ki zaradi zakonskih določil omogoča ali zavira spremembe in širitve naselij. Vsak poseg v strukturo preoblikuje obstoječi poselitveni vzorec. Razumevanje dinamične rasti naselja mora zato postati temelj novim ureditvenim načrtom, ki za razliko od tradicionalnih statičnih načrtov ne določajo končnega stari/a, temveč omogočajo hitro odzivanje s stalnim prilagajanjem in spreminjcuijem. Countryside Urban rurality Renewal plan Urban planning Village The human being is becoming more important as a focal point, where all routes begin, end or cross. In such a framework, ten^porality and Jlexibility are the prevailing and decisive components of new spatial organisation. The article is based on examples, which include the development component, and tlvough them we can understand changes and redesign of structures in relation to substance. New development in settlements are under the inßuence oj'the existing structure which tlvough legal prerequisites permit or hinder changes and growth of settlements. Any intervention in the structure changes the existing settlements pattern. Understanding the dynamic growth of settlements therefore has to become the basis of new renewal plans that can facilitate rapid reaction by constant changes and adaption thus di[fering Jrom traditional static plans which deßne the fuial state. da za spremembe, ki izhajajo iz želja in interesov po preoblikovanju naselja ozii'oma gradnji nove strukture v smislu izboljšanja bivanja. 1.1 Predmet prispevka Tehnološki napredek in inovacije, ki so se odvijale v tem stoletju, so omogočile preoblikovanje podeželskih, kmečkih naselij v struk- JAVNOST aktivna udeležba in "razsodniška vloga" med deli stroke in strukturami odločanja I I POLJE AKTIVNOSTI' ZNANSTVENO RAZISKOVALNI DEL STROKE - priprava temeljnih izhodišč in kriterijev vrednotenja; - zagotavljanje integralnosti delovanja; - priprava strokovnih metodologij dela na različnih ravneh; - priprava "pilotnih" projektov, modelnih študij in posebnih nalog. i NAČRTOVALSKO PROJEKTANTSKI DEL STROKE - zagotavljanje kvantitativnih potreb po projektih; - izvedba aplikativnih modelov; - uresničevanje in obsežnejše testiranje "pilotnih" projektov; - izpeljava rešitev za specifične, konkretne primere. T STRUKTURE ODLOČANJA obstoječa zakonodaja in vsi upravni akteiji, ki vplivajo na možnosti preoblikovanja prostora ZAKONODAJA i STROKA I JAVNOST I 1. definiranje območja naselja", ki se ureja z UREDITVENIM NAČRTOM 2. priprava in potel< izdelave UREDITVENEGA NACRTA - oblikovanje osnutka ureditvenega načrta; - predstavitev osnutka in javna razprava (pripombe); - oblikovanje predloga ureditvenega načrta; - sprejetje dokumenta ureditvenega načrta. 3. realizacija UREDITVENEGA NACRTA; gradnja (ali preoblikovanje) strukture. Shema 2: Potek izdelave ureditvenega načrta za urejanje nemestnüi naselij * Polje aktivnosti je v tem primeru ureditev nemestnega naselja s preoblikovanjem obstoječe strukture ali z gradnjo novega območja. ** Definiranje območja urejanja z ureditvenim načrtom sicer ni stvar načrtovalsko projektantskega dela stroke, lahko pa na to polje stroka vpliva (s strokovnimi podlagami) na preoblikovanje definiranega območja (meje posegov). ture, v katerih velikokrat prevladuje urbani način življenja. Podeželje je v veliki meri že urbanizirano. To sta omogočila avtocestni in železniški sistem, ki sta dopuščala hiter dostop do delovnega mesta tudi iz oddaljenih podeželskih območij. Komunikacije vodijo k dokončnemu zatonu vasi kot zaprtega mikrokozmosa. Kaj pa danes, v svetu postindu-strijske. Informacijske družbe, kjer bodo v kratkem prevladali računalniki kot najhitrejši komunikacijski sistemi? Delovno mesto ni več fizično določeno, temveč je vse bolj pomembna hitra dostopnost do informacij in hitrost reagiranja. Ali bodo te spremembe dokončno pripeljale do izenačenja pogojev bivanja, ko ne bo več pomembno stanovati v mestu kot centru informacij in dogajanja? 1.2 Nova "urbana" ruralnost Raznovrstnost ruralnega sveta ^ in oblike nemestnih naselij so posledica naravnih značilnosti, raznovrstnosti in posebnosti prostora, s katerimi se je organizacija naselij in njihova produkcija v preteklosti spopadala v podrejenem odnosu. Človek seje spoprijemal z naravo, izrabljal njene dobrine za preživetje, vplival nanjo, jo preoblikoval, ... kmetijska produkcija in način življenja sta bila osnova za neposreden stik in izkoriščanje narave. Spremembe v produkcijskem sistemu, ki danes temelji na prepletanju in dopolnjevanju agrarnih z neagrarnimi funkcijami, so vplivale na preoblikovanje predhoclnih vzorcev naselij z vnosom novih oblik. Okolje in naravni prostor nudita posamezniku dmgačne vrste zadovoljstva, ki ni več povezano samo z delom in preživetjem: povezanost s prijetnim ainbientom, sprostitev, oddaljenost od hrupa, hitrosti in tekme, ki se odvija v mestu, potrjevanje individualnosti ... Človek kot posameznik deluje v današnjem času na dveh ravneh: v naselju, kjer se odvijata njegova vsakdanja eksistenca in delo, hkrati pa vpliva na dogajanje v št. 32, 33/1997 globalnem prostoru. Metaforično to pomeni, da hkrati komunicira z naseljem {ni več pomembna lokacija: mesto ali vas?) in širšim svetom. Nove tehnologije mu omogočajo izkoriščanje vseh prednosti prostora: bivanje v naravnem okolju s pristnimi medčloveškimi odnosi in delo v visoko razviti tehnološki družbi. To je odgovor na kompleksnost današnjega sveta: nova urbaiia riiral-nost. Govorimo torej o novi dimenziji prostora: urbani prostor ni več v antitezi s podeželjem, temveč se tesno povezuje z njim; koncentracija se spreminja v difuzijo, kompaktnost v fragmen-tarnost, dovršenost pa v nekon-tinuiranost. Podeželje se pojavlja kot urbana periferija, kjer prevladujejo vzorci razpršenosti. Ko se bo "spontanost difuzye" spremenila v "disperzijo aktivnosti" na širšem teritoriju, bo bivanje v obliki urbane ruralnosti na disperz-nem teritoriju postalo otipljiva realnost. SPREMEMBE V SOCIALNIH, DRUŽBENIH IN EKONOMSKIH STRUKTURAH "TEHNOTRONSKA DRUŽBA" "INFORMACIJSKA DRUŽBA" "DRUŽBA TVEGANJA" "DRUŽBA ZNANJA" ali "POSTMODERNA DRUŽBA" zahteve po novem načinu življenja, individualnost; nove teorije; vpliv tehnologije, inovacij in prenos informacij; vpliv novih oblik komunikacij (računalniki); nestabilnost, nestatičnost in nepredvidljivost; načela samoorganizacije; kompleksnost in fleksibilnost, racionalnost; infrastrukturna mreža,... STROKA (ZNANSTVENORAZISKOVALNI DEL STROKE) vloga arhitekture In urbanizma POSEBNE STROKOVNE OSNOVE spreminjanje in oblikovanje novih izhodišč, načel in ciljev KRITERIJI ZA OBLIKOVANJE IZHODIŠČ UREJANJA spreminjanje in prilagajanje temeljnih kriterijev za urejanje naselij sprememba NAČEL UREJANJA - funkcijsko rganizacijske značilnosti prostora; - standardi in normativi opremljanja; - oblikovne usmeritve,... prilagajanje INFORMACIJSKIH OSNOV - prostorsko organizacijske determinant© v prostoru; - prostorski normativi; - oblikovan strategija,... J JAVNOST zahteve po izboljšavi bivalnega okolja (ureditev obstoječe strukture ali gradnja novih območij) definiranje OBMOČJA UREJANJA Z UREDITVENIM NAČRTOM oblikovanje UREDITVENEGA NAČRTA (NAČRTOVALSKO PROJEKTANTSKI DEL STROKE) zahteva po REALIZACIJI V PROSTORU izdelava UREDITVENEGA NAČRTA (osnutek, predlog, dokument) novi KONCEPTI SHEME MODELI VZORCI SIMULACIJE Shema 3: Vpliv spreminjanja teoretičnih in zgodovinskih izhodišč na metodo ter elemente metode (posamezne korake) za pripravo ureditvenih načrtov za urejanje nemestnih naselij, vse do stopnje realizacije 2. Vpliv zakonodaje na spremembe v prostoru s stališča urejanja prostora Kje In kako se bo gradilo, je najprej urejal neformalni nadzor, ki je potekal brez pisanih zapovedi in prepovedi. Šele kasneje se je pojavilo pisano pravo: statuti mest. di"žavni zakoni in drugi predpisi, pravno obvezni načrti. Mehanizmi neformalnega nadzora so bili predvsem navade, običaji, tradicija, simboli in lokalna skupnost. Ti dejavniki delujejo še danes. V povojnem obdobju je postala neformalna gradnja tako imenovana črna gradnja, ki ima negativen prizvok ne samo nelegalne, ampak tudi nekvalitetne gradnje. In nenazadnje, urbanistični predpisi so bili eden od instrumentov. ki naj bi omogočali kvalitetnejši prostorski razvoj. Današnja podoba poselitve v slovenskem prostoru Je deloma odraz političnih, socialnih in ekonomskih razmer in sprememb, ki so se odvijale v povojnem obdobju zadnjih štiridesetih let v republiki. ki je bila pod vplivom zveze v chžavo Jugoslavijo, v kateri Je vladal socialistični režim. Po drugi strani je odraz dogajanj Y svetu, kije pod nenehnim vplivom negativnih dejavnikov vojn, atentatov, revščine in atomskih groženj. V takšnem okviru naj bi z omejevanjem in usmerjanjem gradnje imeh celovit pregled nad dogajanji v prostoru, učinek pa je bil prav nasproten.^ Združena gradnja, bloki, so spodbujali zapiranje posameznika v njegov svet in vplivali na njegovo željo po "lastni hiši v naravi". Individuahiost seje vedno bolj uveljavljala, kar se kaže kot povečanje enodružinske gradnje. Ta se je najprej pojavila kot nujnost bivanja (edina rešitev v stanovanjski stiski), šele v zadnjih desetih letih pa kot način socialnega življenja. Na področju urejanja prostora v Sloveniji nimamo celovitega zako- na temveč imamo več parcialnih zakonov, ki skupaj določajo oblike, vsebine in hierarhijo dokumentov ter način njihove izdelave. S spremembo družbene in ekonomske ureditve po osamosvojitvi Slovenije je bilo leta 1990 s posebnim Zakonom o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju ukinjeno družbeno planiranje. Do sprejema novih predpisov o urejanju prostora veljajo le prostorske sestavine družbenih planov, republike, občin in drugih družbenopolitičnih skupnosti. 2.1 Urejanje prostora Zakon o urejanju prostora opredeljuje temeljne pogoje za posege v prostor {zasnova namenske rabe prostora). Glede poselitve se določila nanašajo predvsem na usmerjanje nove gradnje v ureditvena območja naselij. Zunaj ureditvenih območij naselij se lahko določa območja za poselitev in druge posege v prostor le. če so neposredno namenjena kmetijski proizvodnji, izkoriščanju gozdov, pridobivanju in raziskovanju rudnin, turizmu in rekreaciji ter drugim dejavnostim, ki so neposredno povezane z navedenimi območji. 2.2 Urejanje naselij in drugih posegov v prostor Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (UL SRS, št. 18/84 in sledeči) določa prostorsko izvedbene akte (PIA) kot podrobnejše dokumente za urejanje prostora na ravni občin. Ti se delijo na prostorsko izvedbene načrte (PIN. ki vsebujejo zazidalne, ureditvene in lokacijske načrte novih naselij in prenove) ter prostorsko ureditvene pogoje (PUP), ki se jih izdela za območja, za katera ni predvidena izdelava PIN oziroma ti še ne bodo sprejeti v tekočem planskem obdobju. Za razliko od PIN se PUP pripravljajo tudi za posamezna prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja zimaj ureditvenih območij naselij (25. člen). št. 32, 33/1997 Sam postopek pridobitve dovoljenj za katerikoli dokument, ki zadeva urejanje prostora oziroma naselij, je zelo dolg in je še daljši, če ni v skladu s predvidevanji prostorskega plana občine. Delitev na nove občinske enote je zahtevala najprej ureditev krovnih dokumentov (žal se to v večini izvaja samo kot prilagoditev predhodnih dokumentov in ne kot vključitev sprememb). Kaj se zgodi, če pobude posameznikov za poseg niso v skladu s planom občine? Najlažja rešitev je čakanje na naslednje obdobje izdelave plana. S tem so prebivalci in ostali akterji, ki uveljavljajo svoje interese v prostoru, odvisni od izdelovalcev dokimienta in od tega, ali so le-ti sprejeti. Če tega ni, so prepuščeni času in čakanju na nov prostorski plan. Njihova edina možnost po uveljavitvi želja so javne razprave. Tildi zaradi teh zapletenih postopkov, ki bi sicer po zakonodaji omogočali reševanje prostorskih problemov novih gradenj z oblikovanjem manjših skupinskih zazidalnih načrtov, so se pojavile črne gradnje kot posamezni objekti. Črne gradnje so trn v peti prostorskega urejanja saj dokazujejo, daje mogoče vsaj z vidika posameznika zadovoljiti prostorske potrebe tudi nenačrtno, spontano in mimo poklicanih in pristojnih organov. 2.3 Simulacije možnih bodočih stanj, ki so posledica odnosa med stanjem, usmeritvami in željami, na primeru Trebnje Gorice v občini Ivančna Gorica V tem delu prispevka so predstavljeni primeri simulacij s kih iger z naselji, ki prikazujejo način odzivanja obstoječe strukture na vpliv zakonskih določil za določen dejavnik. Namišljeni modeli so osredotočeni na možen odziv strukture v prostoru, ki je razbremenjena socialnih, družbenih, ekonomskih in lastniških dejavnikov. Osnovno gradivo in poznavanje problematike izhaja iz stro- kovnih nalog Prostorsko ui'editve-nih pogojev za posamezne planske celote, ki so bile izdelane na Fakulteti za arhitekturo, vodja projekta prof. Peter Gabrijelčič. Namenoma so bila izbrana naselja, ki po dolgoročnem planu občine nimajo definiranih ureditvenih in zazidalnih načrtov, temveč se urejajo samo s prostorsko ureditvenimi pogoji (PUP). Vprašanja, ki so vodila igro simulacij naselij, so se vrtela okrog širitve strukture objektov: kaj se lahko zgodi v okviru ureditvenega območja naselja, kako se struktura spreminja, kakšno bo bodoče naselje pod vplivom širitev. Prvi problem predstavlja dvom v pravilnost definicije ureditvenega območja naselij za manjša naselja. ki se urejajo s PUP, kjer naj bi bila dopustna le dopolnilna gradnja, iz katerega Izhajajo številna vprašanja: - zakaj so potem sama območja tako široko zastavljena, če gradnja ni mogoča; - kakšna je vendarle dopustna mera novih objektov (dopolnilne gradnje) v naselju; - kje se konča meja PUP in mora biti predpisan PIN (zazidalni, ureditveni ali lokacijski načrt); - kakšna je razlika med ureditvenim območjem naselja, kije namenjeno za počitniško gradnjo, in naselja z mešano strukturo; - kakšne možnosti širitve ima skupina objektov, kije označena kot razpršena gradnja in nima ureditvenega območja; - zakaj so nekateri objekti zunaj meje ureditvenega območja, čez nekatere objekte pa meja poteka ne glede na parcelno mejo; - in nenazadnje, ali so vse parcele v ureditvenem območju zazidljive in kako.^ Primer naselja Trebnja Gorica v občini Ivančna Gorica je predstavljen kot model simulacije, kjer se prepleta delovanje številnih dejavnikov. Le-ti so soodvisni: en dejavnik sproži delovanje drugega in obratno, določen dejavnik zavira delovanje naslednjega ... Vzorčni model predstavlja št. 32, 33/1997 Trebnja Gorica: morfološka struktura in namembnost objektov {osnova PUP, 1994) M \ f .............. Simulacija z odmikom objektov od vaške ceste (sprememba stavbne linije) Nova poselitev na robu naselja vpliva na prekinitev transportnih poli in vpeljavo novih dostopnih poti, kar ruši strnjenost vzorca Širitev naselja na severnem pobočju ne vpliva toliko na spremembo podobe naselja v kultur-nokrajinski sliki kot na strukturno podobo naselja samega Slikal: Prùner sinikluniili simulacij naselja Trebnja Gorica možnosti in raznovrstnih dejavnikov, odvisnost prostorskih elementov od ostahh ter prepletanje nestatičnih situacij strukture. Modeli strukture samo beležijo določeno možno stanje, ki je namišljeno in prikazuje razmišljanja. Slika, ki jo prikazujejo. Je samo zapis abstraktnega ulovljivega trenutka. A. Poseg v vaški rob s kozolci in ohišnicami Če so ti objekti zajeti v ureditveno območje (UO) naselja, na robu naselja, je možna sprememba namembnosti objekta in s tem sprememba strukture in oblike. Če je UO naselja širše nastavljeno. Je v vmesnem prostoru možna gradnja novih objektov - obzidava vasi. Če so kozolci in ohišnice zunaj UO in spadajo v kmetijski prostor z označbo razpršene gradnje, jih zelo težko doleti legalna sprememba (v večini primerov to velja za naselja, kjer so kozolci v zaščitenem območju). B. Obzidava vasi in prekinitev transportnih poljskih poti Obzidava vasi je možna, če UO naselja ponuja širši pas okrog obstoječe gradnje navzven, ki še ni pozidan. Prekinitev poljskih transportnih poti (povezanost kmetije z zaledjem, dostop na polja iz funkcionalnega dvorišča navzven in ne prek skupne vaške ceste) se lahko pojavi tudi s spremembo namembnosti objektov na zunanjem robu naselja: gospodarski objekt se preoblikuje v stanovanjskega. C. Obzidava vasi in sprememba njene podobe v kulturnokrajinski sliki Ta sprememba je neposredno odvisna od predhodnih dveh in od vloge naselja v kulturnokrajinski sliki (danes in ne pred 100 leti), čeprav je večina naselij v veliki meri že doživela transformacije, ki so bile pod vplivom širitve gradnje z danimi omejitvami. Katere so možnosti izboljšave/po-slabšanja videza s pomočjo dodatne gradnje je vsekakor sub- jektivna sodba, pri kateri ima enako vlogo obstoječa nova in stara stixiktura z vsemi dodatki. D. Pretirano tehnične norme, ki zahtevajo večje odmike od vaških cest za novogradnje in nadomestne gradnje Historična naselja so bila po strukturni obliki strnjena zaradi več dejavnikov, med katerimi je bil najpomembnejši: združevanje več ljudi/družin v enotno skupnost, ki se je navzven varovala pred vdorom tujih elementov. To dejstvo ima danes drugačne oblike. Strnjenost kot element današnje gradnje se zdi tuja in ne nujna, hkrati pa zaradi tega ne neprimerna. Po drugi strani pa nudi otipljivo vizij o/form o, kije bila razumljiva in združuje logične elemente bivanja v sebi. Torej ima veliko prednosti, da ji lahko rečemo "lepa". Enako velja za nove stiiikture. Vsak nov poseg je obremenjen z normami, ki so posledica današnjega drugačnega načina življenja. Vaške ceste so namenjene avtomobilskemu prometu, ki je po širini "skoraj enak" mestnemu. Od tu izhaja nujnost širine vaške ceste z dodatnim odmikom objektov. Odmik objekta od sosednjih parcel je clanes postal nujnost (preprečevanje strnjeno-sti) zaradi socialnih sprememb, ki so vplivale na spremembo str-njenosti/združenosti v oddaljenost/ločenost bivanja. Naslednji problem predstavlja dostop do objekta in vpeljava novih poti, kar je združeno s parcelacijo in lastništvom. Posebnost so nadomestne gradnje, ki naj bi zamenjale dotrajan objekt z novim v enaki obliki, velikosti in podobi. Zaradi stiske s prostorom se iz tega rodijo nove kombinacije "staro - novo". E. Vaško jedro se spreminja v novo urbano strukturo Vaško jedro se zaradi spremembe načina življenja in novih socialno-driižbenih zahtev spreminja v novo urbano strukturo v ruralni po- št. 32, 33/1997 krajini. Vnos novih elementov je že zdavnaj vplival na spremembe na vasi. Vas je bila sinonim kmečkega načina življenja in produkcije, danes je to preplet kmečkega načina produkcije z industrializacijo in urbanim načinom življenja z informacijskimi sistemi. Pod vplivom nove ruralnosti se je spremenila v strukturo z novimi vrednotami. V tem okviru se ne spreminja samo vaško jedro, temveč celoten prostor. Prav tako ni več nujno vaško jedro tisti osrednji, združujoči prostor vasi. To postane tisti prostor, kjer je vsakodneven pretok ljudi (mogoče cesta?). sklopu obstoječe strukture, nima definiranih prednosti/razlik? G. Širitve vzdolž komunikacij Lažja dostopnost do objektov je vplivala na to, da so novogradnje gradili ob cestah. To je sprožilo neprekinjeno širitev naselja in združevanje z ostalimi naselji in zaselki. Do teh primerov je prišlo tam, kjer naselja niso bila obki'o-žena z rodovitnejšo kmetijsko zemljo (po dolgoročnem planu so to označena I. območja kmetijskih zemljišč) in so zato lahko UO naselij prilagajali in popravljali po potrebi. F. Organizirana nova strtikturna zazidava Po PUP so v naseljih predvidene samo dopolnilne gradnje, ki naj bi bile možne kot samostojni objekti na stavbnih zemljiščih. Stavbna zemljišča so v naseljih samo tista, kjer je že zgrajen objekt. To pomeni, da novih objektov ni mogoče graditi oziroma da je za to možnost potrebna še predhodna sprememba: sprememba namembnosti zemljišča v zazidljivo (še dodaten časo\Tii zamik). Kljub temu si predstavljamo dopolnihio gradnjo kot strukturo, ki samo še dopolni manjkajoče v obstoječem: vprašanje je, koliko je lahko novih objektov, da so še definirani kot dopolnilna gradnja in ne nova zazidava v naselju? Ali pa je mogoča razlaga onemogočanja postopka podrobnejšega urejanja z novo parcelacijo, infrastrukturo in komunalnimi vodi .... kar je že področje ureditvenega ali zazidalnega načrta. In kot nadaljevanje: za vsako novogradnjo je potrebno predložiti dokumentacijo za lokacijsko in gradbeno dovoljenje omenjene ureditve, iz česar sledi, daje dopolnilna gradnja po pravilih tista novogradnja, za katero ne bi bilo potrebno pridobiti lokacijskega dovoljenja. Kje je torej meja med dopolnilno gradnjo in organizirano novo struktin-no zazidavo oziroma: zakaj je postopek pri obeh enak, s tem da dopolnilna gradnja, ki je v 3. Asociacije in antinomije v različnih modelih, ki se nanašajo na obstoječe strukture Ko govorimo o obstoječih strukturah, se najprej srečamo s problemom poznavanja in "objektivne" inteipretacije. V nadaljevanju so predstavljeni nekateri koncepti in asociacije, antinomije^ med termini, ki so vplivali na dialektiko poznavanja in vrednotenja historične strukture z uvajanjem nove, z vsemi spremembami, ki jih le-ta prinaša. Asociacije, ki so se mnogokrat oblikovale kot prava in resnična nasprotovanja med vsebino in pomenom: konflikt, v katerem sta združeni nasprotujoči si poziciji, ki sta lahko ločeno pojasnjeni in opravičeni z istimi ai'gumenti. 3.1 Antinomije in asociacije, ki se nanašajo na vprašanje metode poznavanja in pristopa pri preoblikovanju obstoječe strukture Objektivnost - subjektivnost lahko označimo kot razlikovanje med znajistveixim načinom dela v poznavanju, spreminjanju in subjektivnim "emocionalnim" nači- nom, ki temelji na intuiciji. Torej kontrast med objektivnos^o in iskanjem rešitve za vsak posamezni primer, med možno generalizacijo, tipizacijo pravil in načinom izražanja v prostoru. Med tema dvema poloma se utrjuje pomen in vrednost historič-nosti, ki se sprevrže v negiranje ideje spreminjanja: historična analiza se kaže kot "anamneza", ki se ne usmerja na "najdeno identiteto in izvor". Konzervacija - transformacija (ohranjanje - spreminjanje) Pri tem gre za vprašanje poseganja v historičnost lokacije/objekta v smislu pristopa, posega intervencije; koiizervacija ali trans-JormacijcL Konfliktna pozicija med tema dvema terminoma se je začela stopnjevati v drugi polo\aci 19. stoletja: na eni strani so bili nosilci modernizacije, ki so zagovarjali spremembe obstoječe strukture v korist novim postavitvenim modelom, ki so bili več ali manj radikalni. Na drugi strani so bili nosilci konzeivacije, ki so poudarjali figurativno-estetske in hi-storično-umetniške koncepte in posege. V zadnjih desetletjih se vedno bolj poudarja prepoznavanje vitalnosti izoblikovanega in hkrati nujnost spreminjanja v smislu varovanja "identitete". To je nov način transformacije obstoječe strukture v obliki zamenjave ali dopolnitve, ki odgovaija pravilom časa. 3.2 Poznavanje/razumevanje, definiciji problema in utemeljene končnosti spreminj anj a Historično - nehistorično Prva misel ob tej primerjavi nas opomni na večno vprašanje definiranja meje med "staro, manj staro in novejšo struktiu'o". Kar iz tega sledi, je stopnja zanimanja/oviranja in možen način intervencije. Pri tem je osnova kriterij. kije vezan na letnico ali na oceno vrednosti. "Strukture sta- rejšega datuma se morajo urejati po pravilih v smislu ohranjanja historične identitete", kar je enostavnejše v odločanju pravilnega načina dela, ker je teko možen in upravičen samo en način (vsi ostali so nepravilni oziroma jih ni), hkrati pa ne omogoča Iskanja novih rešitev in dvoma v pravilnost. Problem nastane, ko tako nastavljen aparat nima samo osnove v historičnem poznavanju, ampak tudi predpisuje historične načine in oblike, ker so le-ti "edini razpoznavni kot kvalitetni". Grajena struktura - odprti prostor Druga terminološka asociacija se nanaša na privatni in Javni prostor, ki se izraža v dveh različnih kategorijah: z ene strani gradbeni plašč in gradbeni tipi in/ali morfološko -arhitekturna homogenost, z druge strani pa odprti prostor, smeri, poti, trgi, vrtovi. Privatni prostor je odvisen od posameznika in je zato raznovrsten, javni prostor pa ne zadeva posameznika s stališča oblikovanja, temveč uporabe, zato ni neposrednega odziva. Uporabnost, pretočnost, zanimivost, raznolikost... so elementi, ki opredeljujejo odprti prostor, ki je za vse enak in hkrati različno dojemljiv. Dvojnost je izražena v odnosu do prostora: javni prostor je s stališča uporabe, oblikovanja In organizacije stvar posameznika in množice. Prav tako javni prostor lahko obstaja brez privatnega, kar pa obratno ne velja. 3.3 Asociacije, ki se nanašajo na instrumente poznavanja v odnosu do oblikovanja obstoječe strukture Oblika - funkcija Pi'va antinomija v tej skupini se nanaša na razlikovanje med avtonomnostjo oblike in komplek-snosLJo poznavanja, ki sproži i'az-mišljanje o odnosu med obliko-funkcijo in obliko-socialno kompozicijo. št. 32, 33/1997 Na eni strani so zagovorniki združevanja, prepletanja gradbene/ urbane morfologije in tipologije s socialnimi komponentami v prostoru. Njihovo prepričanje temelji na poznavanju historično evolucijskih (razvojnih) proceov kjer se simfonija med procesualnostjo oblikovnih, fizičnih in socialnih karakteijev izraža v grajeni strukturi. Na druge strani so tisti, ki zagovarjajo avtonomnost discipline, ki ima izhodišče v poudarjanju fizič-nosti nasproti socialnemu in ekonomskemu stanju: fizično je opredeljivo, ni trenutno inje neodvisno od socialnega. Diahronično - sinhronično Druga skupina se vrti okrog vloge faktorja časa. V tej skupini je skrit konflikt med dia/ironičnim razumevanjem oblike, kije v nasprotju s sinhroničnim: v upoštevanju kontinuitete procesov spreminjanja, kar je v nasprotju z di-skontinuiteto, ki poudarja frag-mentarnost. Na eni strani je hitro spreminjanje in prilagajanje fenomenov urbanega spreminjanja in preobrazbe v primerjavi s "počasnostjo" evolucije v lokalnih naseljih v tehnološkem in tipološ-kem smislu. Na drugo stran je postavljeno "kratko trajanje" projekta v odnosu do zgrajene fizične spremembe. V realnosti to pomeni neskladnost med prostorskimi spremembami in tipologijo v motivih njunega spreminjanja. Pravilo - model Ta antinomija je imela in še ima velik pomen v zgodovini arhitekture in urbanizma, ker zadeva v izhodišču dva različna pristopa do izgradnje strukture v obstoječem kompleksu. Na eni strani je možnost in iskanje ideje/smeri, glede na katero "lahko vsak postavi koncept za umetniško stvaritev, ki bo edinstvena". Na drugi strani pa iskanje možnosti ponovljivega, ki se lahko prilagaja vsaki situaciji. Vidno - skrito, celota -fragment Te refleksije se nanašajo na skupino asociacij v odnosu do historične dileme; ali je fizičnost mesta samo tisto, kar je mogoče uloviti s pogledom, ali pa hkrati vključuje tudi tiste značilnosti strukture, kijih lahko razumemo samo prek kompleksnejših histo-rično-formativnih, topografskih, konstruktivnih analiz. V tej dvojnosti so skrite še druge asociacije, ki so prikrite v odnosu med diahroničnim - sinhroničnim razumevanjem in celovitxDs^o -frog-mentarnosLjo. Morfologija - tipologija -tehnologija Kontrast med vidnim-skritim nas usmerja v naslednjo skupino an-tinomij, ki se kažejo v dvojnosti razumevanja izgrajene strukture s poudarjanjem vidnega in z načinom, ki vključuje historično-formativne karakterje med vidnim in nevidnim. Le-ti se nanašajo na razumevanje konstrukcijskih in statično-strukturnih značilnosti - dvojnosti, ki definirajo nove načine in pristope v fizičnem poznavanju in vrednotenju. Ti naj bi se stalno spreminjali in prilagajah novemu razumevanju strukture vse do delitve na posamezne fragmente, ki po-tijujejo celoto. 3.4 Primerjava nekaterih metodologij dela pri iirbanističnem načrtovanju Asociacije in antinomije, ki so bile na kratko predstavljene, ne definirajo stroge delitve med različnimi metodologijami dela in načrtovanja. V okviru naloge je bilo predstavljenih pet različnih pristopov: modernistična, organska. tipološka, morfološka in preizkušenj ska interpretacija; ti so razdeljeni na dve veliki disciplinski kategoriji: na tiste, ki se nanašajo na "modele", in na tiste, ki individui raj o sisteme "pravil" za razumevanje, urejanje in projektiranje. No. 32, 33/1997 Preizkušenjska interpretacija ima osnovni teoretični tekst; Good city form, avtoija Kevina Lyncha, iz leta 1981. V tej interpretaciji zasledimo pomembne navezave z nekaterimi teoretičnimi principi, ki so bistveni za tipološko in morfološko interpretacijo: • Na eni strani je prehod dvodi-menzionalnosti, kije združljiva s statistično analizo, uporabljeno v korist multidimenzional-nosti: to ni samo širitev v tretjo dimenzijo, ampak je v tem skrita tudi pluralnost avtorjev in dogodkov, ki izgrajujejo in vplivajo na obliko. • Z druge strani je proces - razvoj, ki se skriva v his torično-for-mativni obliki tam, kjer njegova deskripcija zadeva cikluse in stoletne spremembe v prostoru. Lyncheva knjiga je osredotočena na zavračanje normativne teorije grajene fizične oblike mesta, ki sledi metodi "ponujenih pravil". Zagovaija odprto metodo v izgradnji urbanosti, "katerih fizične forme morajo odgovarjati specifičnim orodjem, ki naj bi jih usmerjali in regulirali za biološke karakteije človeka in šele nato za morfologijo grajenega". Če so instrumenti in orodja za gradnjo strukture trdno določeni, je v tem skrita merljivost trenutnih odnosov, ki so v funkciji različnih vprašanj socialnih skupin, v čemer je skrita osnova izgradnje metode za vrednotenje obstoječega. Prav iz nujnosti popravljanja vizije spreminjanja urbanega je v zadnjih letih preizkušeiijska interpretacija, ki se spoprijema s "pravicami strukture in njene vsebine", pridobila na pomenu. Pravice, v katerih ima glavno vlogo varovanje stanja z vzdrževanjem identitete, ki ni mišljena samo kot socialni in ekonomski sistem s svojo zgodbo in kulturo, temveč kot fizični ambient, v katerem se razvija z arhitekturnimi in prostorskimi karakteristikami. Identiteta, ki ni "narejena" iz obstoječih elementov, ampak iz odnosov med tistim, "kar je, in tistim, kar predstavlja zgodovino, ter tistim, česar še ni in kar se šele mora roditi, kar predstavlja bodočnost". 4. Elementi metode za pripravo ureditveega načrta za urejanje nemestnih naselij Vse, kar je bilo obravnavano v prejšnjih poglavjih s pomočjo sistematičnega preučevanja in razumevanja sprememb v dvajsetem stoletju, nas usmerja v iskanje novih, inovativnih instrumentov in elementov, ki naj bi odgovarjali na zastavljena vprašanja pri usmeijanju in uveljavljanju novih oblik načrtovanja, urejanja naselij. V Sloveniji bo potrebno za urejanje nemestnih naselij poiskati odgovore na različnih ravneh: od vključevanja v skupni evropski gospodarski prostor do možnosti za ponovno vzpostavitev ekološkega ravnotežja in samoorganiza-cijske sposobnosti v odnosu do širšega družbenega sistema ... 4.1 Cilji urejanja nemestnih naselij Pri urejanju nemestnih naselij je pomembno, da so izoblikovani cilji, ki so v skladu z regionalnim in širšim kontekstom oblikovanja prostora: oblikovanje program-sko-razvojnih smernic; oblikovanje kvalitetnejšega življenja na vasi oziroma vzdrževanje tistih elementov, ki vasi kot mentalni strukturi dajejo prednost pred mestnim življenjem (mir, povezanost z naravo ...); organizacija življenja za kmečko in nekmečko prebivalstvo; uvajanje novih dejavnosti in novih delovnih mest (kriterialno za širitev naselij); rekonstrukcija gospodaijenja in načina življenja - v programsko fizičnem smislu; uvajanje alternativnih produkcijskih usmeritev; prenova naselja kot vizualno zanimive forme; zgoščevanje oziroma dopolnjevanje strukture v naselju z namenom preoblikovanja obstoječega stanja; širitve naselij z odpiranjem novih območij za gradnjo: urejanje kmetijskih zemljišč; urejanje javnih prostorov v naseljih; sanacija starega in št. 32, 33/1997 gradnja novega prometnega omrežja, komunalnih naprav in ostale infrastrukture; oblikovanje kriterijev za prenovo obstoječe strukture; znanstveno raziskovanje razvoja naselij in njihovih bodočih možnosti ter oblikovanje novih modelov za poselitev; urejanje stavbnih zemljišč. 4.2 Izhodišča in načela Cilji so odvisni od smernic oziroma izhodišč in načel, ki so že izoblikovana za posamezna naselja ali krajino in imajo širši pomen v družbeni in ekonomsko-socialni strukturi: varovanje in/ali vzpostavljanje nove identitete in konti- nuitete naselja (stmktura, dominantni elementi, robovi...); razvojne potrebe in problemi naselij ter druge funkcionalne rešitve; prenove naselij zaradi razvojnih programov; sanacija degradiranih naselij ali njihovih delov; reševanje obstoječih okoljevarstvenih in komunalnih problemov; parcelno stanje in lastništvo (zemljiške operacije, zagotavljanje novih powsin za gradnjo); naselje in njemu pripadajoče zemljišče {vaški teritorij); prometno omrežje in povezanost naselja navzven; pocenitev in racionalizacija gradnje in vzdräevanje; načrtna izhodišča za širjenje (urejanje) naselij namesto dosedanje regulative varovanja kmetijskih zemljišč; pomoč razvojno in demografsko PROJEKTIVNO ORIENTIRAN SISTEM* želi slediti in odgovoriti dinamiki v procesu tBzvoja; fleksibilnost in negotovost zahteva predhodno pogajanje in dogovarjanje; prilagodljivost spremembam tržne moči; administrativna diskrecija v odločanju o možnostih razvoja na osnovi planov in daige dokumentacije; zahteva po profesionalni reviziji in oceni vlog za lokacijsko dovoljenje; fleksibilnost v tolmačenju standardov in oblik; priznavanje posebnosti oziroma značilne karakteristike lokacije,... strateške planske usmeritve regionalni, občinski plan UREDITVENI NAČRT prostorsko izvedbeni akt prostorsko organizacijske in oblikovalske determinante I pravilniki normativi standardi regulacije INŠTRUMENTI za pripravo ureditvenega načrta - nujnost poznavanja (selekcija informacij, hiter dostop do njih in povzetek stanja v prostoru); - kompleksnost (oblikovanje inštrumentov dogovora); - fleksibilnost odločanja pri načrtovanju (območja opredeljena za direktno intervencijo in območja, za katera je potrebna dodatno opredelitev); - izmerfjivost in možnost kontrole (drugače nastavljena oblika normativov, ki odgovaijajo preizkušanju, novemu načinu obnašanja in objektivnosti); - učinkovitost, uresničljivost in vplivnost (definicija načina dela in oblikovanje dispozicije, izgradnja sistema tehničnih struktur in pravil, vzpostavitev informacijskega sistema). Shema 4: Vpliv projektivno orientiranega sistema in posameznih instrumentov na pripravo (in izvedbo) ureditvenega načrta za nemestna naselja ' Linearno racionalno in deduktivno planiranje moramo nadomestiti z interaktivnim pluralnim projektom, ki združuje različne Inštrumente In znanja s katerimi usmerjamo preobrazbene procese v prostoru z različnimi, diferenciranimi in povezovalnimi ter integriranimi stopnjami svobode odločanja. V ta namen služi uvedba strateškega planiranja kot bolj fleksibilne in inovatine oblike izvajanja prostorske politike. (Gabrijelčič, R: Projekt Rogaška Slatina; mednarodna delavnica, 1997) Naselje Dofž leži v zaključeni enoti kulturno krajinskega tipa podgorja Gorjancev. Glavni del razloženega naselja Doiž je gru-často jedro, ki leži pod južnim delom Dolskega hriba. Lega izkorišča funkcionalne značilnosti prostora: zavetrovanje, osončenost, udobnejša lega, zakritost naselja v krajini. Slika 2: Naselje Doiž ogroženim območjem; preobrazba proiz\'odnih površin; človek in njegove želje, ki je končni uporabnik In oblikovalec naselja in njegove podobe; kulturnozgodovinska in spomeniško varstvena izhodišča (ohi"anjanje stavbnega fonda ...). 4.3 Sredstva s katerimi oblikujemo posamezno rešitev, so prav tako številna in so odvisna od postavljenih izhodišč in ciljev; stanje in razvojne težnje naselja; naravne in ustvaijene danosti (relief, dejavnosti, komunikacije, zelene površine, raba kmetijskih zemljišč, funkcionalnost in oblikovanost stmkture ...); fizične in strukturne značilnosti ter razmerja v prostoru - naselju (morfologija, vizualne značilnosti, mentalna podoba, jezik vzorcev, tipologija poselitvenega vzorca ...); vrednotenje kvalitet, problemov in omejitev; želje prebivalcev; planske usmeritve in pričakovani razvoj; novi modeli poselitve; danes veljavna zakonodaja (prostorsko ureditveni pogoji, zazidalni in ureditveni načrti ...). 4.4 Orodja in instrumenti ki služijo kot pripomočki za utemeljitev izbranega cilja, so sledeči: topografske in katastrske podlage v primernih merilih, nove geodetske izmere za posamezne posege (reambulirane geodetske podlage) in aeroposnetki, osnovne analitične podloge infrastrukturnih napeljav (vodovod, kanalizacija, elektii-ka, FIT omrežje ...), terenski ogledi, ankete med prebivalstvom, fo-toteka, fotomontaže, ilustracije, skice, abstrakcije, modeli in makete, računalniške simulacije struktiu-e v razvoju, katalogi elementov za urejanje in podobna metodološka izhodišča ... 4.5 Elementi urejanja s katerimi se izvajajo fizične ureditve v obstoječih in novih strukturah, so naslednji: razvoj naselja, odprti prostori (ceste, ulice, poti, trgi), orientacija, smer sle- mena. rob grajene strukture, vstop v naselje, parcelacija, regulacijska in gradbena črta, stavbna masa, fasade, streha, nadomestna gradnja, dozidave in nadzidave, pomožni objekti, nove strukture in novi poselitveni vzorci, detajli in ornamenti, gradbeni materiali, barva in zunanja struk turi ran os t mikroambienta (ograje, dostopi, dvorišča ...). 4.6 Modeli urejanja naselij na primeru urejanja kulturno-krajinskega prostora novomeške občine^ V podeželskem prostoru novomeške občine je potrebno ohranjati lokalno identiteto v območju posameznih kulturnokrajinskih tipov in sekvenc s tem, da ohranjamo ali določamo takšne vrste in oblike kmetijskega gospodaije-nja, ki bodo ohranjale ekološko ravnotežje in značilnosti krajinske podobe ter hkrati večale razpoznavnost posameznih krajinskih sekvenc in tipa kot celote. Na podlagi analize kulturnokrajinskih tipov in sekvenc so oblikovani kriteriji za krajinsko urejanje. Z ozirom na veliko pestrost prostora so kriteriji načelne narave in služijo le kot smernice pri opredelitvi vsake posamezne prostorske situacije. Kriteriji za urejanje naselij ali novogradenj različnih tipov -primer naselja Doiž s simulacijami širitev posameznih morfoloških enot Doiž ima obliko razloženega naselja: po morfološki strukturi je kombinacija gručastega, obcestnega in razpršenega naselja. Oblika naselja je prilagojena naravnim danostim, predvsem razgibanosti terena, kar claje naselju videz nepovezanosti v celovito strukturo. Gručasti del naselja predstavlja osrednji prostor, na katerega se navezuje tudi struktura zaselkov ob glavni komunikaciji. Videnje tipičen pojav, ki spremlja razložena naselja: raz-metanost stavb in nagnjenost k temu, da celota postane brezob- št. 32, 33/1997 lična gmota zaradi nadaljevanja poselitve ob glavni komunikaciji z namenom strnjenosti naselja v homogeno celoto, kar se lahko spreobrne v nasproten pojav: v gmoto brez oblike, brez začetka in konca. S tem bi naselje izgubilo svojo strukturno razgibanost in vso zanimivost skladanja z naravo. V gručastem delu naselja je potrebno ohranjati križno zasnovo razvejanosti komunikacij, ki predstavlja prostorsko ogrodje pomembnejšega dela naselja. Na presečišču komunikacij je že izoblikovan osrednji prostor, ki pa še nima funkcije trga zaradi pomanjkanja oskrbnih in storitvenih funkcij. Jedro naselja je potrebno opremiti z drobno urbanistično opremo: avtobusnim postajališčem, klopmi, lučmi, telefonsko govorilnico ... Nad tem delom sta postavljeni dominanti: cerkev in šola, ki sta deloma ločeni od gruče in ustvarjata prostorsko p re pre ko gradnje strukture in nadaljevanje naselja ob komunikaciji. Pri fimkcionalnlh rekonstrukcijah v gručastem delu je potrebno ohranjati značilno grupiranje v funkcionalno zaokrožene gruče okoli kmečkih dvorišč ter ohranjati merilo in velikost objektov. Potrebno je ohranjati in vzdrževati značilno obliko vaškega roba ž zavrtnica-ml (sadovnjaki in vrtovi), ki predstavlja območje ekološke izravnave med pozidanim in odprtim prostorom. Prav tako moramo ohranjati prehode med kmetijami, med posameznimi deli naselja in prehode iz naselja v krajino. Vaške poti in ceste je potrebno ozeleniti z zasaditvijo dreves in živih mej. Novogradnja naj se usmerja v gručasti del oziroma v predvideno širitev, ki ne prekinja strukturi-ranosti naselja. Ob možnosti širitve zaselkov naj se prepreči njihovo zlivanje v obliko naselij z obcestno zasnovo (preprečiti širitve ob glavni komunikaciji). V vinogradniških območjih, deloma pozidanih z zidanicami in samotnimi kmetijami, ni dopustna Shema vasi Dolž. Naselje je kombinacija gruče, središčne in raziožene vasi z zaseiki. Posamezne enote naselja se zgoščajo ob komunikaciji in se strukturno ne prepletajo med seboj, Manjši posegi v strukturo naselja v obliki dopolnilne gradnje. Prva strukturna preobrazba se odvija v zaselkih, kjer je še možnost širjenja in oblikovanja večjiti samostojnih kmetij, ki jih ne utesnjuje ostala struktura, temveč se ji podreja. Zgostitev osrednjega dela naselja z dopolnilno gradnjo. Naselje ima še vedno obliko razložene vasi. Osrednji prostor -gruča se zapolnjuje samo z manjšimi individualnimi posegi in ne ruši celote. Hkrati to ne nudi možnosti večjih širitev naselja. Širitev gruče z novo strukturo. Osrednji del naselja se širi z večjim številom novogradenj ob prečni komunikaciji. S tem je preprečena oblika strnjevanja posameznih delov v razpršeno obliko ob komunikaciji. Za ta način preoblikovanja je potrebno predvideti prenos večjih kmetij izven naselja (kot samostojne enote v obliki zaselka) in predvideti obliko strukturne širitve, ki odgovarja značilnostim gruče (kot nasprotje od naključne postavitve na sredino parcele ob komunikaciji). Širitev in zgostitev zaselkov z vpeljevanjem nove strukture. Zaselka izgubljata kmetijsko funkcijo in se preoblikujeta v območja s stanovanjskimi novogradnjami. Dopolnilna struktura zidanic nima več prvotne funkcije. Gručasti del naselja izgublja na veljavi osrednje povezovalne enote naselja (zaradi tega propada). Širitev naselja ob komunikaciji in združevanje posameznih enot v celoto. Na ravni oblikovanja naselja dobi struktura celovito podobo, vendar se z zapolnitvijo v notranjosti začne širiti tudi navzven in oblikuje nepretrgano gradnjo ob komunikaciji, ki nima začetka in konca. Naselje kot samostojna zaključena celota ne obstaja več. /X.A i ^ / \ Slika 3: Slmklurne simulacije širitve naselja Dolž Posebna značilnost Dolža Je nenehno spre-nriinjanje in doživetje prostora prek sekven-čnih pogledov v naselju: razložena oblika naselja nudi vč prostorskih motivov, kl prehajajo od strnjenosti do popolne odprtosti kot enotno oblikovana struktura. Primeri stanovanjskih obljektov v naselju Dolž: slara stanovanjska hiša v sklopu domačije, novogradnja in preoblikovanje starega objekta z dozidavo. Slika 4; Naselje Dolž gradnja novih stanovanjskih objektov. Novi objekti namenjeni vinogradniški proizvodnji, ne smejo presegati običajnih gabaritov ali videza avtohtonih zidanic. Pri lociranju novih objektov je potrebno slediti strukturi pozidave glede na značilnosti območja drobnih zidanic ali območja mešane poselitve. Z ohranjanjem in novogradnjo zidanic bomo ohranjali vinogradniško produktivnost območja in s tem tudi značilni videz kulturne ki-ajine. Urbanistično planiranje in urejanje naselij v nemestnem prostoru zahteva svojevrsten pristop in usmeritve, ki se prepletajo z mestnim načinom življenja. Vedno već je ljudi v teh malih "vaseh", ki koristijo prijetnosti bivanja v malem merilu v stiku z naravo, hkrati pa niso odvisni od materialne navezanosti na zemljo. Elementi teh naselij, ki nudijo prednosti bivanja in katere najdemo tudi v najbolj oddaljenem kraju, so: - harmonija med krajino in naseljem. - jasno urejen življenjski prostor, ki je prilagojen socialni strukturi prebivalcev, - primerna flastna) gradbena forma z uporabo naravnih, lokalnih materialov, - človeku oziroma ljudem prilagojeno merilo. 5. Zaključek Danes smo priča dinamičnim procesom v preoblikovanju tradicionalnih oblik dmžbenega in socialnega življenja. Nove oblike in naloge ureditvenih načrtov morajo slediti družbenim spremembam. V ta namen morajo vključevati nekaj elementov, ki so nepogrešljivi pri prenosu novih programskih in fimkcionalnih potreb v realnost: - nove oblike vrednotenja prostora, ki temeljijo na bistvenih in hitro dostopnih informacijah (fenomenološka znanja), - kompleksen pristop pri načrtovanju in odločanju. - prilagodljivost ureditvenih načrtov življenjski realnosti (prehod od statičnega načrta, ki ureja stvari enkrat za vselej, v obliko, ki omogoča stalne spremembe in prilagoditve). Zahteva po celovitem pristopu pri urejanju fizične zgradbe naselij vodi k večrazsežnostni izdelavi ureditvenih načrtov. Z vsebinsko ločenimi, a vendar sočasno prepletenimi, različnimi rešitvami v povezavah med strukturo in njeno tipologijo omogočimo večjo fleksibilnost načrta in zmanjšamo togost dosedanjih urbanističnih inštrumentov. Zavzemamo se za normativno-projektivni pristop k reševanju prostorskih problemov, ki vključujejo klasične oblike določanja rabe prostora kot tudi nujno inte rp re tacijsko svobodo, ki jo zahteva delovanje časa in stalne življenjske spremembe. mag. Alenka Fikfak, dipl. inž. arh., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Pojasnilo: Alenka Fikfak Je 27. 6. 1997 na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani pod študijskim mentorstvom prof. mag. Petra Cabrijelčiča zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom Metoda in elementi metode za pripravo ureditvenih načrtov za urejaiy'e nemestnih nasely. Opombe ^ Etični kriterij planiranja ni vsesplošna družbena pravičnost, temveč razmeroma jasno postavljene meje, ki preprečujejo neposredno poseganje v sfero jDrivatnosti in vtirjanje ljudi v spremembe, ki si jili sami želijo (Gantar, P., Teorije planiranja; predavanje 1996). 2 "Ruralno" kot posebna oblika prostorske in kulturne organiziranosti in psihološke zavesti bo obstajalo, dokler bodo obstajali delovni procesi, vezani na zemljo in njeno biološko produkcijo, oziroma dokler bo v tehe dejavnostih obstajala tesna vez človeka z njegovim naravnim št. 32, 33/1997 okoljem. Seveda se bo "ruralno" pojavljalo v novih pogojih v različnih oblikah. ^ Danes, ko se zavedamo teh problemov. sta možni dve strategiji urejanja prostora. Prva, z upravljal-skega in urbanističnega vidika v sedanjih razmerah verjetno edina sprejemljiva, jc tehnološko urbanistična. Ta predstavlja nenehno izboljšanje tehnologije urejanja posegov v prostor s končnim ciljem totalnega obvladovanja dogajanja. Druga, postmodernistična strategija pa temelji na spoznanju, daje nemogoče in neracionalno obvladovali celoto dogajanja (Kos, 1993). ^ Regulacijska "totalitarnost" pomeni zelo podrobno določanje načinov in vsebine prostorskih posegov. S tehničnimi. organizacijskimi, likovnimi. higieničnimi in drugimi merili prostorskega urejanja sta velikokrat posredno določena tudi način in vsebina drugih področij vsakdanjega življenja. Zdi se celo, da v jiri-merjavi z drugimi področji oziroma v primerjavi z drugimi regulacijskimi mehanizmi prostorsko planiranje v največji meri poskuša zapolniti prostor med planibilnim in pojavnim. Paradoks prostorskega planiranja je torej, daje v "teoretični" zasnovi 'totalitarno", čeprav je očitno, da praksa tega načela ne potrjuje (Kos, 1993) ^ Zakaj niso v ureditvenih območjih v kžirtografskem delu definirana stav-bišča oziroma funkcionalna zemljišča posameznih zaokroženih enot. temveč je za to potreben zemljiškoknjižni izpisek celotne katastrske občine? In še tako ni jasno, katero zemljišče je zazidljivo in katero ne. In četudi je parcela v ureditvenem območju, ima "samo možnosti" spremembe v zazidljivo zemljišče. za katero je potrebna sprememba namembnosti In prekategorizacija. ® Antinomija (gr. Antinomia iz anti-nomos (zakon)) nasprotnost, protivnost med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama; protislovje med dvema trditvama, sodbama, ki se medsebojno izključujeta, a je obe mogoče razumsko logično dokazati (flloz. Protislovje logičnega s samim seboj). Asociacija (lat. Associatio Iz associare: vezati) zveza, povezava med posameznimi pojmi, predstavami, tako da ena izzove drugo. 7 Gabrljelčič, P. in Fikfak, A., Globoč-nlk. T., Leva. B., Zavodnik, A: Urejanje kulturno krajinske ga prostora novomeške občine: Strokovne podlage in PUP za občino Novo mesto; FAGG - Arhitektura, Ljubljana, 1988 in 1994. Viri in literatura Dlmitrovska Andrews, K.: Urbanistično oblikovalsko ogrodje v sistemu prostorskega planiranja kot osnova za estetsko kontrolo razvoja mesta; doktorska disertacija, FAGG - Šola za arhitekturo. Ljubljana - Oxford 1994. Gabrijelčič. P.: Urejanje in varstvo kulturne krajine; univerzitetni učbenik, Ljubljana 1985. Gabrijelčič, P.: Novi poselitveni vzorci na podeželju; zbornik posveta: Izhodišča, sestavine in problemi celovitega razvoja podeželja v Sloveniji; 1995, str. 149-164 Gasparrini, C.: L'attualita dell'urbanistica; Dal piano al progeto, dal proge-to al piano; Etaslibri, Milano 1994. Kos, D.: Predmodernost ali postmo-dernost "črnograditeljskih" praks; Teorija in praksa, št. 5-6, str. 453-458, Ljubljana 1993. Lynch, K.: Good City Form; The MIT Press, Cambridge 1994. Mitchell, W.J.: City of Bits; Space, Place and the Infobahn; The MIT Press, Massachusetts 1995. Schaur, E. : Non-planned Settlements, Characteristic Features - Path Syi-tem, Surface Subdivision; IL 39, Stuttgart 1992. Wilke, H.: Sistemska teorija razvitih družb; Dinamika in tveganost moderne družbene samoorganizacije; Znanstvena knjižica FDV, Ljubljana 1993. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor UL SRS št. 18/84, 37/85, 29/86, U1 RS št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93