Politični ogled. Avstrijske dežele. Nemški, posebno liberaloi, listi že od uekdaj dobrikajo italijanskeinu kralje8t7U; močno 7eseli so, da je papeže^e dežele pograbilo, ter 8e delajo, kakor da bi ničesar ne slutili, kako ta grabež zoper A^strijo rogo^ili tako, da se je minister Andrassy moral pri italijanskih 'ministrih ostro oglasiti, zakaj trpijo diuštva, ki delajo na to, da bi ae Avstriji 7zel Trst, Istrija, Gorica in polo^ica Tirolske? Italijani so ga skušali pomiriti, da bode za sedaj rogo^ilst^o ponehalo. To je čudeu odgo^or. Italija nam žuga atokrat resnobniše z 7ojsko, uego Rusija, zoper katero vendar nemški iu magjarski pisači uoč in dan tulijo in lajajo. — Nad^oj^oda Albiebt je pregledal kraj okoli Pelzna na Českem, kder bo letos od 26. a7g. do 7. sept. 80.000 mož zbranih k 7elikim in 7ojaškim vajam. Ne daleč od ondot so se 7nele premogo^e jame tako, da je 40.000 cent. preraoga zgorelo; ogenj je bil strašen. — Tirolski dekani so te dni zborovali in do vlade poslali pismeno pritožbo zoper nasledke no^e šole in prosili, naj se odpra^ijo. Liberalcem to ni po volji, 7endar tudi jihovi liberalni ministri sami spre^idijo, da je treba prenaredbe in popra^ka pii uo^ih šolskih razmerah; ra^no sedaj je minister Stremajer — on sam je 7 Krapinskih toplicab — sklical 7se deželne šolske nadzoraike na Dunaj na zbor, naj pretuhtajo, kaj in kako se ima zlasti pri latinskih šolah popraviti, pa tudi zastran ljudskih šol se misli na prenaredbe; sila kola lomi in podira tudi liberalae še tako h^alisane napra^e! — V Gradcu je 600 rokodelskih mojstro7 zboio^alo in sklenolo napra^iti 7eliko društ7o menjših obrtniko^, ki bo delalo za 7aro7anje jihovih koristij boljse, kakor sedanje kupčijske — obrtuijske zbornice; go^orniki so hudo udiihali po liberalizmn, rekli so, da je ta prejanji blagostan rokodelce7 razdrl tistim na korist, ki iraajo denar, trdili so tudi, da od sedanjega drža^nega zbora ni pričakovati rešenja, volilni red se mora prenarediti. Liberalni listi, n. pr. ^Tagespošta", osupnjeni molčijo. — Drža^ni j zbor je za letos do^olil 30600 fl, za popra^ljanje Mure, 4000 za Sa^injo in 2500 za Savo; za podpiranje raznih železnic pa je do 1. 1879. že po- trošenih ali 78aj do^oljenib 78e stup 174 milijono?; to je hud udarec mošujam da7keplačilce7. Lineški škof je moral odpadlega mešnika Kltnzingerja očitno iz prižnic izobčiti; nemški liberalni poslauci 80 se pa za izobčenca potegnili iu ministre nekako karali, zakaj to trpijo in so prašali, kaj bočejo storiti, da se škofi zopet koga izobčiti ne bodo 7eč drznili. Ministri niso dali odgo^oia, a čuditi se moraiuo, da je med ovimi liberalnimi ,,kulturoborciu zoper božjo škofo^sko oblast bil tudi mariborski poslanec, g. dr. Dnhač. To je res čuden stric, ta katoliški dr. Duhač in po sili Nemec. Svitli cesar so imeno^ali 13 no^ih 7iteze7 zlatega runa — naj^ečja čast, katero naš 7ladar deli^a; med odliko7anitui je tudi bivši pridni minister grof Ribard Belkredi; u8ta707ercem to nič pra7 ne diši. — Jako 7ažne politične spremembe snujejo se na Ogerskem. Zoper niinistra Tiszaja, ki namisli ra^no kar novo nagodbo z našimi niiuistri dognati, zedinilo se je pod 7odst7om giofa Apponija 112 poslance^ ; ti bočejo Tisza-ja odpra^iti, dogo^orjeno nagodbo razdreti in staro podaljšati, dokler se ne skleue uova na zelo drugih podlagab; tudi tirjajo naj A^strija ne trpi ruskega upli^a na turške dežele 7 Evropi, zlasti na Bolgarijo. — Zoper Magjare pa skušajo hr^atski dnmoljubi neko složnost doguati med 7semi Slo^ani na Ogerskem, da 7zajemao postopajo zoper magjarbke strahonje! Vnanje države. Sveto^na 7ojska ali 7saj strašni boj med Rusijo in Auglijo je mnogo bolj verjeten, kakor pa obvanjenje mira, katerega si zlasti upehani Rusi žele; toda Auglež jini ga ne piivošči. Cera^no je ruski ministei- knez Gorčako7 na ošabne tirjatve angleškega ministra Salisbuiy-ja nepričako^ano zmerno in miino odgo^oril, Anglež ostane pri S7oji trmi in hoče, da Rusija z Turkom sklenjeni mir e^iopskim ministrom, zlasti angleškim, predloži na odobrenje ali o^rženje, t. j. Anglež boče zmagonosno Rusijo pouižati; tega pa ne trpi nobena neodvisna država, najmanje Rusija, in zato je boj skoro toliko, kakor gotO7. Pruski Bismark skuša sicer posredo^ati, pa do sedaj druga ni opravil, kakor da je Z7ezo A^stnje z Anglijo še zabranil, kar je 7elik dobiček za Ruse. Vendar tudi to še ni goto^o, ker nihče ne 7Č, kake spletkarije dela Bismark in je lorej tudi mogoče, da nas zaplete 7 boj z Rusijo, ter potem z Italijani 7ied tudi on nad nas mabne. Sumlji^o 7«aj je to, da je italijanska vlada začela tabor delati blizu a7strijske meje pri Udini in 20 milijono7 patron naročila do 15. maja ter namera^a 100.000 mož reser^e pod puško sklicati. — Francozi se močao srdijo, ker jim bo preteča 7ojska jiho7o 87eto7no razsta^o 7 Parizu spačila. — Angleži pripra^ljajo 100.000 mož 7 E^ropi in 165.000 mož hočejo iz Indije črez morje pripeljati na Turško. Del s^ojega brodovja hočejo poslati 7 Baltisko morje in tirjajo od Š^edije, naj jim ondi prepustijo otok Faitir; tega Rus neb trpel. — Perzijski šah se je podal na 87ojo drogo pot 7 E^ropo in 7zel seboj 25 milijono7, doma pa mu vojaki etradajo in za^olj pomanjkanja puntajo. Turške homatije. Rusi so zascli Šumlo, Varna in Batum sta še 7 turških rokab. Ker se Angleži z brodo7jem ne umaknejo iz Marmorskega morja, je veliki knez Nikola vse tako pripravil, da 7 istein trenutku mahne 7 Carigrad, Galipolj in Bujukdere, ko mu telegraf donese 7cst, da je počil boj med Rusijo in Anglijo; Tnrkom je zažagal z popolnim iztrebljenjem iz E^rope, če se z Angleži z^ežejo. Razprtija z rumunsko 7lado je tolika nastala, da je 120.000 Ruso7 zaselo Bukurest in večji del dežele; rumunska vojska 8toji ua a^strijski meji. General Todlebeu je odpoto^al pred Carigrad; to je pomenlji^o! Doma se Rusi silno pripra^ljajo na boj, iz Berlina so dobili 280 000 Sotorje7, iz Amerike neizmerno 7eliko orožja; 150 milojono7 so dobili 7 Holandiji na posodo, 2'/2 milijona 80 nabrali za uakup bitrih ladjic roparic, ki bodo angleške ladije z blagom naložene lovile. Srbski knez Milan bo 21. aprila 7 Nišu slovesno proglasil Srbijo za iieodvisno državo. Črnogorski knez Nikola utvrduje primorska mesta, ker se boji Anglcžer, tudi tamošnji giški in arnautski prebi7alci 86 mu upirajo in pozivljajo Avstrijo in Italijo na pomoč. V Tesalijo in Epir so Turki poslali mnogo 7ojake zoper grške 7staše. Di^je Črkese pa pre^ažajo celo 7 s^eto deželo, 500 so jib naselili okoli nekdanje Samarije. Taniošnji ljudje so 86 teh di7Jako7 močno prestrašili, ki sedaj proda^ljejo 7 E^ropi naropane re6i, med temi mnogo keliho^, križe7, pa tudi deklic; eua 7elja 12 do 14 gld. — Bolgarija pa, ki je naJ7e5 od Črkeso? trpela, bo 7 9 pokrajin razdeljena in si bo meseca maja volila krščauskega kneza!