Časopis poslovnega sistema Mercator Upravni odbor Sparove centrale v Ljubljani Jelka pred Mercatorjevim poslovnim centrom Ljubljana, 26. in 27.septembra - v teh dveh dneh so Ljubljano obiskali člani upravnega odbora mednarodnega Sparovega združenja. Upravni odbor je zasedal v prostorih Mercatorjevega poslovnega centra in odločil, da Mercatorju prizna licenco za sodelovanje s Šparom oziroma za razvoj slovenske trgovske mreže pod skupnim znakom - jelko. Da sta v Ljubljani odprti dve ^sovini družbe Spar-Mercator čivkajo že vrabci na vsakem dvorišču. Da se odpira tretja, tudi. Sodelovanje med sistemoma Spar (natančnje med Šparom, Avstrija) in Mercator temelji na kapitalskem povezovanju, ki je rodilo mešano družbo Spar-Mercator. In v neposredni zvezi s to družbo je tudi zasedanje Sparovega opranega odbora v Ljubljani, 26. in 27. septembra letos. Mednarodna SPAR centrala ima sedež v Amsterdamu in predstavlja organizacijski in poslovno-tehnični vrh prostovoljne združbe posameznih nacionalnih Sparovih. podjetij, saj posamezna Sparova podjetja poslujejo v 20 državah na svetu. So praktično od severnega do južnega tečaja zemeljske oble. Od Laponske do Južne Afrike. Od Greenwicha do Ljubljane. Seveda pa ne segajo v dežele vzhodne Ev- rope. Interes za ta del sveta je v Šparu izjemen. Slovenski Spar je le prvi korak za vstop v ta del sveta. Zelena jelka, ki je Šparov zaščitni znak, druži vsa nacionalna podjetja. V nizozemščini jelki pravijo “špar”, Nizozemska pa je tudi rojstni kraj podjetja. Jelka združuje poslovno strategijo in filozofijo firme, ki temelji predvsem na organizirani grosistični mreži, na katero se vežejo trgovci na drobno. Tudi ti poslujejo pod skupnim zaščitnim znakom, zavezujočo zunanjo podobo ter standardizirano kategorijo prodajnega objekta in k njej pripadajoči ponudbi blaga. Značilnost te ureditve je, da maloprodajni trgovci v nabavah niso strogo vezani na nakupe v Sparovih grosisitih, so pa prednosti in bonitete nabave pri njih tolikšne, da so, ko se deli dobiček, zadovoljni grosisti, detajlisti in potrošniki. Človek bi dejal, idealna štacuna. Kaj so člani upravnega odbora Mednarodne Sparove centrale (prišli so direktorji nacionalnih Šparov iz Nizozemske, Velike Britanije, Nemčije, Švice, Avstrije, Finske in Španije) na svoji seji mleli, ne vemo. Verjetno so temeljito pretehtali v kaj se spuščajo s poslom na Slovenskem. Za nas Ne prezrite predvsem v okvirčkih napisanih novic in novičk Foto reportaže o visokem obisku Uradnih imenovanj Investicijskega poletja Nepodpisane članke je napisala urednica je bistven rezultat: Slovenija je kot 21. država na svetu sprejeta v krog Sparove družine in na podlagi podeljene licence družba Spar-Mercator lahko širi svojo mrežo, ki bo skladna s principi celotnega Špara. Na tiskovni konferenci so člani upravnega odbora, predvsem pa njegov predsednik gospod Bernhard Schmidt, izrazili zaupanje v Mercator, saj so prepričani, da je Mercator partner, ki ga ni treba učiti abecede poslovnosti in poslovanja po zahodnoevropsko. Priznanje, ki četudi je vmes malo vljudnostnega laskanja, je pač treba vzeti zares. Tako, kot bodo morali na drugi strani vzeti zares Mercatorjevo zahtevo, da mora poslovanje teči v obe smeri - da je treba za slovenske izdelke odpreti vrata v Sparovi mreži. Za nekaj tujih, ki se jih lahko kupi v Sparovih trgovinah, smo na naši strani vrata že odprli. Bi pa jih, glede na zahteve kupcev lahko še bolj, če ne bi bilo vmes nesrečnih deviznih “šti-cung”, ki dražijo blago. Drobtinice o obisku Sparovega upravnega odbora boste našli na posebni strani. Povzetki pomembnih sprememb in dopolnitev aktov Nove osnove za medsebojne odnose Pogodba Kot nov organ upravljanja Poslovnega sistema Mercator je s sprejetimi spremembami in dopolnitvami pogodbe ustanovljen upravni odbor. Upravni odbor ima lahko največ 25 članov, ki jih imenuje skupščina poslovnega sistema. Glede na to, da se v skladu z lastninsko zakonodajo Poslovni sistem Mercator kot veliko podjetje “podržavi” pričakujemo, da bo država v upravni odbor imenovala svoje predstavnike. Zato je s statutarnim sklepom imenovanih samo 19 članov upravnega odbora, in sicer 17 iz vrst članic poslovnega sistema ter 2 zunanja strokovnjaka. Na upravni odbor je prenešen velik del dosedanjih pristojnosti skupščine poslovnega sistema. Pristojnosti upravnega odbora si natančneje lahko ogledate v posebaj objavljenem sklepu upravnega odbora. Nekoliko drugače kot je to urejala dosedanja pogodba o ustanovitvi so urejene tudi upravljalske pravice članic v krovnem podjetju, ki izhajajo iz delniškega kapitala. Odpravljen je tudi avtomatizem pri reinvestiranju dobička krovnega podjetja v članico sistema, saj bo o plasmaju dobička krovnega podjetja po izteku leta 1991 odločala skupščina. Značilna je tudi določba, ki v primerih, da članica poslovnega sistema ustanavlja ali soustanavlja podjetje, zahteva soglasje upravnega odbora. To določbo si je treba razlagati kot preventivno, in sicer z namenom, da se preprečijo špekulacije v zvezi s “privatizacijo družbene lastnine”. Drugače so urejeni tudi pristop oziroma izstop iz poslovnega sistema ter razdrtje pogodbe. Z dopolnitvami pogodbe je to področje urejeno s pravili o prodaji delnic ali deleža članic oziroma prodajo delnic krovnega podjetja. Pri tem so na novo določeni tudi predkupni upravičenci. Dopolnjena pogodba o ustanovitvi poslovnega sistema zavezuje članice, da svoje akte uskladijo do 31.12.1991 ter določa, “da se za odnose, ki zadevajo medsebojna razmerja med članicami, neposredno uporabljajo določbe pogodbe o ustanovitvi Poslovnega sistema Mercator. To seveda velja v primeru kolizije med akti članic in pogodbo. Statut Statut Poslovnega sistema Mercator je organizacijsko operativni akt, iz katerega so razvidna načela za organizacijo in delovanje krovnega podjetja, pristojnosti organov poslovnega sistema, obenem pa je statut povzetek izhodišč za delavec razporeja in podjetja v kateri je delavec zaposlen. Na podlagi takega sklepa mora delavec začeti delo v drugem podjetju, ker mu sicer preneha delovno razmerje. urejanje medsebojnih razmerij v poslovnem sistemu. S statutom so definirane pravice, ki izhajajo iz ustanovnih delnic. Delnice dajejo polne upravljalske pravice in pravico do udeležbe na dobičku delniške družbe Mercator, pri čemer vsaka delnica daje en glas, vrednost delnice pa je v statutu še nominirana na 100.000,00 dinarjev. S statutom je spremenjena sestava skupščine poslovnega sistema, in sicer tako, da jo sestavljajo predstavniki lastnikov kapitala in predstavniki družbenega kapitala. Glede na to, da bo interese družbenega kapitala zastopala država, se bodo njeni predstavniki lahko udeleževali skupščine šele potem, ko bo zaživela republiško lasninska zakonodaja. Predsednik poslovodnega odbora odslej ni več predsednik skupščine, temveč bo to funkcijo opravljal eden izmed članov skupščine, ki bo izvoljen za mandatno dobo 2 let. Sicer pa ima predsednik poslovodnega odbora dva posvetovalna organa, in sicer kolegij, ki se ga udeležujejo delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter drugi strokovni delavci krovnega podjetja in poslovodni svet, ki ga sestavljajo direktorji podjetij -članic poslovnega sistema. Kot zanimivost naj omenimo še staremu statutu dodano poglavje v zvezi z razporejanjem delavcev v okviru Mercatorja, kot sistema. V tem poglavju je načelno urejeno razporejanje delavcev iz ene članice Mercatorja v drugo, v primerih, ko gre za povečanje ali zmanjšanje obsega dela, potrebe v zvezi z določenimi vrstami strokovnjakov, nastanku presežnih delavcev, nastanku invalidnosti delavcev, v primerih ko se pričakuje večja izkoriščenost delovne sposobnosti delavca in v drugih utemeljenih primerih. O razporeditvi delavca odloča poslovodni organ podjetja, ker je delavec v delovnem razmerju. Seveda pa je zato potrebno soglasje podjetij, v katere se Nekaj obiskovalcev letošnje sejemske prireditve “Anuga” v Koelnu se je vrnilo s poraznimi vtisi o predstavitvi Slovenije in tudi o velefirmi Kompas, ki je ogled organizirala. Slovenski šta-nt je bil po njihovih besedah organiziran in urejen tako, kot Mercatorjevi štanti leta 1963. Spraševali so se, kdo je odgovoren za kriminalno slovensko predstavitev. Postavitev je bila zaupana podjetju Interakcija, kdo pa je zasnoval vsebinski koncept predstavitve, še ne vemo. V Mercator-Nanosu teče postopek za reorganizacijo sedanje delniške družbe v enovito podjetje. Kako se bodo dogovorili bo kmalu jasno. Kranjska Oljarica je praznovala 85 letnico svojega delovanja. Prosla-vljali so jo z otvoritvijo obrata za proizvodnjo pralnih sredstev in zagonom lastne hidroelektrarne. Sicer pa so se veselili na Šmarjetni gori nad Kranjem. Na podlagi sprememb in dopolnitev ogodbe o ustanovitvi Poslovnega sistema Mercator d.d., Ljubljana in Statuta Poslovnega sistema Mercator, d.d., Ljubljana je skupščina Poslovnega sistema Mercator na 14. zasedanju 4.10.1991 imenovala člane upravnega odbora. I. Člani upravnega odbora so: 1. Davorin Kogej, Mercator-Blagovni center, d.d., Ljubljana, 2. Boris Požar, Mercator-Degro, d.o.o., Portorož, 3. Andrej Skrt, Mercator-Golovec, d.d., Ljubljana 4. Peter Markovič, Mercator-Sremič, d.o.o., Ljubljana, 5. Franc Tomanič, Mercator-Izbira Panonija, d.o.o., Ptuj, 8. Anton Černe, Mercator-Nanos, d.d., Postojna, 9. Marjan Sedej, Mercator-Optima, d.o.o., Ljubljana, 10. Ciril Dolenc, Mercator-Tovarna olja Oljarica, Kranj, d.o.o., 11. Albin Ješelnik, Mercator-Sevnica, d.o.o., Sevnica 12. Anton Kolenc, Mercator-Sadje zelenjava, d.o.o., Ljubljana 13. Stane Hribar, Mercator-Standard, d.o.o., Novo mesto, 14. Bruno Miklavec, Mercator-Trgoavto, d.o.o., Koper, 15. Anica Lukaček, Mercator-Zarja, d.o.o., Ormož, 16. Stane Bajuk, Mercator-KZ Metlika, n.sol.o., Metlika, 17. Anton Vrhovnik, Mercator-ZKZ Mozirje, p.o., Mozirje, 18. dr. Ivan Turk, Einspilerieva 5b, Lj'ubljana, 19. Milan Kojc, Dolenjska 92a, Ljubljana. II. Pristojnosti upravnega odbora so: 1. spremlja uspešnost poslovanja članic in daje predloge za izboljšanje uspešnosti gospodarjenja, kinaj upoštevajo interese posamezne članice ter celotnega poslovnega sistema; 2. obravnava in odloča o predlogih za kapitalske naložbe in povezave ter za emisijo vrednostnih papirjev, 3. spremlja vse odločitve, ki izhajajo iz gospodarjenja z združenimi sredstvi; 4. odloča o članstvu Mercatorja, d.d., v sestavljenih oblikah združevanja; 5. odloča o ustanovitvi podjetij doma in v tujini, o sklepanju pogodb za skupno vlaganje sredstev s tujimi pravnimi osebami v poslovnem in tehničnem sodelovanju, o pogodbah o prenosu oziroma uporabi industrijske lastnine z domačimi in tujimi pravnimi osebami, vse za Mercator, d.d., ter daje soglasje v primerih, ko članica ustanavlja ali soustanavlja podjetje; 6. sklepa o spremembi, razširitvi ali ukinitvi dejavnosti Mercatorja, d.d.; 7. sprejema operativne ukrepe, ki pomenijo izvajanje pianov in poslovne politike Mercatorja‘kot sistema, nanašajo pa se n« skupne funkcije; 8. imenuje delavce Mercatorja, d.d., ali strokovnjake članic, ki bodo v organih upravljanja članic zastopali interese Mercatorja, d.d., in uveljavljali pravice in obveznosti iz naslova upravljanja; 9. izreka ustrezne ukrepe za preprečevanje neuspešnosti članic; 10. daje soglasje k imenovanju direktorjev članic; 11. sprejema ukrepe za izvrševanje poslovne politike; 12. sprejema delovne načrte in programe; 13. imenuje in razrešuje predsednika, namestnika in druge člane poslovodnega odbora Mercatorja, d.d.; 14. sprejema splošne akte Mercatorja, d.d., razen aktov, ki jil> sprejema skupščina ali drug ustrezen organ, zlasti pa splošne akte tehničnega značaja kot na primer pravilnik o varstvu pri delu, pravilnik o sistematizaciji, pravilnik o požarnem varstvu, ravilniK o delovnem času ter druge pravilnike, ki se nanašajo na varstvo pri delu, zdravstveno varstvo in varstvo delovnega okolja; 15. sprejema pogoje kolektivne pogodbe na ravni Mercatorja, d.d.; 16. pripravlja predloge za skupščino in izvršuje njene naloge; 17. daje navodila in smernice za delo predsedniku poslovodnega odbora, namestnikom in drugim delavcem Mercatorja, d.d.; 18. skrbi za redno in pravočasno sestavljanje periodičnil1 poročil in letnega obračuna; 19. sprejema merila za sklepanje pogodb o zaposlitvi poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Meratorja, d.d. in članic; 20. sklepa pogodbe o zaposlitvi s poslovodnimi delavci in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi pri Mercatorju, d.d., ter sopodpisuje pogodbe o zaposlitvi za poslovodne delavci članic; 21. odloča o pridobivanju, odtujevanju nepremičnin in stvarnih bremen na premoženju Mercatorju, d.d.; 22. določa višino sredstev skupne porabe, izgube Mercatorja, a.d.; 24. sklepa o dolgoročnih odpisih terjatev, 25. določa izhodiščni osebni dohodek, sti 23. predlaga skupščini razporeditev dobička oziroma pokritji , d.d.; jatev, ____________________ ek, stimulacijo in nagrad^ predsedniku poslovodnega odbora, namestnikoma in podpredsednikom poslovodnega odbora Mercator, d.d.; 26. določa listo predstavnikov Mercatorja, ki sodelujejo kof predstavniki lastnikov kapitala v komisijah za reševanje ugovorov delavcev članic in Mercatoija, d.d., ter morebitno časovno veljavnost liste; 27. določa listo arbitrov notranje arbitraže Mercatorja, iiU' enuje predsednika in tajnika arbitraže ter njuna namestnika tel sprejema pravilnik o notranji arbitraži; 28. obravnava in odloča o vseh drugih zadevah, za katere f pristojen po zakonu, drugih predpisih, pogodbi, statutu , pa z božjo politiko. S Sparovo jelko na žepku še v času, ko smo šteli dinarje. V zaloški trgovini je tudi menjalnica. Skrbno zloščena Sparova trgovina v Zalogu pred otvoritvijo. si'1991 Člani upravnega odbora Mednarodne Sparove centrale z gostitelji, člani poslovodnega odbora Poslovnega sistema Mercator pred nqjboJj prijaznim dejanjem -zasaditvijo jelke. Zakqj jelka? Po nizozemsko SPAR pomeni jelka In je zaščitna znamka trgovanja v 20 deželah sveta, sednj tudi v 21. - Slovenjji nlz^podatki?erCa*0r"^a*OV,le*a cen^ra J* K08te malo osupnila.Direktor Davorin Kogej (skrajno desno) je samozavestno Pogovorni jezik članov Španovega upravnega odbora je angleščina. Protokol je poskrbel za prevajalko. Njena odlična angleščina je presenetila celo Angleža. Pa naj še kdo reče, da imamo slabe šole. Med Sparovimi poslovneži se je najbolj izkazal predstavnik finskega Špara. Nekaj dni po končanem obisku je že poslal zahtevo za ponudbo izdelkov Mercator-Ete in Mer-cator-Embe. Odgovor o-beh je bil poslan ekspresno. Srečno Etine o-makce ali kumarice in Embin Sweet bar ali crispies na Finskem. A Gospod Marko Cedilnik, vodja skladiščno odpremne službe v Mercator-Blagovnem centru (v sredini), je navdušil Z angleščino. Finski direktor Špara gospod Penti Kivinen (z dvignjenim prstom) je ugotovil kratkost slovenskih transportnih poti Očitno je racionalnost njegova temeljna lastnost Najbolj bleščeč vtis ob obisku Mercator-Blago-vnega centra je na obiskovalce naredil vodja skladiščno odpremne službe Marko Cedilnik, ki je v zelo dobri pogovorni angleščini prisotnim razložil delovanje kontrolne kamere, računalniško s-premljanje skladiščnega poslovanja, pa tudi to, kako s hčerko piše domače naloge. “Excelent, super, never seen” (odlično, super, nikoli videl), je ob njegovem nastopu z občudovanjem vzklikal predstavnik angleškega Špara. “Gastarbajter” iz Libije je visoko dvignil ugled Mercator-Blagov-nega centra. Anglež bi sklepal stave, da v nobenem Sparovem skladišču v Evropi ne bi našli delavca, ki govori tuj jezik. - Pred Mercatorjevim poslovnim centrom v Ljubljani so člani upravnega odbora ŠPARA zasadili jelko. Predsednik upravnega odbora gospod Ber-nhard Schmidt je prvo lopato vljudno porinil v roke Mirana Goslarja. Ta pa nazaj. Zadrego je rešil smeh prič. Veliko botrov, Bog ne daj, na koncu kilavo jelko. Ljubljanskemu županu (jelka je iz njegovih logov) bi utegnili naprtiti krivdo. Zahodni poslovneži ne bi bili to kar so, če si ne bi ogledali tudi Mercatorjeve trgovine. Toda najprej so si ogledali konkurenčno. Eden od Mercatorjevih gostiteljev je v tej trgovini zardeval in se potihem spraševal od kdaj vzorna trgovina v takem neredu. Šele ob izstopu je spoznal, da je bil v konkurenčni trgovini. Se je pa zato toliko boU sladko nasmihal, ko je zapuščal Mercatorjev fužinski prodajni center. Finec je ob ogledu Mercator-Blagovnega centra opazil precej praznega prostora, zlasti pred velikimi s kovinskimi vrati zavarovanimi prehodi. Pripombo je povedal glasno, gostitelj Miran Goslar mu je pojasnil, da so vsa ta vrata zaradi požarne varnosti. Fincu je bilo jasno, da ima opraviti tudi z gasilcem za vsak primer. Finec pa je opazil še nekaj drugega. Slovensko majhnost. 350 kilometrov po dolgem in počez. In ga je zanimalo, koliko grosističnih skladišč ima Mercator na tej relaciji. Razložil je finsko racionalnost - na 1000 kilometrih, toliko znese Finska po dolgem in počez, bo eno samo z nekaj področnimi centri. Obisk Sparove trgovine v Zalogu Na sprejemu pri ljubljanskem županu so člani upravnega odbora slišali naslednjo ujavo mestnega primariusa : “Veseli nas, da s Šparom prihajata v Ljubljano in Slovenijo za potrošnika prijaznejša trgovina in bogatejša ponudba. Pričakujemo pa, da tudi cenejša. Ljubljana je počaščena, da ste jo izbrali za svoje zasedanje in upam, da se vam bo pokazala kot prijazno, z evropsko tradicijo zaznamovano mesto.” Anglež se s človekom, ki mu ni predstavljen, ne pogovarja. Staro angleško bontonsko pravilo je spravilo v zadrego glavnega gostitelja, ki je partnerje na svoji strani predstavil šele na Angleževo pobudo. Nič slabše se ni godilo voditeljici tiskovne konference, ki kolegov novi-narjev ni poimensko predstavila. Zelo dostojno in zanimivo je gostom Mer-cator-Blagovni center p-redstavil direktor Davorin Kogej. Iz predsta- vljenih podatkov je bilo razvidno, da je večina Sparovih skladišč (tako po kvadraturi in dnevnem pretoku blaga) v primerjavi z Blagovnim centrom, pravi mačji kašelj. Protokol ob obisku je moral biti na najvišji ravni. Mojster protokola, sicer vodja studia za ekonomsko propagando, Jure Jež je moral skrbeti, da je vse teklo po špagci. Oddahnil se je šele, ko so gostje na hitro rekli “pa-pa”. Slišalo se je bolj “see you later, aligator”. Izkazali so sc na n^višjl ravni: delavci obrata družbene prehrane v Mercatorjevem poslovnem centru : (do leve proti desni: Rok Stojko, natakar, Andreja Pikelc natakarica In mojster kuhalnice Vinko Jezernik Investicijsko poletje 12. avgusta so se odprla vrata nove samopostrežne trgovine Merca tor-Dolomitov na Brezovici pri ijub^anL Dobro založeno in prostorno trgovino so krajani pogrešali že zelo dolgo. Stara, ki bo peurejena za druge namene, je bila med prvimi mini samopostrežbami v Sloveniji. Moški del brezo viške trgovine se je pred objektivom skril Je pa ženski zato zalegel V Gonyi Radgoni so sledovi vojne še vidni Da bo mesto še lepše, še Zanimiva strešna konstrukcija radgonske trgovine. bo\j trgovsko, se je določila Mercator-Sloga. Nek^j korakov stran od strogega središča, mejnega prehoda in ^ra<^ Pa imqjo radgonski Slogaši še nekqj drobnih naložb, predvsem v obnovo obstoječih trgovin. Ena teh je tudi v Kapeli. Z ravno, pred I desetletji moderno streho, so bile težave. Predrugačili streho, pod njo stisniti stanovanjce in dve muhi na mah sta rešeni Tole pa so začetna gradbena dela v še eni od Sparovih trgovin, in sicer na Vrhovcih pri Ljubljani Trgovino bodo razširili, ji dali novo podobo. Odprta mora biti v letošnjem novembu, fotografijo smo posneli sredi oktobra. Kapitalski vložek v družbo Spar-Mercator, objekt, je vložek Mercator-Dolomitov. Pravijo, da se pri predelavi trgovine na Vrhovcih odkriva pravo “mojstrstvo” projektantov, zidarjev... Iz zelenega v belo * Obveščenost delavcev z lastnim časopisom glasilo Ljubljanskih mlekarn št. 1 september 1991 * ^ Lf? * * * * >---- Jj; V Mercator-Ljubljanskih mlekarnah so izdali prvo številko svojega glasila in mu dali poetično ime “Iz zelenega v belo”. V uvodniku “Časopisu na pot”, je urednik Franc Zalar zapisal: “Skupščina našega podjetja se je odločila za izstop iz Poslovnega sistema Mercator v okrilju katerega smo delovali šest let, pred tem pa smo delovali tudi znotraj nekdanjega sozda KIT. V vsem tem času smo delavci Ljubljanskih mlekarn prejemali skupni časopis podjetij, ki so se združevala v okviru KIT-a oziroma PSM-ja. Skoraj v vsaki številki je bil tudi kak prispevek iz našega podjetja. Vodstvo podjetja sodi, da je den od pomembnih stebrov vsakega podjetja tudi dobra in pravočasna obveščenost delavcev o najpomembnejših dogajanjih v podjetju. Zato smo se odločili za izdajanje svojega časopisa. Prepričan sem, da bo časopis našel pot do vsakega našega delavca in upokojenca (tudi z njimi želimo ohraniti čimbolj neposredne vezi). Pred vami je prva številka. Posvečena je predvsem 35-let-nici obstoja našega podjetja in globalni usmeritvi v prihodnjem obdobju. Tokrat je članke napisalo le nekaj sodelavcev. Ob tej priložnosti, ko izražam prepričanje, da boste “svoj” časopis z zadovoljstvom prebirali in sprejeli, vas hkrati vabim: poprimite za svinčnik in prispevajte, da bo časopis vedno aktualen in vreden slovesa našega podjetja." Zanimivo branje iz te številke je intervju z generalnim direktorjem podjetja mag. Mihom Urbanijo. Ta je v odgovoru na vprašanje sogovornika Matije Trstenjaka, kaj v Ljubljanskih mlekarnah pričakujejo od zakonskih, statusnih in organizacijskih sprememb na področju prehrambenih izdelkov, odgovoril: “Menim, da imate tu v mislih zakona o lastninjenju. Ta zakon (ki pa še ni sprejet) predvideva, da naj bi kmetje, organizirani v zadrugah, postali lastniki mlekarn v višini 40% knjižne vrednostimlekarn, v tistem delu, ki je vezan na blagovne tokove. V danem primeru torej na odkup mleka in njegovo predelavo. Ostali del vrednosti mlekarn pa bi se prenesel v sklad za razvoj (podržavil). Mlekarne bi se morale v skladu z zakonom organizirati kot delniške družbe s svojimi organi kot so skupščina, upravni odbor in nadzorni odbor. Tako nastopijo popolnoma novi odnosi: na eni strani se pojavijo lastniki, ki preko svojih predstavnikov v skupščini in upravnem odboru postavljajo poslovno politiko in odločajo, na drugi strani pa menedžment, ki je zadolžen za doseganje s poslovno politiko postavljenih ciljev. Verjetno bodo v končni verziji zakona tudi delavci prejeli del delnic mlekarn in s tem ustrezno sodelovali v upravnih organih. Najbrž pa bodo delavci po zahodnem vzorcu nastopali kot soupravljala. Vse to bo jasno, ko bo zakon sprejet. Osnovni namen zakdna je bil v večji učinkovitosti podjetij, kar seveda v praksi pričakuje tudi naše podjetje. Upamo, da bomo tako učinkoviti, da bodo naše delnice tako visoko kotirale, da jih bo kdo kupil. Kajti samo tako bomo prišli do pravih lastnikov in željene učinkovitosti. V nasprotnem primeru pa bomo za dolgo ostali poldržavna firma. Ne glede na zakon o lastninjenju pa v Ljubljanskih mlekarnah že dalj časa iščemo rešitve za učinkovito poslovanje. Tako smo ugotovili, da nam nekajletno skupno življenje z Mercatorjem ni dalo pričakovanih rezultatov. Ob priliki realizacije kapitalskih povezav v Poslovnem sistemu Mercator, ki bi mu morali “podariti” najmanj 51% vrednosti Ljubljanskih mlekarn, smo se odločili, da iz sistema izstopimo. Tako je skupščina Ljubljanskih mlekarn na svoji seji letos v maju sprejela sklep, da izstopi iz Poslovnega sistema Mercator. Realizacija sklepa je v teku. Vodstvo Ljubljanskih mlekarn vidi veliko večje možnosti za dolgoročno uspešen razvoj v kapitalski povezavi z drugimi slovenskimi mlekarnami, kjer bi z ustrezno delitvijo programov, usklajenimi investicijami itn. dosegali ugodne rezultate in ustrezen razvoj. Tako smo se v skladu s to odločitvijo že kapitalsko povezali z Mariborsko mlekarno, s katero že več kot 25 let uspešno sodelujemo. Tako so postale Ljubljanske mlekarne družabnik v Mariborski mlekarni, Mariborska mlekarna pa eden od družabnikov v Ljubljanskih mlekarnah. Tako smo ustvarili kar se da neposreden interes obeh mlekarn za dobro poslovanje. Menimo, da je to začetek in da bo potreba po racionalnem gospodarjenju (po zgledu mlekarn po svetu) ta proces v Sloveniji še pospešila." O razvojnih ciljih Ljubljanskih mlekarn pa je gospod Urbanija dejal: “Kot sem že v enem od prejšnjih odgovorov dejal, je postavitev pravih ciljev eden od najpomembnejših delov poslovne politike. V Ljubljanskih mlekarnah imamo dolgoročne in kratkoročne cilje. Eden od najpomembnejših ciljev je dokončanje rekonstrukcije mlekarn na konzumnem področju in jogurtih. S tem bomo dolgoročno rešili problem konzumnega mleka ter jogurtov. Predvsem na področju jogurtov, ki so tudi ekonomsko zanimivi, bomo lahko prišli na tržišče z novimi in kvalitetnejšimi izdelki, kar nam današnje kapacitete in tehnologija onemogočata. Poleg rekonstrukcije na konzumnem področju je naš cilj še v letošnjem letu dokončati investicijske posege v vseh treh sirarnah, na avtomatiki v sterili ter obnovo kapacitet v sterili. Drugi pomembni cilj je dokončati načrtovanje blagovnega prometa, stroškov z metodo kalkulacij po direktnih stroških, informatike in projekt kontrole kvalitete. Kvaliteti izdelkov bomo v naši poslovni politiki namenili posebno pozornost. Eden izmed naših pomembnih ciljev je tudi priprava projekta “Sladoled”. Tu nameravamo s sodelovanjem močne inozemske Urednik Iz zelenega v belo, Franc Zalar sladoledne hiše povečati in modernizirati proizvodnjo sladoleda. Naš končni cilj je prevzeti vodilno vlogo v proizvodnji sladoleda. Za sprejemanje dobrih poslovnih odločitev so potrebne dobre informacije. Za operativno realizacijo projekta ‘Tpfor-matika” bomo z dodatno računalniško opremo zadostili zahtevam po obdelavi podatkov, počasi pa bomo opustili tudi usluge, ki jih za nas dela republiški računalniški center. Seveda je detajlnejših in operativnih ciljev še veliko. Naštel sem samo nekaj glavnih. Vsekakor pa vsi ti delni cilji vodijo k enemu skupnemu cilju: čim večji dobiček in zadovoljstvo vseh zaposlenih. Ni naključje, da smo v preteklih dveh letih v sodelovanju s SEP managementom Sebastijana Piskarja zelo uspešno končali projekt “Pot k dobičku”, ki že daje rezultate. Naš kompleksni cilj je finančno stabilno, akumulativno in permanentno k razvoju usmeijeno podjetje. Res pa je, da delujemo na področju družbeno pomembne dejavnosti, kjer bo vsaj v nekaterih delih delovala država (hrana), kar bo pri vodenju delno omejevalo celoten menedžment v Ljubljanskih mlekarnah. Kot ste dejali v vprašanju, čas za postavljanje razvojnih ciljev ni ugoden, preveč je neznank. Vendar so ravno v tem trenutku jasni in v veliki meri uresničljivi cilji, še bolj pomembni. Podjetje mora vedeti, kaj hoče, potem je tudi v času velikih neznank cilje lažje uresničevati." Ne bi bilo prav, če ne bi omenili še drugih prispevkov, iz katerih je razvidna 35 letna rast Ljubljanskih mlekarn, pozornost, ki so jo v podjetju namenjali in jo še namenjajo razvoju, kakovosti in propagandi. Pestra prva številka, čestitke njenim ustvarjalcem in dobre želje na poti “Iz zelenega v belo”. Dolgo so trajala usklajevanja razvojnih usmeritev dveh velikih mesnopredelovalnih podjetij -Mercator-Mesne industrije Ljubljana in Mer-cator-Mesoizdelkov Ško-fja Loka. Rezultat tega usklajevanja interesov je odločitev o skupnem podjetju, ki bo zaživelo 1.1.1992. Šuš(ja se tudi o novem imenu - Mercator-Mimi. Krovno podjetje v Poslovnem sistemu Mercator bo z novim letom tudi drugače organiziran. Razen skopega podatka, da bodo iz njega nastala 3 podjetja, ki bodo imela korenine v sektorju za trženje, sektorju za finance in ekonomsko informacijskem sektorju, vam ne moremo ničesar bolj natančnega povedati. Bolj ali manj jasno je le, da bodo lastniki obveznic krovnega podjetja postali delničarji na novo se ustanavljajoče Mercatorjeve komercialne ban-ke. Zavarovalnica Mercator je sredi septembra 1991 organizirala izobraževalni seminar za svoje bodoče sodelavce, ki naj bi komercialno delovali oziroma pridobivali zavarovance. Upamo, da bo znanje koristno uporabljeno in da se bo zavarovancev trlo. Presunjeni nad okrutnostjo vojne na Hrvaškem, smo Slovenci na svojo vojno že malo pozabili. Posledice odpravljamo s solidarnostno pomočjo. Posebej se nam je za solidarnostna sredstva zahvalila gospa Olga Zamuda, ki je v Gongi Radgoni ostala brez stanovanja. Njej in sodelavcu iz Mercator-Sloge Herbertu Kumru je Poslovni sistem Mercator namenil 150.000,00 din pomoči za obnovo porušenih stanovanj. Merca-tor-Sloga oziroma njegov sindikat pa sta se poleg Mercatorju, zahvalila še Veletrgovini Potrošnik, Območnemu svetu ZSSS za Pomurje ter Območnemu odboru sindikata trgovine za Pomurje (delavcem Potrošnika in Vesne iz Ljutomera). V Mercator-STP Metlika so skupaj s potrošniki praznovali 40 letnico podjetja. Pripravili so prijazno popoldne, ki se ga je udeležilo veliko najbolj zvestih potrošnikov. Ob tem velja povedati, da v Metliki, kljub stiski z denarjem, obnavljajo trgovine in prav ob 40 letnici, so odprli dve prenovljeni. Državo smo vzeli premalo zares ali pa nas država nima za resne 8. oktobra je napočil dan izvajanja slovenske državnosti. Kakor nas je dejstvo državnosti razveseljevalo, je ta državnost kaj hitro pokazala, kaj v pretoku blaga in denarja pomenijo enostranske odločitve. Vrsta zapletov s sosedi na Hrvaškem in v drugih delih Jugoslavije je praktično blokirala vse. Kako iz objema v danih okoliščinah, je bilo predstavljeno na posebnem posvetu 11. oktobra. Posvet seje nadaljeval tudi 18., vendar kaj posebej bistvenega, kar je predstavljeno v sestavku, ni prinesel. Slovenske državnosti marsikdo, tudi med tistimi, ki vodijo gospodarstvo, ni vzel zares. Dokazov za to je na pretek tudi v naših vrstah. Pri tem prav nič ne pomaga sklicevanje na enostranskost vladnih odločitev, ki zadevajo vzpostavitev državnih meja in denarnega sistema. Vlada je sicer zagotavljala, da je predvsem z republiko Hrvaško dogovorjeno in urejeno vse, tako za nemoten pretok blaga, kot za nemoten plačilni promet. Povsem konkretne prilike, ki jih doživljajo podjetja, ki imajo blagovne tokove z ostalimi deli Jugoslavije, poslovne enote v teh delih ter v zvezi s tem terjatve in obveznosti izven Republike Slovenije, so pokazale drugačno sliko. Ta slika se nam je približala že tretji dan po uveljavitvi slovenske državnosti, najbolj pisana pa je bila slika s slovensko hrvaške meje. Podjetja Mercator-Zarja, Mer-cator-Univerzal, Merca-tor--tzbira Panonija Ptuj, Merca-tor-Izbira Kranj, Mercator-Tr-goavto, Mercator-Degro, Mer-cator-Sadje zelenjava, Merca-tor-Blagovni center, Mercator-Mednarodna trgovina, Merca- tor-Ljubljanske mlekarne, so v razgovoru nanizala vrsto problemov, s katerimi so se srečala v prvih dneh po uveljavitvi slovenske državne meje s Hrvaško. Značilni problemi: pomanjkanje spoznanja, da gre v poslovanju s Hrvaško oziroma drugimi deli Jugoslavije za poslovanje po načelih zunanjetrgovinskega poslovanja; neenotno delovanje oblastnih organov pri izvajanju carinske in druge kontrole, predvsem pa zastoj v plačilnem prometu. Praktični primeri, s katerimi so nastop slovenske državnosti slikali predstavniki navedenih podjetij: blago, ki gre le 5 kilometrov čez hrvaško mejo, je treba najprej odpeljati v 30 kilomtrov oddaljeno carinarnico, ga ocariniti in nato poskrbeti za oskrbo poslovne enote na Hravšakem. Grosist, ki oskrbuje poslovne enote Mercatorjevega maloprodajnega podjetja na Hrvaškem, zaračuna maloprodajnemu podjetju dobavljeno blago v tolarjih, maloprodajno podjetje pa dobi blago prodano na Hrvaškem, plačano v dinarjih. Blago iz drugih delov Jugoslavije se tretira kot uvozno blago in za konsignacijsko prodajo uvoz- nega blaga veljajo strogi skladiščni režimi - naj ti strogi režimi veljajo tudi za blago jugoslovanskega porekla? Po pravilih se blago carini ob prehodu državne meje na podlagi spremnih listin, ki so osnova za carinske stroške. Ali naj bo takega postopka deležno blago, ki ga je treba dnevno prevažati na Hrvaško stran? Nekaj odgovorov na predstavljene probleme, je slovenska carinska služba že sama poiskala s poenostavitvijo in racionalizacijo tako potrebnih listin kot carinskih postopkov. Bolj problematičen pa je problem finančnih tokov. V času ko nastaja ta zapis obljubljeni sporazum s Hrvaško in drugimi deli Jugoslavije še visi v zraku. Obenem pa dežujejo navodila Službe družbenega knjigovodstva in ministrstva za finance in nihče še natančno ne ve, kako bo potekal plačilni promet. Znano je le temeljno dejstvo, da bodo podjetja s pozitivnim saldom terjatev v drugih delih Jugoslavije lahko trgovala na borzi. In prav za ta del je bila v Poslovnem sistemu Mercator načrtovana strategija, ki temelji na učinkovitem in discipliniranem multirate-larnem informacijskem sistemu. Jedro sistema tvori evidentiranje vseh terjatev in obveznosti, ki jih imajo podjetja v sestavu PSM v drugih delih Jugoslavije. Tako naj bi se vzpostavil prvi krog medsebojnih kompenzacij terjatev in obveznosti, obenem pa bi bila to osnova za iskanje kompenzacijskih verig. Poslovni sistem naj bi kot celota, kot en subjekt torej, nastopal pri prodaji na borzi. Informacijski sistem zahteva trdo disciplino obenem pa visoko stopnjo poslovne morale med članicami sistema. Dejstvo je, da bodo v iskanju kompenzacijskih možnosti partnerji izven sistema za odkup pozitivnih saldov terjatev ponujali “šticunge” in ni izključeno, da bi za ceno nekaj odstotkov tudi članice sistema služile na ta račun, vendar pa pri tem delale škodo celotnemu sistemu. Načrtovalci vzpostavitve informacijskega sistema namreč ugotavljajo, da bo imel od skupnega nastopa na borzi korist celoten sistem. Na pobudo predstavnikov prej navedenih podjetij je bil 11.' oktobra 1991 ustanovljen nekakšen krizni štab, ki bo bdel nad blagovnimi in finančnimi tokovi ter vso ostalo problematiko, ki izhaja iz uveljavljanja slovenske državnosti. Krizni štab vodijo: za področje blagovnih tokov Franc Prvin-šek, podpredsednik poslovodnega odbora za trženje, za področje finančnih tokov Igor Vandot, namestnik podpredsednice poslovodnega odbora za finance, ostala vprašanja pa spremlja Lojze Klemenčič, namestnik predsednika poslovodnega odbora. Naloga kriznega štaba je, da o problematiki, s katero se srečujemo pri vsakdanjem delu oziroma izvajanju republiških predpisov, seznanja pristojna republiška ministrstva in druge organe oblasti. Vse to pa z namenom, da bi se tudi na osnovi naših pripomb in predlogov zakonodaja približala ali pa bolj praktično uredila pretok blagovnih in finančnih tokov. S PARADIŽNIKOVA OMAKA Z GORAMI Skupna nuha snov: min. 9% g? Energijske tn-ednaiit: Mil K J {^0 Kc.aip'190 g Mercator-hlTA Živilska industrija Kamnik BREZ --jaTN. , KONZERVANSOV gglMfr ca Z gtr&l* it Bili so direktorji. Zdaj so upokojenci. Metod Škrjanec, dolgoletni direktor Mercator-Hotelov gostinstva, se je upokojil kot direktor Mer-cator-Hotela Mantova, Marjan Gradišar, dolgoletni direktor Mercator-Preskrbe v Tržiču, Slavko Tomič, direktor Mer-cator-Kmetijske zadruge Cerknica in Mirko Košmerl, direktor Mercator-Potrošnika v Lenartu, doyen med njimi. Štirje obrazi, štiri osebnosti, ki so, nekateri med njimi, desetletja dihali z Mercatorjem. Štirje obrazi. Vsak med njimi bi si zaslužil svoj portret. Štirje direktorji stare garde, ki so včasih bolj, včasih manj uspešno lovili veter v jadra Zdravica $ predsednikom poslovodnega odbora: od leve proti desni: Mirko Košmerl, Metod Škrjanec, Miran Goslar, Slavko Tomič in Mar- svojih podjetij. Možje, ki so morali včasih, zaradi časov, v katerih so bili na višku ustvarjalnosti, zatajiti svojo zdravo pamet in pragmatične poglede na podjetništvo. Možje, ki so zadeve zavijali v samoupravni celofan...možje, ki so v zadnjem letu svojega dela dočakali menedžerstvo. Dočakali zahodnjaški boom na balkansko-slovenski način. Tuj je tem štirim obrazom. Preveč je gosposki in goljufiv, da bi z njim pokrili svoj preprosti “direktor”. Sodelavci, kolegi in prijatelji v Mercatorju, nastopil je čas slovesa. Odhajam s polno delovno in starostno dobo v pokoj. Polnih 28 let let sem preživel v podjetju Mercator-Potrošniku kot njegov direktor. Bilo je precej prečutih noči zaradi pritiskov politikov, ki so hoteli zadi\ji hip preprečiti Potrošnikovo integracijo z Mercatorjem, pa tudi ob pisanju sanacijskih programov, zaradi dolgov za izgradnjo blagovnice... z vami je bilo kljub temu prijetno, posebej s predsednikom poslovodnega odbora Miranom Goslarjem, Drago Vaupotič, Francem Prvinškom, Samom Dostalom, Dušanom Flajsem... Z Miranom sva si dostikrat prišla navskriž, seveda pa nobeden od naju ni poznal zamere. Očital mi je, da sem preveč odkrit Imel je prav, saj odkritost ni bila zaželjena v prejšnjem sistemu, še manj pa v sedanjem, ko so se samo “farbe zamenjale”. Vsem iskrena hvala za sodelovanje. Vsem delavcem Mercatorja želim obilo uspehov. V slogi je moč, in če boste sledili trmastemu predsedniku poslovodnega odbora, ki je znal tudi v najbolj težkih trenutkih predlagati za vse ali pa za večino primerne rešitve, ne vidim bojazni, da ne bi uspešno prebrodili prelomnih časov, ki so pred nami. Vaš Mirko Košmerl, upokojenec Privatizacija stanovanjskih skladov Svetuje vam Interdom Razmišljate o prestrukturiranju podjetja in v povezavi s tem z njegovim prostorskim zmanjšanjem in povečanjem? s; irai e sz »s tm f i :r n oi ssissne/ cjfupoasuud ntnjvtf vfupotmojtl tumvcf Imate skrbi s privatizacijo stanovanjskega sklada? Iščete strokovnjake, ki bi ocenili vse te nepremičnine, izpeljali pot- zr a otssi »srrrf zi n oissi :3tupo O wT aj d. o« o S o £ 8 sr S 2 j1 0:515! «8 rH O ♦-* VO Zagonetna križanka 7 3 6 2 13 22 4 10 12 2 6 19 6 2 13 18 15 6 14 3 13 17 1 9 e 3 9 2 22 1 6 7 8 4 13 1 7 2 10 8 13 2 9 10 12 2 14 9 4 22 12 3 13 17 1 9 7 3 8 11 2 15 4 13 3 9 14 2 6 21 6 2 22 2 14 2 5 15 4 8 3 16 12 4 11 20 1 9 12 1 7 1 13 16 3 16 Iz knjige “Kako smo uspeli” Trpka radost nočnega razmišljanja V prejšnji številki časopisa smo objavili nekaj razmišljanj predsednika poslovodnega odbora Mirana Goslarja, ki so zadevala njegovo razmišljanje o sodelavcih - direktorjih. Danes objavljamo pogled na njegove izkušnje pri vodenju podjetja. Izkušnje in spoznanja iz politične in poslovne kariere Mirana Goslarja, so lahko njegovim mlajšim kolegom koristno napotilo. Življenje za firmo - trpka radost nočnih razmišljanj. “Sedanjim in prihodnjim mlajšim menedžerjem bi svetoval naslednje: najpomeb-nejše je spremljati, kaj se na področju gospodarske dejavnosti (branže) dogaja na evropskem in svetovnem tržišču in razlišljati tako, kot se razmišlja v tem okolju; spremljati je treba vsa tehnološka in tržna dogajanja v branži in zagotoviti dober komunikacijski sistem ter najbolj sveže informacije; živeti za firmo najmanj 12 ur dnevno. Ne jih ravno presedeti v pisarni, temveč se najmanj toliko časa podrediti razmišljanju o delu in napredku podjetja. Mnogo idej, lahko rečem najboljših zamisli, se mi je porodilo ponoči, ko sem v nočnem miru tuhtal o skrbeh in problemih ali pa razmišljal o novih rešitvah. Mnoge ideje sem moral zapisati, da jih ne bi pozabil. Potem sem vsako od zamisli obdelal od ideje do njene realizacije oziroma uporabe. Kolikokrat sem si dejal -nihče me ne more plačati za neprespane noči, ki sem jih preživel s in za firmo. Prav gotovo ima mendžer lahko konjička, hobi, lahko ima vse, toda najpomebnejša sta mu usoda in uspeh podjetja. Dejstvo je, da je osebna usoda menedžerja povezana z usodo podjetja, njegovo znajnje je predano podjetju. Mislim, da bi se moral vsak menedžer, v majhnem ali velikem podjetju zavedati, da je menedžerski posel nehvaležno delo, nehvaležno zlasti, če pričakuješ neko zanj neko priznanje. Moja osebna življenjska filozofija je: ničesar ne pričakuj, ker boš le tako to kar si dosegel vzel kot normalno oziroma kot več od tega kar si v resnici žele. Bodi hvaležen za vse, ne pričakuj ničesar, ker le tako ne doživiš razočaranja. Tako filozofijo bi priporočil tudi drugim. Menedžerji so tudi samo ljudje in zato ne morejo večno doživljati samo aplavzov, doživaljajo tudi obratno. V tem smislu je menedžerski poklic nehvaležen, njegova hvaležna stran pa je, da menedžer vedno lahko nekaj pokaže. Seveda ima ta poklic vrsto drugih prednosti in ugodnosti, zanesljivo pa je eno: menedžer nima časa za svojo družino in njegov zakonski partner je zanesljivo prikrajšan za mnoge življenjske radosti in zadovoljstva. To je najbolj negativna stran tega poklica. Vesel sem, da se sedaj rojeva svoboda delovanja za vse poslovne ljudi, svoboda, po kateri smo mi samo hrepeneli. Polje biznisa se širi in na njem je prostora za vse ambiciozne in pridne. Kakor boš sedaj zaoral, tako boš jutri živel. Ne gre zaorati niti pregloboko, niti preplitvo, ker bo sicer vložen trud zaman. Najpomembnejše je, da delaš nekaj koristnega, nekaj zaradi česar je življenje bolj smiselno in bogatejše. Posel (delo) je obvezni del življenja, ni pa treba, da je mukotrpen. Z več smisla za njegovo boljšo organizacijo, lahko pričakujemo tudi več plodov. v Časovna in vsebinska luknja Verjetno so le najbolj zvesti bralci Mercatorjevega časopisa opazili časovno in vsebinsko luknjo v izhajanju in vsebinski zasnovi časopisa. Lani sem se predvsem zaradi vsebinskih zadev naslovila z “DOST ’MAM”. Letos dodajam še časovno zadevo. Časopis je začel izhajati neredno, vse več je dvojnih številk, vse pa so si po načinu pisanja enake, kot jajce jajcu. Pisanje gre očitati avtorstvu enega, od tod “AJERŠPAJS”. Z izjemo dveh bolj ali manj stalnih dopisnikov, ki pa se lotevata specifičnih tem s področja trženja, je časopis delo enega. Časopis je vsebinsko naravnan na dogajanja v poslovnem sistemu kot celoti - postal je nek uradni list, manj pa je zaznati vsebin, ki predstavljajo članice poslovnega sistema. Zvenelo bi kot opravičevanje ali zvračanje krivde na druge, če bi se sklicevali na to, da en sam človek pač ne more biti povsod. To, sicer objektivno dejstvo zamaje drugo, bolj pomembno. Gre za to, da si kot uredništvo časopisa nismo prizadevali za vzpostavljanje in zagotavljanje ter vzdrževanje dopisniške mreže, niti s tem problemom nismo nikoli nastopili pred organi poslovnega sistema, kot so poslovodni odbor, skupščina in svet za obveščanje. V tem delu je krivda na strani uredništva oziroma urednika. Koncept vsebinske in oblikovne prenove časopisa je bil predstavljen poslovodnemu odboru, ki jo je zavrnil, meneč, da je del zamišljene prenove pokrit z Informatorjem (tedenskim informativnim biltenom), časopis Mercator pa naj bo še naprej “ljudski”. In je ostal, s časovnimi in vsebinskimi luknjami, ki si jih očita urednik, ki mu jih lahko očita tudi manj pozoren bralec. Vendar pa, gospoda..., časopis sodi med pomembne javne medije, čeprav v našem primeru omejene javnosti (delavci Mercatorja), zato menim, da je oblikovanje (in preoblikovanje) njegovega poslanstva domena, ki sodi v poslovodenje z ugledom podjetja. Nastajanje časopisa torej ne more biti naključno in v sračje gnezdo znešena kopica novic in novičk, odvisnih od dobre ali slabe volje tistih, ki odgovarjajo, da sploh izide, temveč je časopis rezultat uveljavljanja načrtno zamišljenega projekta o imidžu podjetja. Zal, takega projekta, ki bi mu sledili z vsebinsko zasnovo časopisa, v Poslovnem sistemu Mercator, nimamo. Pri nastajanju časopisa, če naj bi ta sledil aktualnim dogajanjem v presnavljanju v poslovnem sistemu, smo bosi. Brez strokovnega pisanja, sledi o prero-jevanju, če odštejemo informativne zabeležke, ni. O neodvisnih in samostojnih odločitvah ter problemih podjetij, ki sestavljajo poslovni sistem, se da poročati na novinarski ravni. Toda, ko gre za politiko Poslovnega sistema Mercator, za tisto, kar definira in utemeljuje to politiko kot strategijo skupnega, je potrebna stroka, strokovno videnje, argumentiranje in vrednotenje odločitev, predvsem z vidika — pii\bi> m-tfa \i\lemj tfcrraJ Časopis poslovnega sistema Mercator, d.d., Ljubljana, Titova 137. Izdaja Center za obveščanje PSM. • Uredništvo: Titova 137, 61113 Ljubljana. (L, 061/183-254. • Ureja uredniški odbor: Franc Božič, Franci Dovč, Ivan Drozdek, Marija Fajfar, Alenka Por, Nada Rihtar, Lojze Šterk, Matija Trstenjak in Franc Zadravec. • Glavna in odgovorna urednica: Vesna Blei-weis. • Tehnični urednik: Matjaž Marinček. • Tiska DP Delo - Tiska časopisov in revij, p. o. • Glasilo prejemajo delavci, združeni kmetje, učenci in upokojenci PSM • Izhaja zadnjo sredo v mesecu. Naklada 14.000 izvodov. Po mnenju pristojnega republiškega organa je časopis opravičen temeljnega davka od prometa proizvodov. “pro futuro”. Tako in tovrstno pisanje je udejanjanje imidža firme, ki bo zasenčilo tisto stran Mercatorjevega časopisa, ki bo zaradi množičnosti in zahtev po “ljudskosti” še imel pridih priložnostnega pisanja o bolj ali manj pomembnih dogodkih v Mercatorju. S PAKAIilŽNIKGVA OMAKA iZPELATOV Mcrvator-l"VA Živihku. irutustrija Kamnik ' mez KONZERVANSOV