ŠTEV. 24 P|||, 29. junila 1962 CENA 20 DIN L&tnik XV. »Tednik« izhaja pad tem sl(ra|$aniin ime- nom od 24. nov. 1961 dalje na predlog Občinsl(ih odborov SZDL Ptuj in Ormož Izdaja »Tednik« tavod s samostojnim finansiranjeir Odgovorni arednik: Anton Bauman Uredništro in oprava Ptnj. Lackova 8 Telefon 156, čekovni račnn pri Narodni banki Ptii it 604-19-1-208 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celoletna naročnina m tazemstvo 1000 din. za Inozemstv« 1500 din Zakilj boi on i p jnilažel hitrorastočega gozdnega drevja Zemljišča primerna za plan- tažno proizvodnjo lesa sedaj la- stniki uporabljajo tudi za proiz- vodnjo lesa, krme za živino in stelje. Sedanji ha donosi so koli- činsko minimalni, kvalitetno pa zelo malo vredni. Lesno maso po- večini uporabljajo za kurjavo, ker je les za druge namene vsled slabe kvalitete malo uporaben. Živinska krma je slabe kvalitete in služi lastniku predvsem za zimsko preživljanje živine. Večji del takšne krme bi bilo možno ob normalnem hranjenju živine uporabljati edino za steljo. Me- nim, da je vzroke nizke mlečnosti" in podhranjenosti goveje živine v predelih, kjer so živinoreji glavna krmska baza obdravski logi. Iskali v nekvalitetni gozdni krmi. Zemljišča, ki so primerna za proizvodnjo kvalitetnega lesa in kmetijskih kultur na isti površi- ni bo potrebno urejati na sledeh način: Drevje in grmovje se poseka, panji in korenine se odstranijo. Zemljišče se po potrebi izravna in zorje do globine 40—50 cm. Nato se odstranijo še preostale korenine. Tako pripravljeno zemljišče se zatem dobro pognoji s hlevskim in mineralnim gnoji- vom in ponovno zorje do 30 cm globine. Na tako obdelanih zem- ljiščih se jeseni ali spomladi po- sadijo 3 m visoke 2—3 letne to- polove sadike. Topole se sadijo v vrstah oddaljene druga od druge 6 do 7 m. Sadike se sadijo od 80 do 150 cm globoko, kar zavisi od nivoja talne vode. Ob sadnji se sadikam doda potrebna doza hlevskega gnoja. Vmesni pro- stori med vrstami se posejejo z žitaricami (pšenica, oves, ječ- men) ali posadijo z otkopavinami (koruza, krompir! Na takih zem- ljiščih je možno proizvajati tudi krmo za siliranje. Najprimernej- še bo vmesne prostore med vr- stami topolov izkoriščati 2 do 3 leta za proizvodnjo žitaric in ko- ruze, ker bodo na ta način lastni- ki pridelali po-leg žitnega in ko- ruznega zrnja tudi dovolj sla- me za kvalitetno steljo. Po 3. letu pa bo možno pTOdzvaiati edino krmne rastline in kvalitetne tra- ve. Opisano proizvodnjo bo mož- no organizirati samo na dobrih zemljiščih, katerih Drava ob vi- sokem vodostaju ne poplavlja. Na zemljiščih slabše kakovosti in na poplavnih zemljiščih, pa se ne bo vršila obdelava zemlje, temveč se sedanji nekvalitetni, slabo obrasli gozd in grmovje poseka. Tako izkrčeno zemljišče se posadi s topoli, vmesni prostor pa se koristi za intenzivno proiz- i vodnjo krme. Seveda je potrebno j oboje, tako topole kot vmesni travmik dobro gnojiti. Kakšen je ekonomski račun? Sedanji ha donos obravnava- nih zemljišč je približno sledeč: Letni prirastek lesa okoli 2 m'' na ha, vrednost na panju 1 m^ je 2.000 din, letna proizvodnja krme 1.200 do 1.700 kg slabega sena, vrednega na rasti 4 din po kg. Let- na proizvodnja , stelje 1.500 kg vredne v gozdu 1 kg 1.50 din. Iz gornjega izračuna je razvi- dno, da je sedanji letni ha donos 12.250 din. Stix)ški osnovanja 1 ha planta- že in vzdrževanja do sečnje, to je do 20 leta starosti bodo znašali 500 do 550.000 din Ha donos po izvTšeni investi- ciji: Letni prirastek lesa 20 m-'' na ha, vrednost 2.500 din. Letna pro- izvodnja krme 3.000 kg, vrednost po kg 5 din. Bodoči ha donos po zgornjem izračunu bo znašal 65.000 din po ha ali 5.3-krat veČ kot je sedaj. V prim.erih, ko bo možno proizvajati vmesne polje- delske kulture, pa bo ha dono^s še večji, pri čemer pa bodo tudi začetni stroški osnovanja zaradi obdelave zemljišča sorazmerno večji. Zato zgornja razmerja lah- ko uporabimo na splošno. Menimo, da je snovanje plan- taž hitrorastočih listavcev z vmesnimi kmetijskimi kulturami gospodarsko utemeljeno in spre- jemljivo tako za kmeta — lastni- ka zemlje, kakor tudi KZ organi- zatorja proizv^odnje. Potrebni načrti za snovanje ta- ! kih nasadov so že izdelani. Kme- \ tijske zadruge sedaj čaka kon- kretno delo. Pogoi^oriti se bo po- trebno z lastniki zemljišč, s kakšnim delom so pripravljeni sodelovati lastniki sami in kaj bo morala opraviti kmetijska za- druga, odnosno njen gozdarski obrat. Ta medsebojna razmerja je potrebno fiksirati s pismeno dolgoročno pogodbo. Vprašaiaja gozdnih plantaž ob- ravnava tudi zakon o gozdovih. V 37. členu v 4. točki omenjenega zakona je določeno: da za goz- darstvo pristojni svet obč. ljud- skega odbora lahko odloči, da se gozd v državljanski lastnini, s katerim gospodari lastnik, pre- pusti v gospodarjenje gO'?podar- ski organizaciji, če se ta spreme- ni v plantažo (sodoben gozdni nasad) in je pri tem treba zago- toviti strokovno spremembo te izvedbe. Ali če to narekujejo skupni gospodarski interesi in so potrebni enotni tehnični postop- ki, lastnik gozda pa v teh prime- rih nima pogojev, da bi pri go- spodarjenju z gozdom uporabljal sodobne gozdno-gospodarske me- tode in tehnično opremo. V odločbi o prepustitvi gozda gospodarski organizaciji po prej- šnjem odstavku se tudi določi, za koliko časa se prepusti gospo- darjenje gospodarski oroganiza- ciji. Ta rok ne sme biti daljši od 20 let v gozdovih listavcev in 30 let v gozdovih iglavcev. Lastnik gozda prepuščenega gospodarski organizaciji v go- spodarjenje ima tele pravice: 1. Sekati v okviru zmo-gljivosti; gozda les, ki mu je potreben ne-j posredno za njegovo kmetijsko: gosipoidarstvo: gospodarska orga-- nizacija lahko dodeli ta les tudi iz drugih gozdov, s katerimi go-j spodari gospodarska organizaci-. .|a. 1 2. Pridobivati steljo po načelihi kolobarjenja za potrebe svojegai kmetijskega gospodarstva. i 3. Pravico do dela cene stoje-: čega lesa in pravico do drugihi gozdnih proizvodov; del cene* stoječega lesa Se določi s pogod-i bo med lastnikom in gospodarsk« organizacijo, ne more pa znašati« manj kot 50 "o cene stoječega le-; sa. kot izhaja iz predpisa o pri-i spevku v občinski gozdni sklad. 4. Pod enakimi pogoji ima! prednost pri izvrševanju del v. gozdu in pravico do opravljanja storitev v zvezi s temi deli. ; Ce spremeni gospodarska or-i ganizacija (kmetijska zadruga)! gozd v državljanski lastnini V; gozdno plantažo in vloži v plan-: tažni nasad vsa sredstva sama^ pripada lastniku gozda na podla-; gi 3. točke prejšnjega nd-^tavka^ del cene stoječega lesa samo gle- de na vrednost lesa, ki bi ga dal gozd če bi se še naprej gospoda- rilo v njem na način, kot se je gospodarilo v njem pred spreme- nitvijo v plantažo. V interesu lastnika je, da bo v takšni proizvodnji čim tesneje sodeloval s kmetijsko zadrugo, ker bo od proizvodnje prejemal sorazmerni del od vloženih sred- stev in lastnega dela. V primeru, ko ne bo hotel ali mogel sodelo- vati, pa mu pripada le čista ren- ta sedanjega donosa, ki je z ozi- rom na majhno in malo vredno proizvodnjo minimalna. V času, ko potrebuje naša skupnost iz dneva v dan več pro- izvodov, med katere prav gotovo sodijo tudi les in kmetijske kul- ture, ne moremo dopuščati, da bodo zemljišča, ki so sposobna proizvajati znatno več kot pro- izvajajo danes, prepu.=čena stihi- jiiTudi individualni lastnik zem- lje se bo moral podrediti tem smotrom in prispevati svoj de- lež k boljšemu jutrišnjemu dne- vu. A. Žagar Po obilnih razpravah Ic resnemu izYa|an|u nalog Danes, v petek 29. juniial962, dopoldne je v Ptuju skupna seja občinskega odbora SZDL in ple- numa običnskega sindikalnega sveta, ki sta jo pripravila izvršni odbor občinskega odbora SZDL in predsedstvo občinskega sindi- kalnega sveta. V svojih poročailih, ki sta ju pripravila predsednika v zvezi z nalogami SZDL in ZSJ o go- spodarskih problemih v občini Ptuj, v tovarnah in drugih go- spodarskih organizacijah v indu- strijskih centrih in na podeželju in o nadaljnjem razvoju druž- benih odnosov v njih, sta zbrala vrsto pobud za plodno diskusijo, ki na jpokaže, kaj vse je že stor- jenega v občini Ptuj v zvezi z na- logami za odpravotežav in ne- pravilnosti, za dvig proizvodnje in za pravilno delitev čistega in osebnega dohodka. Vse člane plenuma občinskega sindikalnega sveta in občinskega odobra SZDL sta pozvala sklica- telja seje, naj se pripravijo na razpravo o gospodarskih proble- mih v posamenzih gospodarskih organizacijah, na katere sta opo- zorila v Splitu in ob otvoritvi mednarodnega sejma tehnike v Beogradu predsednik Tito in v zvezni ljudski skupščini pod- predsednik Edvard Kardelj. Na skupnem plenumu glavnega od- bora SZDL in republiškega sve- ta sindikatov Slovenije v Ljub- ljani je na mnoge probleme opo- zoril v svojem referatu tudi tov. Stane Kavčič. Namen te skupne seje je s predlogi in pobudami pomagati funkcionarjem in članstvu SZDL in SZJ v gospodarskih organiza- cijah zavodih in ustanovah poma- gati ,da se bodo lažje lotili izva- janja konkretnih nalog po vsej obširni, utemeljeni kritiki težav, napaka in nepravilnosti, ki nas ovirajo pri uspešnem delu v na- šem gospodarstvu, v delavskem samoupravljanju in krepitvi de- mokratičnosti ter socialističnih odnosov v gospodarskem in osta- lem letu ter pri reševanju vseh problemov, s katerimi se spopa- damo v vsakodnevnem delu in življenju. V zvezi s temi naloigarrd je or- ganiziral pred dnevi seminar za sekretarje osnovnih organiza- cij ZKS v Ptuju tudi občinski komite ZSK z namenom, da bi zlasti v organizacijah ZKS )d obilnih razprav prešli na organi- zirano, vztrajno in uspešno delo, ki naj vodi vse organizacije ZKS k zaželjenim novim uspehom. VJ. Povdarek živino- rejski proizvodnji V perspektivnem planu razvoja kmetijstva v mariborskem okraju je dan poseben poudarek živino- rejski proizvodnji. Da bi pa lahko uresničili planirane naloge, je tre- ba posvetiti precej pozornosti predvsem vzreji plemenske živi- ne. Za delo pri pospeševanju živi- noreje v mariborskem okraju je zadolžen živinorejsko- veter inar- skni zavod v Ptuju, ki z načrtnim osemenjevanjem krav s semenom izbranih bikov in z urejenim pri- rodnlm pripustom v krajih, kjer še ni možno osemenjevanje, v največji meri vpliva na širjenje najbolj zaželjenih proizvodnih lastnosti in pasemskih oblik na zelo heteropeni goveji čredi okra- ja- Z organizirano kontrolno služ- bo vrši Zivinorej. veterin, zavod v Ptuju kontrolo proizvodnosti krav na socialistič. obratih in pri za- družnih — zasebnih rejcih ter istočasno ugotavlja dednost bikov — progenitest na potomcih bikov, s katerimi se vrši osemenjevanje. Zraven navedenega je Živino- rejsko veterinarski zavod v Ptu- ju tudi organizator plemenskih sejmov na področju okraja in so- deluje pri organizaciji plemenskih sejmov s področnimi kmetijskimi zadrugami, kot proizvajalnimi or- ganizacijami. Tudi v letošnjem le- tu bodo na področju okraja sej- mi za plemensko živino simental- ske pasme. Za predvideni plemenski sejem v juliju t. 1. morajo rejci prijaviti razpoložljiva živali za plemenski sejem svoji področni KZ najpo- zneje do 9 juliia 1962 Na pred- preglede, ki bodo po spodaj nave- denem razporedu pa naj privede- jo: a) krave simentalske pasme sta- re do 6 let ali pa s teletom v za- željenem tipu po možnosti s pore- klom. Krave morajo imeti potrdi- la oz. garancijo o proizvodno.^ti mleka in potrdilo o pripustu b) telice simentalske pasme bre- je vsaj 3 mes. v dobrem tipu 100 odst. in z SO od?-t poreklom (po- znan oče). c) telice simentalske pasme v dobrem tipu, stare 10 do 12 mese- cev, ki še niso bile pripuščene Rejci morajo predložiti komisiji na predpregledu vsa razpoložliiva potrdila, t. j. pri telicah pripustni list matere oz. potrdilo o tetovira- nju in e\-entuelnem pripustu. Nadaljevanje na 4 strani Pšenica »SLOVENKA« na njivi v Slovenji vasi. Posnetek: J. Vrabl, TE DNI PO SVETU | Od torka dalje se mudi v So- vjetski zvezi jugoslovanska parla- mentarna delegacija s predsedni- kom Petrom Stamboličem na čelu. Iz dosedanjih razgovorov s pred- stavniki vrhovnega sovjeta, po- sebno pa iz izjav za radio in tisk ter uradnih zdravic. izhaja, da se jugoslovansko-sovjetsko prijatelj- stvo in sodelovanje na vseh pod- ročjih dobro razvija in da prav v tem vidijo na obeh straneh do- bre pogoje ze sodelovanje v pri- hodnje. Trenutno se jugoslovanski go- | stje mude v Leningradu, prejšnje dni pa so obiskali nekaj krajev v notranjosti dežele • PRIČETEK REFERENDUMA 1. julija bodo prebivalci Alžira odgovorili z »da« ali »ne« na vprašanje, ali žele neodvisno al- žirsko državo, ki bo ^.odelovala s Francijo na podlag, deklaracije, j ki sta jo potrdili francoska m za- i časna alžirska vlada. Oni Alžirci, ki so morali pred nasiljem OAS pobegniti iz domovine, so v sredo z letali poslali v posebnih zavojih pisma z lističem .na katerem so napisali svojo odločitev. Te bodo pozneje odprli v Rocher Noiru, sedežu začasnih alžirskih oblasti. Nekdanji doseljenci v Alžiriji zapuščajo alžirsko o^zemlje. V Francijo se jih dnevno vrne več kot 10.000. Alžirski krogi se boje, da Evropejci, ki nimajo pravice gla,sovati pri referendumu, ne bo- do glasovali. Tudi dejstvo da je OAS ustavila svoje zločinske na- pade in uničevanje tudi v Oranu. poslednjem njihovem gnezdu, ni spremenila poteka dogodkov Jasno je, da se bo velika veči- na izrekla za neodvisen Alžir. ki bo izenačil prebivavstvo glede pravic, nikakor pa ne bo zapo- stavljal tistih Evropejcev, ki se žele kot taki vključiti v graditev nove. neodvisne države. • RUSK V EVROPI Ameriški zunanji minister Rusk je te dni obiska! glavna mesta dežel-članic N.ATO, da bi. kot je sam dejal, odpravil nekatere ne- jasnosti in se podrobneje sezna- nil z mnenjem tamkajšnjih vlad. Predvsem naj bi pregovoril predsednika de Gaulla da ne vztraja pri svoji tezi o »tretji atomski sili«. In prav v tem po- slanstvu ni uspel. Francija želi postati atomska sila in enakovre- den partner ZDA oziroma Veliki Britaniji. Prav tako se še ni odrekla želji po »trojnem direk- toriju«, nekakšnemu vršičku zno- traj NATO, ki bi imel glavno be- sedo. To imajo v okviru te zveze ! sedaj samo ZDA, ki so tudi ohra- j nile pravico, da dado dovoljenje za uporabo jedrskega orožja. V željah, da bi čim odločneje pritisnili na ZDA, sta Francija in Zahodna Nemčija upostavli neke vrste osi Pariz-Bonn, to pa močno moti vvashingstonske planerje in stratege. Znano je tudi, da Fran- cija želi nacionalno jedrsko ar- mado zunaj NATO in da je po najnovejših izjavah francoskih znanstvenikov sama sposobna iz- delati atomsko orožje brez pomo- či ZDA oziroma Velike Britanije. O FORMOŠK! VOZEL Zahodni tisk poroča zadnje dni o koncentracijah kitajskih sil na obrežnem pasu v bližini otokov Kemoj in Macu. ki jih imajo v rokah kitajski nacionalisti Čang ' Kaj Seka JI25!!™V2£ na velik partizanski miting ro°,n'b".?r,Sr Od 8. ure dalje bodo iz Ptuja v Mostje vozili avtobusi. Slavnostni govor bo imel ob 10. uri dopoldne tov. prof. Miro BračiC iz Maribora. Po kratkem sporedu z recitacijami in petjem partizanskih pesmi bo prosta zabava. Za jestrlne in pijačo bo poskrbelo podjetje »Slovenske gorice«. Avtobusi bodo vozili nazaj v Ptuj od 13. do 22. ure. PREBIVAVCI PTUJSKE ORMOŠKE IN SOSEDNJIH OBCIN. PRIDITE NA MITING V MOSTJE, DA POČASTITE DAN BORCA IN SPOMIN PR\^H BORCEV ZA SVOBODO V PTTJSKEM OKOLiSr. KI SO SE Z OROŽJEM UPRLI NACISTIČNEMU OKUPATORJU LETA 19421 ZDRUŽENJE BORCEV NOV PTUJ Stran 7 TEDNIK PTUJ, 29, JUNIJA 1962 Predstavljamo vam no- voizvoljene funkcionarje iz Kidričevega Novoizvoljeni predsednik DS in UO Novoizvoljeni predsednik (Ip- lavskega sveta »Bori«« Kidrif« Kidričevo tov. Simon Pešec, po- močnik vodje proizvodne eno- te elektrolize, je bil že več let član delavske/en sveta in član upravnega odbora, je član ob- činskega zbora proizvajalcev, izreden študent Srednje tehnič- ne šole Maribor, oddelka za odra*tle IMuj. Simon Pešec Doslej je predsedoval že 2 sejam novoizvoljenega delav- skega ?veta in bo. kot je dejal našemu sodelavcu, v bodoče, v evoji mandatni dobi. skupno z vsemi člani (IoIh vsikega sveta skrbel za čimbnijšo koordina- cijo dela ekonomskih enot in da bQ pravilno zastopal intere- se komune in tovarne kot tudi celotnega kolektiva. Skupno z upravo tovarne si bo delavski svet prizadeval, da bodo pro- blemi tekoče in čim usjiešnejše reševani. da bo rekonstrukcija tovarne predčasno in v redu izvršena in da bo količinski in finančni plan jiocljetja izpol- njen. Komisije bodo jiriprav- Ijale, delavski svet |)a bo ob-] ravnaval analize stanja in po- javov na ra/.iiili i)(Hlr<>čjili v tovarni kot n. pr. glede kadrov- ske politike, disciplinskih vpra- šanj (težji disciplinski prestop- ki), HTZ problemov, izobraže- vanja kadrov itd. T^rejšnji predsedniki delav- skih svetov in satni sveti so na posameznih področjih že mar- sikaj storili in delo vpeljali ter so s svojimi izkušnjami tudi sedaj na razpolago. Vsi člani delavskega samoupravljanja, od svetov proizvodnih enot do centralnega delavskega sveta, organizacija ZKS. sindikat in vsi člani kolektiva imajo /a- sluge za dosedanje bogate iz- kušnje delavskega samouprav- ljanja. Te izkušnje in nova prizadevanja zagotavljajo, da ho tirogram tovarne tudi v tej novi mandatni dobi delavskega sveta zadovoljivo izvršen, 'avnost. zlasti pa celotni ko- lektiv tovarne bo delavski svet sproti seznanjal z vsemi pro- blemi in uspehi. Predsednik delavskega svrja tov. Simon Pešec je prepričan, da bo le v skupnem delu in prizadevanju celotnega kolek- tiva dosežena še višja stopnja zavesti vsakega člana delovne- ga koleiktiva. ki se bo odražala T še boljši proizvodnji in na- daljnji skrbi celotne komune in kolektiva tovarne za boljše življenje delovnih ljudi. Janez Sukič Novoizvoljeni predsednik uprav- nega odbora TGA »Boris Kidrič«, Kidričevo, tov. .Tanez Sukič, teh- n{k-m?talurg, je v zvezi z bodo- čim delrm upravnega odbora dal izjavo za naše bravce, da bo po- i tekalo predvsem v smeri novih gospodarskih ukrepov za dvig proizvodnje in pravilno delitev čistega dohodka ter osebnega do- hodka delavcev. Z delom v tej smeri je začel že prejšnji uprav- ni odbor. Posebna komisija delav- skega sveta že prilagaja pravilni- ke o delitvi čistega dohodka no- vim prepisom. Upravni odbor s; bo tudi pri- zadeval, da bo rekonstrukcija to- varne čimprej gotova. V ostalem pa bo tudi novoizvoljeni upravni odbor, k: šteje skupno z inženir- ja mt Imijs^ GruttiflLdom no UEC STROJIilH USLUG Večinoma bodo pospra- vili žitarice s io- vsod ni užitna veda in ni nado*' mestka za alkoholne pijače, de- lovna preobremenjenost mladine na podeželju in občutek manj- vrednosti dela v kmetijstvu ter življenja na vaseh. Značilno je, da je zelo malo prekrškov zoper javni red m mir med mladimi ljudmi, ki so zapo- sleni po tovarnah, zavodih in ustanovah, ker imajo urejeno življenje in je med delom uži- vanje alkoholnih pijač zabranje- no. Tudi z redno prehrano, s to- plim obrokom je prihranjen de- lovnim ljudem občutek izčrpano- sti in nagnjenje k razdražljivosti. KIDRIČEVO kot direktorjem 9 članov, sproti reševal vse tekoče probleme, ki jih v tako veliki tovarni, kot je ta v Kidričevem, nikdar ne manj- ka. Doslej je imel upravni odbor 4 seje, eno bo imel še konec tega tedna. Novo izvoljeni predsednik upravnega odbora tov. Janez Su- kič je bil že prej član delavskega sveta in upravnega odbora ter je j delal največ v disciplinski komi- siji. Je tudi član foto-kino ama- terskega kluba Kidričevo. Nad 50 dijakov in študentov na praksi v Kidričevem v teh šolskili počitnicah bo na praksi v Tovarni glinice in aluminija >Boris Kidrič« v Ki- dričevem 53 praktikantov iz nižjih, srednjih in vi<=;okih šol večinoma iz okolice Ptuja in Kidričcvepa, sinovi in hčerke delavcev in nameščencev tovar- ne in ostali. Iz ptujske eko- nomske šole bo julija in avgu- sta na praksi 10 dijakov. Na praksi bodo jrlede na smer šo- lanja in dosežene sposobnos.ti. Iz Nižje administrativne šole Ptuj bo na praksi tudi 10 dija- kov in dijakinj. O praksi so že bile obveščene vse šole, ki so dale napotnice za prakso za (ii^ktk_______ Najbližje je iz Kidričeve- ga do Polskave, ker ni- majo lastnego kopališča Dokler ne bo imel« Kidričevo primernega kopališča, bo imela Polskava, ki je blizu Kidričevega in je zelo topla, čista in na dolo- čenih mestih dovolj globoka, do- volj kopalcev iz Kidričevega, zla- sti v počitnicah, ko se kopajo v Polskavi predvsem šolarji in di- jaki. 29. in 30. junija 1962 fluorografiranje v Kidričevem 29. junija 1962 se bo začelo v Kidričevem fluorografiranje delavcev in nameščencev iz to- varne, ki bo trajalo tudi 30. ju- nija. Oba dneva bodo fluoro- grafirani vsi zap>osleni v tovar- ni neglede na kraj bivanja. V.se priprave za fluorografiranje gre- do v .snneri varčevanja s časom za tovarno in za delavce. Počitniški dom TGA v Crikvenici odprt od 1. maja do 30. septembra s 1. majem }9h2 je bil (xiprt pr>čitni'Ski dom TGA Kidričevo, ki ima skupno 6*) ležišč in je odprt do 30. septembra vsa.ke- ga leta. Y sezoni dopustov se v domu zvrsti po 10 do 15 dni 9""> članov kolektiva in njiho- vih svojcev. Vzdrževalnino del- no prispevajo sami. nekaj pa Za letfxšnjo sezono je veliko zanimanje za letovanje v tem domu in letos v njem verjetno ne bo mesta za drugo kolekti- ve, ker fio že vnaprej zasedena vsa mesta za kolektiv sam. Le sepiembra bo doni na razpola- go tiuli drugim interesentom. Avgusta 1?62 v gozdu v Kidričevem tabor tabornikov Avgusta 1962 bo v gozdu pri Kidričevem taborjenje, ki qa pri- pravlja taborniška organizacija za članstvo z okrajnega območja. Mesto za taborjenje je že odbra- no južno od restavracije. Postav- ljenih bo več šotorov. Taborjenje bi moralo bit; že junija, vendar je bilo iz tehničnih razlogov prelo- Tovarna gllnicc in aluminija .,BORIS KIDRIČ" KidrifCTO Proizvajamo: turovi alumJnil v v'al|arniil7lh formatih in ingotih, balcinirano clinico Al,O,, batran in meSanice fenola Tfleton, Maribor !S-(J. 9T-M. Kidrifiro i. 10 Te1ex: KidriteTo 0S5-'6 PoJIa: KidiičcTO Želffnliba postala; Kidrl«e»o • Priporočamo se za naročila' V petek, 22. junija v vročih po-i poldanskih urah je bilo pri »Le-; skovarjevem tumfu« niže tovar-' ne volnenih izdelkov več kopav-i cev, otrok in manj odraslih. Medj njimi sta bili tudi Lorgerjeva 8-' letna Dragica in 6-letna Klerica,' Obe še ne znate plavati. Nesrečt je hotela, da je Klarica zašla y globino. Ko je zgubila pod noga-, mi tla. je ;Kkričala in izginila po^i gladino. Dragica je to opazila itij se pognala za njo, da bi jo re- šila. Tudi ona je izginila po(^ vedo. To so opazili Anton Peršuh.j elektrotehnik iz Majšperka. Mirko .Jere, dijak ptujske gimnazije irt Štefan Verdenik, učenec iz maj-^ šperškc osemletke. Brez okleva-] nja se je Anton Peršuh zagnal vi vodo in iz nje potegnil za lase šqi zavestno Dragico. Ta je takoj vprašala, kje je Klarica. Štefan' Verdenik je prevzel takoj skrb z» Dragico, da se je Anton Peršuhj pognal še za Klarico. Čistoomam-4 Ijeno je potegnil iz vode in kmalu^ je bila zopet pri zavesti. Na obrežju so obe lepo pomirili in sta peš odšli domov. Doma o nesreči in življenjslri nevarnosti nista ničesar povedali. Oče Janko in mati Lojzka sta ra cel dogodek izvedela šele nasled- njega dne in lahko si mislimo, kako ju je pogrelo ko sta se za- vedla nevarnosti, v kateri sta bili hčerki in obenem sreče da sta ostali pri življenju. Oče .Janko in mati Lojzka sta se vsem trem reševavcem prav lepo zahvalila za požrtvovalnost in iznajdljivost, ki jima je obva- rovala nad vse draga otroka. V Majšperku se že dolga leta pogajajo za graditev kopališča, ker je kctanjasta Dravinja uma- zana in poleg teqa še nevarna zla- sti za mlajše kopavce, nevešče plavanja, in upajo, da bo končno Majšperk do kopališča tudi prišel in da se ne bodo v^č ponavljale nevarnosti in nesreče kot bi la- hko zadela družino Lorger. lV Najnovejši pesn*>' tek sestric Dragie« in KUrice. ki sta ušle smrti v gitf PTUJ, 29. JUNIJA 1962 TEDNIK Stran 3 DVAJSETLETNICA SL0VEN1E60RIŠHE ČETE Domačini so povedali topograf- ski ekipi, ki jo je poslal v Slo- venske gorice ptujski muzej leta 1957, da so partizani napadli ob- čino v Vitomarcih 24. maja 1942. Med napadalci so bili trije bratje Reši, Alojz Zavec, zidarski dela- vec iz Krčevine št. 55 pri Ptu- ju, Ivan Petrovič, delavec iz Ptu- ja, Ivan Stanet, zidarski pomočnik iz Grajene pri Ptuju ter drugi. Občino so napadli ponoči, odnesli so živilske karte in pisalni stroj. Precej so poškodovali tudi gleda- liško dvorano, ki je bila okrašena in pripravljena za nemško prosla- vo. Barčka je ustanovila Slovenjego- riško četo skupaj z Lackom in Osojnikom _^ Po napadu so se borci napotili proti Ptuju in se preko Mestnega vrha spustili v Krčevino na Zav- čev dom. Lojzek Zavec je izročil živilske karte svojemu bratu Dra- gu, nekaj pa Zavčevi sosedi, ši- viljski pomočnici Milici Vučak. Milica je karte odnesla k trgovki Ciglarjevi v Rcgoznico, da je za- nje dajala živež za partizane. Ne- kaj živilskih kart so si razdelili med seboj Ivan Hrenič, Alojz Za-; vec in Marija Peršon in začeli nanje kupovati in spravljati živez ■ za borce. Borci so po napadu na vito- marsko občino prinesli v Ptuj tu- di propagandni tisk, letake m Slovenski poročevalec, ter raz- množene pesmi »Matija Gubec«, »Nabrusimo kose« in »Internacio- nalo«. Tiska je bilo za debel sno- pič. Propagandni tisk so prinesli ' še dvakrat pozneje, enkrat sam Lojzek, drugič pa Lojzek in Ivan Stanet. Partlzansk^e postojanke v Vitomarcih Osojnik in Lacko, propagatorja i osvobodilnega boja po Slovenskih goricah sta navezala stike s svo- jimi .-inanci, zavednimi Slovenci, tudi v Vitomarcih. Spomladi 1942 je Lacko ustanovil v Vitomarcih odbor OF v katerem so akti\mo delali kmetje Vinko Jurančič iz Drbetinc, Kocbek, Alojz Štefanič in Matija Pravdič. Sekretar od- Ivan Stanet bora je bil Vinko Jurančič. Pri njem so pripravili napad na orož- niško postajo v Cerkvenjaku, kjer sta padla dva nemška orož- nika. Dne 24. maja so imeli člani OF sestanek pri osamelem vojaškem bunkerju iz stare Jugoslavije. Te noči so partizani napadli občino Vitomarci, o čemer smo že pisali. Po bitki pri Mostju so morali na trnjevo pot tudi vitomarski po- borniki za svobodo. Kmeta Kostanjevca Franca iz Ivan . Petrovič Gibine, starega 37 let, Otilijoi Pravdič, staro 33 let je okupator < odpeljal, ju mučil in nazadnje v' Mariboru, 2. oktobra 1942, ustre-' lil. Kmečkega sina Franca Ku- kovca, starega 27 let, je ustrelil 4. novembra v Mariboru. Pravdič Matija je hotel pred aretacijo zbežati, a so ga dobili in ga iz Gornje Radgone odpeljali v Da- chau. Vodja Osvobodilne fronte v Vitomarcih Vinko Jurančič iz Drbetinec je padel med talci, 2. oktobra 1942. Pred svojo smrtjo je napisal poslovilno pismo. V. R. (Dalje prihodnjič) Opekama 2abjak pri Ptuju je postavila v Biogradu na moru svojo weekend-hišico za letovanje svojih članov. Kolektiv opekarne je 3 leta zbiral sredstva za možnost letova- nja članov ob morju ob čimmanjših stroških. V tej hišici bo lahko letovalo v počitniški sezoni vsaj 25 do 30 članov. Ce bo dana možnost, bodo v prihodnjih letih postavili tam vsaj še 1 do 2 hišici. Bolnica TBC v Ormožu - dom zdravja in pokllonep usposabljanja Pred kratkim smo obiskali bol-' nike tuberkulozne bolnišnice V Ormožu. Ob tej priložnosti smo, se pogovorili z nekaterim; bolnik^ o težavah in uspehih zdravljenja; te krute nalezljive bolezni. Povsodj so nas bolniki z nasmehom spre- jeli, ter so se med razgovorom kaj radi spomnili na svoj prihod v Ormož, posebno sedaj, ko se bodo v prihodnjih dneh nekateri vrnili k sorodnikom in zdravi na svoja delovna mesta. Novi bolniki žalostni in nestrp- ni prihajajo v bolnišnico, vendar se jim obraz hitro potegne v na- smeh, ko vidijo odhajajoče nek- danje bolnike, ki so nekateri po več let bili na zdravljenji v Or- možu. »V bolnišnici narri ničesar ne manjka,« je povedala starejša bolnica Dovečar Marija iz Viča- nec. Tudi ostali bolniki so pritr- dili, da je vsakemu na razpolago hrana po izbiri. Posebno nas je med obiskom razveselila skupina mladeničev; bili so oblečeni v modre delavske obleke m so urejevali v sadni plantaži gnojilo Ob prihodu v plantažo smo mislili, da so to kmetijski delavci. Med razgovo rom smo se prepričali, da so to mladeniči povprečne starosti 22 let, ki so med zdravljenjem v tu- berkulozni bolnišnici obiskovali enoletni tečaj za kvalificirane vi- nogradnike, sadjarje ter cvetli- čarje. Mladincem so polea teoa organizirali izredno prakso z na- menom, da bi njihovo pridobljeno znanje še praktično izpoDolnili. Prakso so opravljati po obratih kmetijskega kombinata, predvsem na področjih, kjer ima podjetje že sodobno urejene vinograde in sadne plantaže. Tečajniki bodo polagali tudi iz- pite za traktoriste. V tem pogledu jim je kombinat mnogo nudil in so se lahko brezplačno usposabljali. Sodelovali so tudi pri gradnji ces- te na Vinskem vrhu Usposobljeni za strojna dela so tečajniki med. gradnjo ceste precej doprinesli in si pridobili bogato praktično zna- nje, izpite za kvalificirane sad- jarje, vinogradnike, cvetličarje m vrtnarje bodo polagali sredi pri- hodnjega meseca. Viher Janez 'z Cirkulan je povedal, da predstav- lja ormoška bolnišnica zanj dom zdravja m poklica. Nadaljeval je. da je pred emm letom prišel v bolnišnico brez potrebnega zna- nja, saj je bil zaposlen km nekva- lificiran delavec v železarni Za- radi tuberkuloznega obolenja ne ^ I sme več opravljati tega dela. Ja- nez je vesel, ker je konoal tečaj z odličnim uspehom, za /zaključni izpit pa se s pr-jatelji skupinsko pripravlja Zaključn' izpit bodo polagali pred posebno komisijo, ki jo t>o ustanovila okrajna obrtna zbornica Ribič Jernej iz Moravč pri Dom- žalah je ob ohislPri Roziki« m »Pri sejmišču« v Ptuju imajo poleg ;;Restavracije na gradu« v Ptuju to prednost, da lahko gostje se- dijo na prostem. Zato je pri vseh teh treh obratih podjetja »Halo- ški biser« vsako soboto in nede- ljo pa tudi med tednom največ| stalnih in prehodnih gostov. j Enako je pri gostišču na Za- družnem trgu v Ptuju, ki ima tudi svoje redne goste neglede na to, ah lahko sedijo zunaj ali v okusno urejenem lokalu ORMOŽ Varujmo se ognj^i Dne 14. junija letos ob 1.45 uri je pri Jožefu Hebarju v Vičancih izbruhnil na gospodarskem po- slopju požar. Zgorelo je staro s slamo krito gospodarsko poslop- je, ročno kmetijsko orodje, trije plugi, dve brani in še nekaj manj vredne gospodarske potrebščine. Med požarom so priskočili sosed- je in sama družina na pomoč, zato so rešili dve kravi. Vzrok požara je v raziskova- nju. Važno je to, da je stanovanje z gospodarskim poslopjem pri DOZ-u zavarovano za 1,750.000 dinarjev. Nastala škoda po po- žaru je bila ocenjena na 300 do 4(X) tisoč dinarjev. S traktorjem v železno ograjo Dne 23. junija t. 1. ob 11.40 so je na cesti III. reda v vasi Do- brava pri Ormožu zaradi nepre- vidnosti traktorista zgodila manjša prometna nesreča. Mar- tin Toplak je upravljal trr,ktor brez prikolice in brez vozniške- ga dovoljenja in ko se je vračal s traktorjem proti domu, je z na- sprotne smeri pripeljal v vasi Dobrava v^prežni voz. Traktorist se je vprege preveč izognil v des- no, zato je zapeljal izven cesti- šča ob jarku v železno ograjo, nato pa čez 1.8 metrov visok na- sip in šele potem je obstal na ^ravniku Traktoristu se m nič zgodilo, na traktorju pa je bilo za O'krog 50 tisoč dinarjev škode. Z rešilnim avtomobilom v obcestni jarek Dne 11. t. m. ob 23.45 se je Jo- žef Zmauc vračal z rešilnim av- tomobilom jz Temnarja proti Kogu. V tem času je pripeljal v vas Miklavž pri Ormožu, kjer ce- sta za-vdje v desno. Nasproti je po sredi cestišča pripeljal kole- sar. Da bi se šofer z rešilnim av- tomobilom izognil neznanemu kolesarju, je za vozil na desno v obcestni jarek, ki je pokončno obložen s kamnitimi ploščami. Avtom^.bil je nadaljeval vožnjo po jarku ter zadel s svojo desno stranjo v srednje debelo slivo. Na avtomobilu je nastala škoda za nad 250 tisoč dinarjev. Identi- teta kolesari? še ni ugotovljena. LEPA ŽIVINA - odraz dobro spravljenega sena Obrat kmetijskega kombinata Tomaž meri nekaj nad 240 ha. od katerih je več od ene tretjine travnikov in travnih mešanic. Sušenje krme povzroča zaposle- nim na obratu mnogo dela in skrbi, posebno ob nagajivem vremenu. Sušenju krme je po- trebno posvetiti mnogo pozorno- sti, če želimo ohraniti krmi po- trebne hranivne in vitaminske snovi. Delo na tra\mikih je v te- ku, vendar na nekaterih travni- ških površinah zaradi zaostaja- nja vode ne ho mogoče prihodnje dni sušiti. Ob spravljanju sena liudje nraviio da so v v>top1irah« Traktorti co zameniaV •"•ozno r-n-opo r^redvsem v dni^v^^^n^^rn sektorju. Dr R. STRAN 4 TEDNIK PTUJ, 29 JUNIJA 1962 Problemi ormoške ljudske knjižnice Pred desetletji, ko še ni bilo industrije, se je naš preprosti člov&k izo^braževal v ljudskih šo- lah, v kulturnih društvih in iz knjig iz raznih knjižnic. Naši predniki so zbrali svojim otro- kom, starčkom in nepismenim ob skromni razsvetljavi. Takraitna mladina je rada posegala po raz- nih knjižnih zbirkah, ki so svoj čas slovele. Taka je bila roman- tika naših prednikov, ki se je spreminjala in dopolnjevala, veindar zelo poča-si. Teh razmer ni moč primerjati z razmerami v današnji dobi ra- dia, televizije im naraščajoče teh- nike. Danes bi moral brati in študirati tudi tisti, ki mu že las- je sivijo. Ljudje ne berejo knjig samo zaradi tega. da bi lahko opravljali izpite, da bi lahko na- predovali v službi. Enostransko izobraževanje lahko spremeni vsakega posameznika v neraz- gledanega človeka, ki ni in ne bo spofoben razumeti sedanjega ča- sa. Ni dovolj samo radio in tele- vizija, ki vsekakor pomagata vzgajati ljudi v zavedne držav- ljane, potrebna je še dobra knji- ga, ki daje široko obzorje in ohranja lepoto slovenskega jezi- ka. Ce upo'števaimo, da je večji del bravcev ormoške knjižnice doma izven mesta, lahko ugotovimo, da je med samimi Ormožani prema- lo zanimanja za izposojevanje knjig. Ormoška knjižnica bi naj bila povezana z ostalimi knjižni- cami po vaseh in osnovnih šo- lah. V Ormožu bi naj bila central- na knjižnica, ki bi vse ostale kra- jevne knjižnice v Središču, To- mažu, na Kogu, Podgorcih, Mi- kla\'žu, Runču in Veliki Nedelji zalagala z usfrczinimi knjigami. Imeti bi morala potrebnega .stro- kovnjaka, ki bo lahko ocenil in priporočal take knjige krajevnim knjižnicam, ki bodo zanimive in vzgojne za vsakega posameznika iz dotičnega področja. 297 rednih bravcev dokazuje, da sodobna knjiga kljub radiu in televiziji ni izgubila veljave. Najboljši bra- vec je Vor.šič Darko, ki prečita letno nad 50 knjig. Veliike težave se pojavljajo v šolskih knjižnicah, ker nekatere nimajo dovolj ustrezne literatu- re ali pa je že zastarela. Izbor knjig v nekaterih šolskih knjiž- nicah je tako ozek. da so nekateri učenci že prebrali celo knjižnico, oziroma najboljše knjige, ki jih zainimajo. Zato je treba v bodoče bolje založiti šolske knjižnice na področju občine. Ljudsika knjižnica je kulturna ustanova s samostojnim finan- ciranjem in z določenimi naloga- mi. Posebno važne so knjižnice v kmetijskih predelih, kjer bi naj tudi knjiga vzgajala ljudi v za- vestne državljane. Težave ormo- ške knjižnice so predvsem v tem, ker se v teh predelih posveča premalo po-zornosti prosvetnemu delu in izobraževanju. UO ljud- ske knjižnice v Ormožu ni ukre- nil vse potrebno, da bi pridobil ustrezne prostore, ker sedanji knjižnici ne ustirezajo. Pro.^tor je na razpolago v prostorih dose- danje rešilne postaje kjer ni na- mensko izkoriščen. LjudiSika knjižnica v Ormožu razpolaga s 1.500 knjigami, pred- vsem z leposlovnimi. Velika te- žava je malomarnost nekaterih nestalnih bravcev, ki po več me- secev ali celo leto zadržujejo knjige po svojih domovih in one- mogočajo ostalim interesentom da bi prišli do potrebnih knjig. Matitoa knjižnica se bo mora- la ukvarjati z organizacijo in po- ?p>eševanjem knjižničarske služ- be, posredovati izposojevanje knjižničarskega gradiva, voditi registracijo knjižnico, ter razvid knjig in drugega gradiva, poma- gati ov«;ebju pri njegovem delu in .skrbeti za vzgojo in .strokovno iz- popolnjevanje svojega osebja. Razen tega bo morala organizira- ti knjižničarske tečaje, izpolnje- vati obstoječ^e in ustainavljati no- ve knjižnice, vštevši potujoče. Matična knjižnica bi morala biti vzorno urejena, da bo za vzgled, imeti bi morala prime^me pro.sto~ re in knjižni fond. Z uvedbo ma- tične knjižnice bo doseženo pred- vsem to. da bo v občini vsaj ena knjižnica, ki bo ustrezala sodob- nim zahte\'am. Ta knjižnica bo poživela delo v manjših knjižni- cah na podeželju (krajevne knjižnice), da bo bravec v vsa- kem kraju prišel do knjige, ki .jo potrebuje za izobrazbo. R. D. OBVESTILO Fluoro- grafiranje Razpored fluorografiranja v ob- čini Ptuj za čas od 2. do vključno 7. julija 1962. 2. julija Kidričevo pri samskem bloku za naselje Kidričevo ob 7. uri, za Njiverce ob 10. Uii. 2. julija Zg. Hajdina pri tran- formatorju za Gerečjo vas ob 7. 7. uri, za Skorbo ob 10. uri. 2. julija Gerečja vas pri trans- farmatouju za Gerečjo vas ob 7. uri za Kungoto ob 9. uri. 3. julija Cirkovce pri šoli za Cirkovce ob 7. uri, za Starošince ob 8. uri, za Pongerce ob 9. uri, za Zg. Jablane ob 10. uri, za Sp. Jablane ob 11. uri, za Dragonjo vas ob 11. uri, za Mihovce ob 12. uri. 3. julija Lovrenc na Dr. polju pri transfcmatorju za Lovrenc ob 7. uri. za Pleterje ob 10. uri, za Zupečjo vas ob 12. uri. j. julija Stražgojnca pri trans, za .Stražgojnco ob 7. uri, za Siko- le ob 8. uri, za Gaj ob 10. uri. J. julija Apače pri Kopušarju Kr.rlu za Apače ob 7. uri, za Sela ob 10. uri, za Barislovci ob 10. ur., za Trnovce ob 11. uri. o. julija Ptujska gora pri trans, za Ptujsko goro ob 7. uri, za Pod- leže ob 8. uri. č). julija Doklece pri trans, za Janžki vrh ob 7. uri, za Doklece ob 8. uri, za Slape ob 8. uri. Ptujska gora pri trans, za Sto- govce ob 13. uri, za Sestrže ob 14. uri, za Medvedce ob 16. uri. 6. julija Majšperk pri župnišču za tovarno strojil ob 7. uri, za tovarno volnenih izdelkov ob 8. uri, za Breg ob 10. uri, za Prešo ob 11. uri, za Skrblje ob 11. uri, za Koritno ob 11. uri, za Majš- perk ob 12. uri, za Lešje ob 12. uri, za Jelovice ob 13. uri, za Na- raplje ob 13. uri, za Stanečko vas ob 13. uri, za Planjsko ob 13. uri. 6. julija Grdina (Stoperce) pri Zunkoviču — pri trans, za Svečo ob 7. uri, za Srtež ob 8. uri, za Stoperce ob 9. uri, za Grdino ob 11. uri. za Nadole ob 12. uri, za Cermožiše ob 12. uri. 6. julija Kozminci pri trgovini za Strajno ob 7. uri, za Kozmin- ce ob 8. uri, za Ložino ob 8. uri, za Sedlašek ob 9. uri, za Gruš- kovje ob 12. uri. 7. julija Zetale pri šoli za Cer- možiše ob 7. uri, za Nadole ob 8. uri, za Kočice ob 9. uri, za Ze- tale ob 11. uri. 7. julija Dobrina pri trans, v Stopnici — pri plet. za Zetale del ob 7. uri, za Dobrino ob 8. uri. 7. julija Nova cerkev pri gostil- ni Albert za Zakl ob 7. uri, za Jablovec ob 8. uri, za Stanošino ob 8. uri. za Rodni vrh ob 9. uri, za Sedlašek ob 10. uri. POUDAR^t: ŽSVSMOREJSKI PROSZVODNiS (nadaljevanje s 1. stiani) PREDPREGLEDI živali bodo v ptu,iski občini dnp 9. julija 1962. po f.iedercm razporedu: ob 7.30 ns Hajdini pri Ptuju pri osem. post.; ob 9. uri v Slov. va- si pri osem post.; ob 10. uri v Zlatoiičju pri osem. post.: ob 11. uri v .Štaršah pri osem. post. ob 12. uri v Marjeti na Dr. p. pri osem. post.; ob 1". url v Cirkovcih pri osem. post.; ob 14.30 v Lov- rencu pri osem. post.; ob 16. uri v Turnišču pri Zadružni gostilni: ob 16.30 v Vidmu pri Ptuju pri tehtnici; od 8. do 12. ure pri ZVZ Ptuj. Ormoška 28. Stanko ing Koreniak 2VZ Ptuj Aktivnost mladine v Kidričevem Kakor drugod, tako tudi v Ki- dričevem mladina ne miruje, am- pak se je resno lotila vprašanja ureditve naselja in posebej šport- nega igrišča. Pri tem pa jim z nasveti dosti pomaga predsednik stanovanjske skupnosti tov. Veble, predsednik SZDK tov. Černivec in predsednik SD Aluminij, tov. Ge- gič. Tako ima mladina za letošnjo sezono v programu ureditev ro- kometnega igrišča, otroškega igri- šča in poti do stadiona Razen tege bo s prostovoljnim delom pomagala pri izgradnji bloka za prosveto. Da ti načrti niso samo na pa- pirju, dokazuje izredna živahnost mladine na stadionu ŠD Aluminij, kjer so že pričeli z ureditvijo te- niškega, odbojkarskega in roko- metnega igrišča. Z ureditvijo teh igrišč se bo dvignilo zanimanje za te lepe športne penoge in bodo prebivav- ci Kidričevega s tem imeli več tovrstnega razvedrila, mlade ljudi pa bo zanimanje za šport odgnalo od raznih drugih zab-av sumljive kvalitete. Vinko T. Mladina iz Kidričevega pri urejanju igršča Dokončno urejeno novo bančno poslopje v Miklošičevi ulici v Ptuju pred vselitvilo dni. Posnetek: J. Vrabl Dosedanje delo in priprave na bodoče v soboto je bila v Ormožu raz- širjena seja upravnega odbora Delavske univerze, kateri je pri- sostvovalo lepo število predstav- nikov gospodarskih organizacij, mnogo prosvetnih delavcev in političnih predstavnikov ter predstavnikov množičnih orga- nizacij. Na seji so bili obravna- van: poleg o-talih pomembnih točk, dosedanje delo in uspehi Delavske univerze ter program dela DU v prihodnjem letu. Da bi olajšali delo v 10 izobra- ževalnih centrih je bilo potrebno ustainov^iti izobraževalne enote. S tem je omogočeno v.sakemu posamezniku obiskati predava- nje tudi 0'b slabem vremenu. Ta- ko je nastalo poleg izobraževal- nih centrov še 37 izobraževalnih enot. Med lansko sezono dela DU je bilo prirejenih nad 190 preda- vanj v izobraževalnih centrih in enotah. Predavanja so bila prila- gojena strukturi prebivavcev v občini. Na področju občine je 19.500 prebivavcev in od tega števila je 45 "/o prebivavcev drobnih kmečkih proizvajavcev, katerih večji del ne proizvaja dovolj za lastno potrošnjo, na tržno proizvodnjo pa sploh ne more misliti. V zvezi z gospodar- sikim razvojem se tudi kulturna raven ljudi spreminja. Spre- membe, te pa ne dosežemo samo z razvojem, ampak je bistveno, ljudi splošno, strokovno in po- litično usposobiti in jim omogo- čiti znanje, da se bo z dobro vo- ljo vseh življenje na vasi spre- menilo. V okviru predavanj iz političnih tem je DU priredila na vseh centrih predavanja o beo- grajski konferenci, nacizmu in druga. DU je poleg predavanj po izo- braževalnih centrih prirejala ra- zne intenzivne oblike izobraže- vanja, kot je šola za starše I. in II. stopnje. Intenzivna oblika iz- obraževanja se je predvsem uve- ljavila pri Tomažu in v Ivanj- kovcih. Velik korak naprej je na- pravila DU s svojimi predavanji o spolnem življenju. Sola za star- še in življenje je bila skoraj v vseh centrih, kjer je bilo dovolj vpisanih slušateljev. Premalo pa je DU posvetila pozornosti izo- brazbi zaposlenih delavcev v podjetjih, kajti sedaj se lahko ugotavlja, da ima komaj približ- no 50 "/o zaposlenih delavcev končano osemletko. S prenizko osnovno šolsko izobrazbo dela- vec v podjetju ne more napredo- vati in vsled svojega neznanja ne more postati dober upravljavec. Nekatera podjetja n. pr. »Jože Kerenčič« v Ormožu, kažejo pre- mailo zanimanja za usposabljanje delavcev. DU ima pod svojim okriljem tudi dva oddelka ekonomske srednje šole za odrasle. Ob vpisu je bilo 35 slušateljev, v tretji se- mester pa se jih je vpisalo samo še 35. 8 .jih ni napravilo potreb- nih izpitov. Vzrok ni bil v tem, da slušatelji ne bi bili sposobni opravljati izpitov, ampak neka- teri čutijo kot nepotrebno in so celo mnenja, da imajo lahko brez ustrezne šolske izobrazbe iste prejemke in položaj. Zato bi bilo prav. da bi podjetja ocenila svoj kader in razporedila zaposlen« tako, da bi se na ustreznem de- lovnem mestu tudi upoštevals šolska izobrazba. Treba bo tudi poživeli najslab- ša izobraževalna centra Ormd in Središče. U-članski UO De- lavske univerze je na svoji raz- širjeni seji tudi ugotovil, da j« učencem v šoli posebno ženski mladini potrebnih mnogo vei predavanj glede higiene. V ta namen bi naj določili zdravstve- nega delavca, ki bi znal posredo- vati temo čistoča in zdravje, Zdravstvena predavanja so po- trebna predvsem v manj razvitih področjih v občini, in tudi v vi- norodnih krajih, kjer gospodari alkohol. Predavateljski aktiv bi naj dfl prihodnje sezone donolnili pred- vsem z mladimi močmi, ki bodo s svojimi predavanji sposobne vplivati na hitrejšo preobrazita vasi. Nujnost posebej narekuje, da se naj v jeseni ustanovi nižja po- litična šola, v kateri bi naj slu- šatelji predelali vsaj osnovne te- me iz naše družbene stvarnosti. To šolo v Ormožu že pogrešajo več let, posebno mlajši člani ZK. DU bo že v prihodnji sezoni v vseh izobraževalnih centrih uve- dla novo temo predavanj o ob- rambi domovine, Predavanje bo sestavljeno iz več podtem, ki bo- do poučile slušatelje o dejstvu atomskega orožja in zaščiti pred njim. R. Dr. Kaj menite? Ni dobro, da lahko tudi pro- svetna dejavnost zataji tam, kjer bi človek najmanj pričakoval. Dramska skupina »Svobode« iz Ptuja je namreč že v petek, 22. t. m. plakatirala (30 plakatov) igro »Namišljeni bolnik«, ki jo je hotela vprizoriti v Grajeni 24. t. m. ob 20 uri v kulturnem domu. Za obisk ni bilo strahu saj se po napornem tednu vsak rad ne- koliko razvedri. Tako se je v nedeljo v Grajeni pred dvorano kulturnega doma zbralo okrog 200 ljudi, ki so ča- kali, kdaj bodo prišli igravci. Vendar je bilo vse čakanje, ki se je zavleklo čez poldrugo uro po napovedanem začetku, zaman. Niti igravca, niti člana društva niso poslali odpovedat predstavo, da bi se ljudje lahko pravočasno in brez nadaljnjega brezuspešnega čakanja, razšli. Baje sta se popoldne pripeljala dva igravca in obljubil.i da bosta, če bosta mogla, pripeljala tudi druge, vendar je tudi to upanje šlo po vodi. Grajena je ostala brez predstave. Menim, da tak postopek ni na mestu, ker m-injša zaupanje ob- činstva do igravskih skupin in ga ne krepi .kakor bi bilo zaželeno. J. Š. Kriv je šofer! Glede na gornje nam je DPD ) Svoboda C v Ptuju poslala slede- če sporočilo: V nedeljo. 24. junija 1962 je nameravala dramski skupina ■ S^-nhode- \- Ptniu g(i-to\'ati v D orna vi in Grajeni s komedijo ; Tednibova TRIBUNA »Namišljeni bolnik«. Gostovanje se je izjalovilo, ker nas je pustil na cedilu šofer Cvetko Menhart, ki nam je v soboto zatrdil, da nas bo brezpogojno peljal v Dornavo in v Grajeno. V nedeljo, ob 13. uri, tik pred predstavo pa nam je odpovedal, češ, da nima časa. Sporočilo, ki smo ga nato poslali v Grajeno, ni bilo oddano po krivdi tovariša, ki se je obvezal, da bo sporočilo oddal. Zal nam je, da .';o je to rlngodilo in da so ljudje zaman čakali na predstavo, vendar pa se vse to ni dogodilo po naši krivdi in s tem prosimo vse to- variše in tovarišice, ki so nas za- man čakali, da nam opro.stijo. saj .«mo tudi mi zaman čakali šofer- ja, ki nas je pustil na cedilu. DPD »Svoboda« Ptuj Slaba udeležba Organizacija SZDL 4. terena v Ptuju je za 22. t. m. sklicala množični sestanek članstva, na dnevnem redu pa je bila razprava o gospodarskih problemih po go- voru tov. Tita. Žalostno je, da' se je sestanka udeležilo le 34 članov. Kje so bili ostali člani organi- zacije, vodilni ljudje v gospodar- skih organizacijah, zdravstveni in prosvetni delavci, uslužbenci in ostali, ki stanujejo na na.šem te- renu? Ali jih ne zanima gospo- darski razvoj Ptujri ? Naj pri- pomn'm, da prav na našom tere- nu živi največ šiolanih ljudi, da imamo lepa stanovanja z moderno opremo itd., da pa je prav tu malo čuta odgovornosti do druž- benega udejstovanja. Ža vse, kar imamo, moramo biti hvaležni neši družbi, ki je omogočila naš na- predek. Ugotovljeno je bilo. da so se- stanki na tem terenu slabo pri- pravljeni, da zbori volivcev le po- trjujejo naprej pripravljene na- črte itd. Predsednik občinskega odbore SZDL je obravnaval na sestanku gospodarske načrte in spremem- be, ki so nastale po govoru tov. Tita. S tako pomembnimi naloga- mi bi moral biti seznanjeni vsi členi SZDL. Sestanki bi naj bili v prihodnje bolj organizacijsko pri- pravljeni in večkrat sklicani. Na sestanku ni bilo mladine. Mislim tudi,, da bi morala bti predvsem mladna zainteresirana za ta vpra- šanja, saj je to stvar njene bo- dočnosti. Člani so na sestanku izvolili komisijo, ki bo proučila pasivnost na terenu, pripravile dnevni red novega sestanka in predloge za nov odbor SZDL 4. terena. Z. A. • Izvoz večji od Izvoza Januarja in feliruarja letos smo iz. naše državp izvo7;i!i za vef kot fiO tisoč vagonov raznih proizvo- dov, uvozili pa za blizu 8,5 tisoč vaffonov izd^^lkov. Vrednost izvo- žpnesra blaga sp je povečala pov- prečno na mese," za milijardo ."lO« milijojiov. uvoženega hlaga pa samo za 344 milijonov dinarjev. Prej.šnji ponedeljek so v pre d'poId;ins.kih urah svečano odprli v Aškerčevi ulici v Ptuju lepo cpremijeno šolsko delavnico ko- vinarske stroke. S^čanosti so se udeležili predavateljski zbor in učenci šole. predst.avniki občins kega ljudskega odbora in politič- nih organizacij v občini, zastopniki okrajne obrtne zbornice v Ma- riboru in pododbora v Ptuju ler drugi vabljeni. Delavnica je lepo opremljena in .se nahaja v štirih prostorih. Vsi govorniki na slovesnosti so zatrdili, da je otvoritev dlavnice za vzgojo bodočega kadra kovi narjev velikega pomena in da je s tem storjen velik korak naprej in izrazili upanje, da bo razvoj delavnice deležen vse potrebne opore zainteresiranih gospodar- .ekih organizacij kovinske strok e in ljudske oblasti, ki je znatno podprla tud- njene začetne kora ke. Foto: F. Langerholc mmmmKmmmmmmmmmm ŠOLA, KI DAJE MNOGO ZA 2IVUENJE (Nadaljevanje na 3. strani) predvsem mladih učnih moči, ki so učencem vzeled po medsebo.i- nem spoštovanju, upoštevanju, pomoči in medsebojnem razume- vanju, je skrbno zbran šolski od- bor. Po vestnem delu in visokeiri čutu odgovornosti za uspešen razvoj šole ga ceni kolektiv io st-arši. Sam kolektiv se v učno- vKRojnem delu stalno izpopol- nju.ie ter tudi pravilno ocenjuje svoje delo. Izdelal .Je že pravil" nik o delitvi osebnih dohodkov, ki ga bodo v kratkem tudi začeli IzvajfttL SLSjl PTUJ. 29. JUNIJA 1962 TEDNIK STRAN 9 Ferdo Fras - osemdesetletnik Pred dnevi je praznoval fO-let- .lico Ferdo Fras iz Ptuja, ki je bil x)jen 24. 6. 1882 pri Sv Juriju ob 5čavnici. Tam je dovršil 5 razred- lo osnovno šolo in 2 razredno, meščansko šolo v Mariboru. Nje- govi starši so bili mali posestniki jri Mali Nedelji. Ker qa je mikala glasba, se je vpisal v glasbeno I šolo v Celju in je v šolskem letu j 1902 1903 dovršil vse tri razrede j prav dobrim uspehom (v igra- > nju in teoriji ter harmonij-). Po > dovršenem študiju je n-astcpil I ilužbo glasbenega učitelja v Štan- ' gi pri Litiji. Po kratkem službo- vanju v tem kraju je sprejel služ- bo na sodišču v Krškem ob Savi, kjer jc delal v zemljiški knjigi. Vps svoj prosti čas je posvetil glasbi in glasbenemu izobraževa- nju mladine. 190.5 leta je prišel vi Ptuj v službo k davčni upravi, I kjer je ostal 7 let. Po ustanovitvi j Kmečk" hranilnice je bil s 1. ok-i tobrom 1912 nastavljen kot tajnik hranilnice in je na tem mestu ostal do 1942. leta, ko je bila hra- nilnica ukinjena in ustanovljena »Reifeisenkasse«. Njegovo udejstvovanje je bilo predvsem na kulturno-prosvet- nem področju. 17 let je vodil zna- ni čitalniški pevski zbor v. Ptuju — slovensko pevsko društvo, ki j je imelo v času ponrmčevanja slovenskih mest zelo velik pomen za ohranitev in uveljavljanje slo- venske besede. FERDO FRAS Ko je prešla v Ptuju v šolskem etu 1922/1923 takratna nemška »Musikschule« v slovenske roke, e bil Ferdo Fra.s član odbora te iole in njen nadzornik m sicer ip 1941. leta. 10 let je bil tudi Han mestnega sveta Ptuj ter predsednik finančnega odseka iolskega odbora itd. vse do priho- la okupatorja. Po osvoboditvi ga je okrajni ljudski odbor Ptuj imenoval za ravnatelja okrajne hranilnice, po- lnejše mestne hranilnice Ptuj. Poverjena mu je bila nazadnje li- kvidacija zadružnih kred'tnih za- drug (in hranilnic, ki jih je usta- novil okupator) in jo je tudi opra- vil v ptujskem in ormoškem okra- ju v popolno zadovoljstvo oblasti nove Jugoslavije. Po več kot 41-letncm nepretr- ganem službovanju v upravni in bančni službi je zaprosil za upo- kojitev, ni pa še prenehal s pou- čevanjem mladine — mladih har- monikarjev, s katerimi je večkrat javno nastopil in so ga vsi navzo- či nagrajevali z aplavzom za lepo doneče domače, slovenske, par- tizanske, narodne in umetne viže izpod prstov otrok, ki so jim star- ši in ljudska oblast nudili mož- nost glasbene vzgoje in izobrazbe. Vsi. ki poznajo jubilanta Ferda Frasa. so mu ob pra.movanju 80-letnice čestitali in mu želeli še na mnoga leta. V. J. Mtio Drobina- petdesetletnik Mi.jo Drobina V kratkem bo izpolnil 50. leto Probina Mijo iz Ptuja, ki mu naj velja tudi želja naših bravcev »Se n» mnoga leta«. Mijo Drobina je bil rojen 4. ju- lija 1912 v Sotinu pri Vukovaru. V Ptuj je prišel 1921, leta m je tukaj končal 4 razrede gimnazije, nato pa je nastopil službo v ptuj- ski pletarni. Ves prosti čas jc po- svetil telesni vzgoji mladine kot odličen telovadec in telovadni vaditelj. Bil je član Sokola. Tu- di on je moral iz Ptuja po priho- du okupatorja m je preživel voj- no pn starših v Osijeku. V Ptuj se je vrnil 1946. leta. Zopet se je zaposlil v Pletarni in takoj tudi našel svoje mesto med telovadci v v^rstah »Partizana« kjer je še sedaj vesten in marljiv vaditelj. Bil je okrajni načelnik »Partiza- na«, sedaj je predsednik »Parti- zana« v Ptuju in član množič- nih organizacij. Po letu 1956, po smrti direktorja »Pletame« Mir- ka Ogorelca je postal direktor ->Pletarne«, od nedavna pa je komercialni v zavodu »Olge Me- glic« za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb, s katerim je združena »Pletarnax. Je tudi član sveta za telesno vzgojo pri občin- skem ljudskum odboru Ptuj in član občinske zveze telesno- vzgojnih društev. Naš mladi rod, ki ga je veselila telesna vzgoja, po2ina jubilanta Mija Drobina kot zglednega te- lovadca in vaditelja in še rad da- nes odhaja na telovadišče in v telovadnico, kjer mu je stalno v pomoč in zgled vaditelj tov. Mijo, ki mu vsi želijo, naj bi še dolgo prihajal med nje in delil z njimi j vse uspehe na telesnovzgoin'«"m ' POdJ^^J'^ ...... i; 4 lirnnljiuost narounih sadnih sokov Hrana ima tri poglavitne nalo- ge. Prvič gradi telo in obnavlja iztrošene dele. Drugič d&je tele- su toploto in moč. Tretjič mora telo dobiti s hrano določene sno- vi, vitamine, ki so nujno po- trebni za življenje in ki jih telo samo ne proizvaja. Za gradnjo tolesd potrebujemo v glavnem beljakovine in rudni- ne. Poploto in moč nad dajejo maščobe, škrob in sladkor. Brez vitaminov nam tudi ostala hrana ne koristi. Poglejmo, katere od teh sesta- vin nam dudi sadje. Beljakovin vsebuje sadje malo. praktično nič. Maščobo imajo v vecji količini orehi in mandeljni Rudnine — kalcij, natrij, kalij, železo itd. in sadni sladkor so zastopani v sadju v izredno primernih spoji- nah, prav tako vsebuje sadje pre- cej vitaminov. Sladkorja je v zre- lem sadju precej, nahaja se v la- hko prebavljivi obliki, ki hitro prehaja v kri. Prav tako so spo- jine rudnin v naravnem sadnem soku mnogo lažje prebavljive, kot v vseh umetno ustvarjenih zdra- vilih. V 100 gramih je sadnega sladkorja na primer v borovnicah 7,.55, v jagodah 8,22, češnjah 12.91, grozdju 17,11 smokvah 49,79 g. Ker je ta sladkor hitro in lahko prebavljiv, nam daje sadje ali še bolj sadni sok v primeru poveča- ne potrebe, na primer pri športu ali težjem delu, hitro nadomestilo za potrošeno energijo. Znano je, da dajemo sadni sladkor, in sicer arozdni, izčrpanim bolnikom v ži- lo z injekcijo, kadar je telo oslab- ljeno in prebavila — črevesje ne zmorejo svojega dela — vsrkava- nja hrane. Take injekcije pospe- šijo zdravljenje. Poznam- tudi pri športnikih, kolesarjih, dolgopro- gaših in planinah ob velikih na- porih tako imenovano kritično fazo, ko jim nenadoma zmanjka moči, začne jih tresti mrzlica, po- tijo se, v glavi se jim vrti. omo- tični So in dobijo občutek močne lakote, ni.so v stanju nadaljevati tekmo. Ta pojav je oosledica po- rabe vsega razpoložljivega slad- korja v krvi ter se DO?dravi naj- hitreje s sadnim sokom. V neka- terih deželah je navar:a da dob''io tekmovalci koncentrirani .sadni sok med tekmo, oo končanem na- poru pa steklenico sadnega soka, da si hitreje opomorejo Kar je dobro in prav za treniranega športnika, ko doseže kar never- jetne vrhunske storitve bi ne- dvomno koristilo tud drugim de- lovnim ljudem, ki se trudijo za najboljši in največji učinek svo- jega dela. Sadje je vir kalorij, moči. ta- krat ko je druga hrana zaradi obolenja ledvic ali jeter prepove- dana, prav tako tud' pri bolezen- ski debelosti Lahko služi zaradi sestavin, ki jih vsebujp. nekaj časa kot glavna hrana z majhnim do- datkom beljakovin n pr mleka ali sira. Sadni dnevi ali sadne kure so jako koristni posebno za bolnike z visokim krvnim tlakom ali srčne bolnike, ker nnmagajo izločati odpadne snovi, Dnevi, ko uživamo samo sadje, so za teles- ne organe počitnice. (Bazična re- akcija se v telesu D'>jača, laže se razbremenimo ogljikove in organ- skih kislin, ki so orodukti pre- snove). Š« eno prednost ima uži- vanje sadnih sokov spremeni se odnos m^6 kalijem in natrijem, ki vpžp tehočino v telesu in na ta način se laže izloča odvečna voda, kar j'' po.sebnn važno za srčneaa bolnika Potreba in korist uživanja vita- minov je na splošno bolj znana. Posebno C vitamin je bogato za- stopan v sadju, prav tako \ vita- min. Naj naštejemo nekaj prime- rov: na sto gramov svežega sadja se nahaja v miligramih vitamina A vitamina C jabolka 90 5 pomaranče 170 50 marelice 21^00 6 breskve RSO 8 sipek 5000 550 kupine 170 24 Dnevno rabimo C vitamin od 75 do 100 mgr. Vitamina A nam nudi več masla, jajčni rume- njak in riljje olje medtem ko je v prehrani zdravega človeka sadje glavni vir vitamina C. Bol- nik z visoko temperaturo ga ra- bi mnogo več in zato naj še po- sebno uživa naravne sadne soko- ve. V.saka mati že ve, da je treba dojenčku dati ribano jabolko ali •sadni sok. Nosečnice in doječe matere naj bi uživale več sadnih sokov, saj rabijo vitaminov za dva. .Sadje nam vzbuja tek tudi s sA'ojim prijetnim vonjem. Pri- sotnost aromatičnih spojin je največja pri zrelem sadju pri za- ležanem ali prekuhanem se izgu- bi, kakor da bi nas narava sama opozarjala, kdaj je sadje najbolj koristno. Tudi žive barve sadja delujejo vabljivo. Pektini — že- latinaste snovi na primer v ja- bolkah ali bolem sloju limonine in pomarančne .skorje itd. imajo tudi .svojo prehranbeno vrednost. V nekaterih velikih bolnišni- cah v Švici imajo zgrajene ci- sterne za sadne sokove na primer bolnišnica v St. Gallenu, ki ima 800 postelj, ima 4 cisterne po 5000 litrov, sanatorij Glavedel v Da- vosu, ki ima vsega 240 postelj ima rezervoar za 4200 litrov .sadnega soka. Lahko si predstav- ljamo, da tem bolnikom sadnih sokov ne primanjkuje. Kako pa pri nas? Poglejmo samo nekaj številk, kako uporabljamo sadje, ki bi nam lahko dalo sadne soko- ve? Sladkorja iz .sladkorne pese proizvajamo letno povprečno (v letih 1939 do 1953) okoli 113,654.000 kg. Od 50.000 vagonov sliv, ki zrastejo pri nas, gre 37.000 vagonov na žganje in na ta način zigubimo na leto 51.800.000 kg sladkorja. Od 77.000 vagonov grozdja letno predela- mo v vino 68.000 vagonov, s tem izgubimo 140.000.000 kg grozdne- ga sladkorja. Nihče ne misli, da bi bilo pametnejše predelati vse sadje v sok in sladkor, vendar so široke množice vse premalo se- znanjene s koristjo uživanja sad- nih sokov, vso preveč je ukore- ninjena navada in trdno prepri- čanje v moč in korist alkohola Dr. N. P. Delavke in delavci kmetijskega kombinata Ptu,i ob sušenju sena na travniku pri Moškanjcih Posnetek: J. Vrabl Pionir|l bodo tudi med počitnicami brali Zadnji dan .šolskega leta pionir prešerno preskoči po tri stopnice na stopnišču, in ko prost vseh šolskih skrbi zadnjič prestopi šol- ski prag lepim počitniškim dne-' vom nasproti, presrečen vzklikne: ^>Hura, počitnice!« Doma shrani knjige in zvezke v omaro in — kaj pa zdaj? Kopanje, izleti, leto- vanja? Prav gotovo bo vsak pio- nir deležen nekaj teh radosti. Knjige pa bodo počivale ... Ali res? Ne, pionirjem bo tudi med počitnicam knjiga dobra prijate- ljica. Dobili jo bodo v pionirski knjižnici. Pionirska knjižnica ni- ma počitnic. Čaka svoje stare in nove bravce in izpcsojevavce. Saj, če smo si odkriti: pionir ima v počitniških mesecih še več časa za branje. Zato bo rad segel po dobri knjigi Dobil jo bo v ptuj- ski pionirski knjižnici vsak dan od 11. do 13. ure. Na izkaznico, j ki stane 200 din, si bo lahko iz- posodil 45 knjig brez izposojnme, Na policah pion'rske knjižnice zevajo številne praznine Te pri- čajo, da mnogi bravci predolgo hranijo izposojene knjige doma. Ko ste sedaj urejali in posprav- ljali svoje knjige, ste med njimi gotovo opazili tudi take, ki bi jih bili že morali vrniti knjižnici. Storite to takoj, du bodo na voljo tudi drugim bravcem ki že ne- strpno vprašujejo po njih. Pionirji in pionirke tudi med počitnicami segajte pridno po knjigah — in jih redn-> vračajte! KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Ptuj Dne 19. 6. 1962, so darovali kri krvodajalci iz TAP, Petovije, Elektroobrata, Elektrokovinarja, Živinorejskega vet. zavoda: Lorbek Srečko, Predikaka Ja- nez, Tekmec Ignac, Jankovič Vla- do, Gavez Ivan, Simonič Franc, Irgl Ivan, Obran Konrad, Vrtič Konrad, Pavlic Kari, Brcdnjak Stanko, Zelenik Franc, Špeglifi Edi, Štrafela Vinko, Kokot Milan, Antolič Alojz, Kujavec Jožef, Brus Mira, Hentak Nada, Lukman Štefka, Prstec Anica, Tašner .Ani- ca, Strmšek Viktorija, Pajenk Helena, Butolin Silva, Hamcršak Ana, Vuzem Marija, Znidarič Ani- ca, Hlupič Matilda, Zorčič Otilija, Strmšek Alojz, Štumberger Jožef, Hrašovar Janez, Šimenko Franc, Osenjak Franc, Erhatič Jožef. Medtem so darovali kri še po- samezni krvodajalci: Šprah Ljuba, Rajh Amalija, RaušI Vinko, Bauman Jernej, Ko- lerič Marija, Širovnik Marija in Vršič Jožef. Vsem organizatorjem in krvo- dajalcem se v imenu bolnikov najlepše zahvaljujemo za vso po- žrtvovalnost, ki so jo izkazali, I prav posebna hvala vsem tistim, i ki so se odzvali v nujnih prime- rih! Rdeči križ Ptuj Splošna bolnica Ptuj ORMOŽ DAROVALI SO KRI — RESILI SO MNOGIM ŽIVLJENJE 25. junija je bila v prostorih gositilne »Pri grozdu« v Ormožu proslava za krvodajavce, ki so darovali kri že po več krat in za ostale povabljence. Proslava je imela trojni na- men, in sicer medsebojno spoz- nati krvodajavce iz področja ob- čine, častno proslaviti praznik krvodajavcev oziroma humano idejo krvodajalstva in vzbuditi ostale prebivavce k nadaljnji agitaciji za človekoljubno krvo- dajalsko akcijo. Slavnosti so prl- so'Stvovali tudi zdravstveni de- lavci, ki so vso leto nenehno po- magali širiti pomen in važnost te humane akcije. Občinski odbor RK je s svojo komisijo za krvo- dajalstvo in s krajevnimi odbori uspeh pridobiti 527 krvodajav- cev, med njimi so že nekateri de- vetič in celo desetkrat darovali kri. Poleg tega je nekaterim pre- bivavcem iz Središča bila odvze- ta kri v ptujski bolnišnici. Sku- pa.j je bilo odvzete krvi od vseh krvodajavcev iz območja občine Ormož'130.810 cm''. Za požrtvo- valnost v tej humani akciji bo večji del krvodajavcev p.njel pi- smene pohvale in priznanja, tisti ki so že darovali deset ali več- krat kri, pa prejmejo zlate in srebrne značke. N. Ograd Ptuj in .Teden knjige' v tednu mladinske knjige, ki je bil od 1. do 9. junija 1962 j» založba Mladinske knjige, paslo- valnica Ptuj prodala največ lepo- slovnih in poljudnoznanstvenih knjig. Večji del teh knjig so ljudje kupili na stojnicah. Uspeh bi bil še večji, če pri prodaji ne bi na- gajalo slabo vreme. V Ptuj je prišlo zato manj ljudi. Vsakdo je hitro opazil živobarvne razstav- ljene knjige. Pred stojnico so s« najraje ustavljali otroci, ki so si knjige ogledali in naslednjega dne so prišli v spremstvu mater ali očetov ali pa sami z denarjem in so knjige odnesli s seboj. Uprava založbe Mladinske knji- ge Ljubljana se poteguje v Ptuju za primernejši lokal V moderno urejenem lokalu bi dobila trgovi- na s knjigami sodobnejše, kultur- nejše lice kot ga ima sedanja temna trgovina v Murkcvi ulici. Za prodajo knjig in šolskih ter pisarniških potrebščin je ta trgo- vina vsekakor pretesna, kar se občuti zlasti ob začetku šolskega leta, ko se v njej nagnete več kot sto ljudi in jim je težko postreči. Republiški poslanec tov. Ivan Potrč, ki je predsednik delavske- ga sveta založbe Mladinske knjige v Ljubljani, se je v tej zvezi ob zadnji seji obeh zborov občinsk«- ga ljudskega odbora razgov«rjal s ptujskimi funkcionarji. Kot ka- že, bo Občinski ljudski odbor Ptuj {xxlprl to željo založbe, to toliko prej, ker se tudi ostale trgovine urejajo in bi bilo prav, da bi bila med njimi tudi trgovina s knji- ^#rpk!ub Ptuj vadi padavce, jadravce In motorne pilote Aeroklub Ptuj, kj šteje 25 pa- davcev, 18 jadravcev in 10 mo- tornih pilotov, ima sedaj v lepih dnevih vaje za mlade jadravce, padavce in motorne pilote, ki jim manjkajo točke za odgovarjajočo skupino. V soboto, id3. junija t. L, je končala skupina, ki je začela 17. junija t. 1. in je kljub vre- menskim težavam opravila nad 70 skokov. Upravitelj šole Veljko Štalcer in inštruktor padalstva iz Mari- bora Ciril Verčič sta ob zaključku izjavila, da sta z jnladimi pa- davci zadovoljna, ker so dosegli prav lepe uspehe v prostem pa- danju in v padanju z zadržkom. LJUBOSUMNOST V čem vse vidi ljubosumnež »dokaze« za svoje »upravičeno« ravnanje! Saj jih včasih »odkri- je« celo v mislih svojega part- nerja, ker si domišlja, da so mu »na dlani«, kakor so mu tudi j »dobro znani« vsi njegovi skrivni nameni. Iz najbolj nedolžne stvari je sposoben narediti naj- večjo afero, za kar skuša dobiti čimveč pristašev in jo čimbolj lov za »dokazi«! Kaj naj rečemo o tistem stalnem stikanju po že- pih v m»oževi odsotnosti, kaj naj rečemo o ženi, ki je vsako jutro moža osebno preiskala, če morda le nima kje kakšnega listka s »sumljivo vsebino«? Znani so seveda tudi nasprotni primeri, ko je vse to morala prestajati žena. Zena srednjih let, mati dveh otrok, huje kronično bolna, pre- staja neverjetne muke zaradi ljubosumnosti svojega moža. Če- prav je njeno zdravje izredno prizadeto in šibko, je mož z njo skrajnje groh in jo na vse na- čine terorizira. Glavni nagib te- ga njegovega ravnanja je ljubo- sumnost, ki nima nobene osnove in ki se tudi ne koncentrira na nobenega določenega tekmeca. Tako je celo takoj »ugotovil«, da mu je nezvesta v zdra^dlišču. Dokazda se ne moti mu je bi- lo anonimno pismo, ki da mu gai je napisal eden izmed ženinih so- pacientov, dejansko pa ga je na- pisal sam. Življenje s tem možem je ne- znosno. Ob vsaki priliki »vidi«, da se žena oblači za drugega, vsak najmanjši madež na njeni obleki mu je »dokaz« nezvesto- be. Z njo je sila grob tudi v iz- razih »ljubezni« saj se je že več- krat zgodilo, da je imel celo ob priliki njunih intimnih odnosov v rokah nož. Od nje pva se nika- kor noče ločiti in trdovratno od- klanja vsako posredovanje. Ko sta z ženo gledala neki film, je potem doma vzrojil, jo Mčel pretepati in ji z nožem groziti, češ ta film mi je odprl oči, kakš- ne so ženske in kakšna si tudi ti. — Anonimna pisma piše njej. in sebi. (Nadaljevanje) j STRAN 6 TEDNIK PTUJ. 29. JUNIJA 1962 Razpisi, oslasi, objave in obvestila NARODNA BANKA FLRJ centra- la ze LRS podružnica PTUJ I »izpisuje javno licitacijo pisar- niške opreme. Licitacija bo 6. julija 1962, ob 10. predpoldan. v bančnih prosto- rih na Trgu mladinskih brigad. Pogoj licitacije: skupen odkup rtlotne opreme. Trgovsko podjetje MERKUR« Ptuj obvešča posojilojemalce, da bo imelo svoj oddelek za potroš- niška posojila zaprt od vključno 17. 7. do 9. 8. 1962. Prosilci naj do 16. 7. 1962 ure- de vse formalnosti glede zaproše- nega posojila. Komisija za sklepanje in odpoved deIo\Tiega razmerja pri trgovskem podjetju MERKUR, Ptuj razpisuje 10 učnih va|eniških mest za trgovsko stroko. Pogoj: uspešno dovršena osem- letka. Preizkušnja sposobnosti za trgov- ski poklic se bo vršila v prosto- rih Vajenske šole v Ptuju (pri občini) dne 3. julija 1962 s pri- četkom ob 7. uri zjutraj. Kandi- dati naj prinesejo s seboj zadnje šolsko spričevalo in karakteristi- ko šole. Prednost imajo kandidati, ki so že vložili prošnje. Mestna lekarna Ptu| bo 2. julija 1962, zaradi htventure zaprta. Na cesti Ptuj—Ormož je bila 23. junija t. 1. izgubljena AKTOV- KA. Najditelja prosim da jo proti nagradi vrne v upravi. \TREŽNO KOSILNICO za travo in žito prodam. Naslov v upravi. ZAHVALA Ob nenadni izgubi ljubljene žene in dobre mame, sestre in tete OTILIJE MERC roj. KRAJNC iz Podlehnika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. ji darovali vence in cvetje in nam izrazili pismeno ali ustno sožalje. Prav tako se najlepše zahvaljuje- mo za spremstvo članom kolekti- va trg. podjetja »Izbira« Ptuj in g. kaplanu Stanku Cvetku za iskrene poslovilne besede. Podlehnik. dne 24 junija 1962. Žalujoči: mož TONCEK, hčerki MARIJA in TONCka ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob prebridki izgubi ljubljenega moža, strica in svaka VINCENCA ARTENJAKA iz Ptuja, Mlinska cesta 5 se iskreno zahvaljujemo vsem so- sedom ter drugim, ki so mu da- rovali vence in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdrav- niškemu in strežnemu osebju in- ternega oddelka bolnice Ptuj za njihov trud pri lajšanju trpljenja med boleznijo, g. duhmmiku in tov. Domanjku za poslovilne be- sede ob odprtem grobu ter Rozi- ki Oreškovi za njen trud in so- čustvovanje. Ptuj, dne 24. junija 1962. Žalujoča žena NEŽKA in drugo sorodstvo. . SPREJMEMO KROJAŠKE POMOC- j .VIKE za konfekcijo in po meri. Krojaška delavnica Kidričevo. LEPO STAINOVANJE z vrtom v Ptuju zamenjam za enako ali j dvosobno v mestu ali okolici. | Vprašajte v Trubarjevi 6/1. ODDAM OPREMIJENO SOBO. Na- slov v upravi. PRODAM DOBRO OHRANJENO VESEH3, v račun vzamem mo- ped. Vprašajte v Veterinarskem zavodu v Ptuju. RAZPIS R«episujemo JAVNO DRAŽBO osebnega avtomobila FIAT 800 za dne 7. julija 1962, ob 8. uri v prostorih Avto-moto društva v Ptuju. ^ Če do 10. ure ne bo ponudnika socialističnega sektorja, se bo vozilo ob 10. uri dražbalc za pri- vatnike. Avto-moto društvo Ptuj Komisija za kadrovsko socialna vprašanja pri Tovarni avtoopreme Ptuj razpisuje naslednje prosto | delovno mesto: KORESPONDENTA za delo v komercialnem sektorju z znanjem enega tujega jezika, nemščine ali angleščine. Pogoj: popolna srednja šola ali njej sorodna z najmanj 5 let prakse v tem ali podobnem na- zivu. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkoV. Ponud- be sprejema kadrovski oddelek Tovarne avtoopreme Ptuj, Mlin^ ska ulica 1 a. od dneva objave. Mestni kino Ptuj predvaja 28. in 29. junija italijan- ski (cinemascope) film »TV X (MI- NA V RITMU)«, 30. junija in 1. ju- lija mehiški barvni (cinemascope) film .>PESEM UPORNIKOV«. Kino Zavrč predvaja 1. julija francoski (vi-^ stavision) film »TAKSI IN PRI- KOLICA«, 4. julija ameriški barv- ni (cinemascope) film »JEZ NA PACIFIKU«. Kino Tomaž pri Ormožu predvaja 1. julija nemški film »PRFOKS«. Kino »Ruda Sever« Gii^- rišnica predvaja 30. junija in 1. julija francoski (vistavision) film »OČI LJUBEZNI«. LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od 1. julija do 8. juli- ja 1962 Mlaj bo v ponedeljek, 2. julija 1962, ob 00,53. Napoved v nede- ljo, 1. julija, bo sprva delno son- čno, nato nevihte in dež. Sledijo trije dnevi lepega vremena, ven- dar nekaj oblačnosti. Na severu bo deževalo že v sredo, pri nas bodo popoldanske plohe v četrtek in petek, 4. in 5. julija, v soboto, 6. julija, pa bo lepo vreme (z možnostjo manjše plohe), v ne- deljo, 8. julija, močnejše padavi- ne na jugu, pri nas manjše po- slabšanje vremena. Temperatura bo ves teden počasi padala. NARODNA BANKA FLRJ centrala za LRS podružnica Ptuj] obvešča komitente in druge interesente, da posluje od 2. ju- lija 1962 z vsemi oddelki v novi stavbi V MIKLOŠIČEVI ULICI V PTUJU ' (nasproti živilskemu trgu] Zaradi selitve banka ne bo poslovala 30. junija 1962. Prosi- mo komitente, da zato že dan preje opravijo v banki svoje posle. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri tovarni volnenih izdelkov Majšperk razpisuje prosto delovno mesto sekretarju delavskega samoupravljanja Pogoj je srednja strokovna izobrazba z najmanj dveletno prakso v upravni administraciji. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanje je preskrbljeno. Prednost na razpisano delovno mesto imajo kandidati, ki so že zaposleni v podjetju. ^ Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Lastnoročno napi- j sane prošnje z navedbo dosedanjega služteovanja je dostaviti i upravi podjetja oziroma razpisni komisiji. i Upravni odbor Zavoda za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb v Ptuju razpisuje mssto TRGOVSKEGA POTNIKA Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Nastop sl'Hžb'=» čimprej. Lastno vozilo 'zaželen«. Zahvala Ob nenadni smrti našega nepozabnega sinka Danila Dolenca dijaka Novega naselja v Ptuju se prav iskreno zahvaljuje mo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, kolektivu bolnišnice Ptuj, sinovemu učiteljstvu in sošolcem za vse i^aze s ožalja, cvetje in vence ter za spremstvo na njegovi zadnji poti na ptujsko mestno poko- pališče. Posebno se zahvaljujemo govornikom učitelju tov. Kod- riču in sinovima sošolcema Groblerju in Plohu za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Lepo se zahvaljujemo tudi govorniku č. g. Martinu Vido- viču in njegovemu številnemu spremstvu za poslovilne besede in opravljeni pogrebni obred. Ptuj, 26. junija 1962. Žalujoči oče in mati, sestrica Dorica in ostalo sorodstvo. Vpisovanje v mladinsko sekcijo Ribiškega društva Ptuj bo v nedeljo, 1. julija 1962, od 9. do 11. ure v mali dvorani komiteja. Število prijav je omejeno. Prednost imajo mla- dinci ribičev in mladinci z dobrim šolskim spričevalom. Vpi- su mora prisostvcn-ati eden od roditeljev. Kandidati naj prinesejo k vpisu zadnje šolsko spriče- valo ter 400 dinarjev za članarino in licenco. Vpišejo se lahko mladinci od 10 do 18 leta starosti. RIBIŠKO DRUŠTVO PTUJ OSEBNA KRONIKA Rojstva, poroke in smrti na območju m^itičnega urada Ptuj Rodile so: Biškup Marija, Zlogonje 127, Varaždin — dečka; Šenkiš Ema, Vinica breg 89, Varaždin — deč- ka; Vrečar Magdalena, Podlehnik — dečka; Drevenšek Marija, Re- pišče 25 — dečka; Rodošek Kri- stina, Rabelčja vas — dečka, Travnikar Terezija, Apače 83 — deklico; Petovar Marija, Otok Virje, Varaždin — deklico, dečka; Trstenjak Ana, Vel. Brebrovnik 76 — dečka; Meško Rozalija, Ključa- rovci 4 — dečke; Kajnik Angela, Skorba 53 — dečka, Polič Julija- na, Gomolce 1 — Alojza; Fras Katarina, Biš 46 — Danico; Fur- jan Štefanija, Drstelja 26 — deč- ka; Kline Marija, Cirkulane 49 — Marinko; Horvat Jožefa, Središče 125 — Sonjo; Vinkler Marija, Sla- pe 27 — dečka; Fideršek Alojzija, Kočice 60 — dečka; Šalamun Ana, Obrez 2 — dečka; Cemejšek Ma- rija, Draženci 45 — Dušana; Vi- dovič Francka, Spuhlja 85 — Ma- rino; Gajšek Ivana, Kicar 39 — Vladimira; Horvat Erna, Mestni vrh 11 — Branka; Papež Marija, Zlatoličje 68, Maribor — Gretico; Fideršek Amalija, Grdina 34 — 2 deklici; Poboljšaj Majda, Prager- sko 17 — Dušanko; Pšajd Ana, Podleže 59 — Branka; Brodnjak Olga, Hajdoše 56 — dečka; Pre- dikaka Matilda, Sveča 41 — Zlat- ka. Umrli so: Ctolenc Daniel, Novo naselje 18, roj. 1947, umrl 23. 6. 1962. Mere Otilija, Podlehnik 60, roj. 1902, umrla 22. 6. 1962. Artenjek Vin- cenc. Mlinska 5, roj. 1889, umri 22. 6. 1962. Vajenci! DIMNIK.ARSKO PODJETJE V PTUJU sprejme v uk večje število vajen- cev za obm-cčje terena občine PTUJ in ORMOŽ POGOJI Z\ SPREJEM: Uspešno dokončana osemletka. Prijave sprejemamo do vključno 31. julija 1962. k Juršinci Prejemniki časopisov z območja pošte Jurišnici se pritožujejo, da prejemajo časopise, ki bi jih mo- rali prejemati redno vsak petek, šele v soboto. Smatrajo, da prihaja do tega zastoja pri nepravilni odpravi ča- sopisov iz odprem.nin pošt, ker morajo, paketi romati najprej po nepravi poti in šele drugi dan najdejo naslovnika. V zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Sok Jakob, Dornava 106 — pri prometni nesreči si je poškodo- val glavo in levo roko; Grmek Slavko, Podgorci 33 — pa.del je z motorja in si poškodoval obe nogi in desno roko; Marinič Alojz, Sp. Hajdina 29 — padel je in si poškodoval levo nogo; Bo- jer Stjepan, Krapina, Uska ul. 2 — nekdo ga je napadel in mu poškodoval rebra; Tašner Tonč- ka, Ptuj, Jadranska 6 — padla je na cesti in si poškodovala le- vo nogo; Pihler Alojzija, Vum- pa'h 48 — padla je pod voz in si poškodovala prsni koš; Poslan- Vid, Stuparje 1 — padel je s skednja in si poškodoval desno nogo; Kolarič Marija, Brebrov- nik 104 — padla je in si poškodo- vala levo nogo; Krsnik Ivanka, Ptuj, Masarykova 7 — padla je s kolesa in si poškodovala levo nogo; Hajšek Janez, Sestrže 27 — padel je s kolesa in si poškodovail obraz; Mohorko Amalija, Jurov- ci 7 — vgriznil jo je konj v glavo; Zibek Anton, Godeninci 41 — padel je pod voz in si poškodo- val desno nogo; Golub Stefica, Bobovje 38 — padla je z drevesa in si poškodovala roko; Smigoc Franc,Vaireja 26 — s koso se je vrezal v roko: Peteršič Marija, Ptuj, Prešernova 32 — padla je z dreA^esa in si poškodovala reb- ra; Bratuša Karel, Bresnica 68 — podrla ga je krava in mu poško- dovala rebra; Papež Janez, Dole- na 39 — pri delu je padel in si poškodoval desno roko; Horvat Ivan. Obrez 117 — pri delu si je z žago poškodoval roko; Bohi Jo- že, Ločki vrh 29 — padel je na cesti in si poškodoval desno no- go; Hojnik Marija. Rotman 36 — padla je z voza in si poškodova- la levo nogo; Keček Ivan. Hardelk 34 — nekdo ga je napadel in mu poškodoval prsni koš; Verlak Andrej, Stojnci 16 — padel je s kolesa in si poškodoval desno nogo; Lampret Neža. Medvede« 24 — padla je in si poškodovala desno nogo: Mislovič Marija, Ktidričevo 14 — cadla ie s kolesa in si poškodovala glavo. Dopisujte v TEDN1K Iz programa RTV Ljubljana NEDELIA, 1. lULIJA 6.00—8.00 S sprejemnikom na dopust — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in dnev- ni koledar. 6.30—6.35 .vapctki za turi- ste. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in objava dnevnega ^.poreda. 7.30—7.35 Ra- dijski koledar in prireditve dneva. 8.00 Mladinska radijska igra, 8.55 Vedra med- igra. 9.00 Poročila. 9.05 Z zabavno glas- bo v novi teden. 9.45 Partizanske pes- mi za glas in klavir. lO.ilO Se pomnite, tovariši . . . 10.30 Operna matineia. 11.30 Nedeljska reportaža. 11.50 Sto pisanih taktov za dober tek. 12.00 Poročila. 12.05 Naši poslušavci čestitajo in po- zdravljajo 1. 13.00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in objava dnev- nega sporeda 13.15 Obvestila in zabav- na glasba. 13.30 Za našo vas. 14.00 Po- je Slovenski oktet 14.15 Naši poslušav- ci čestitajo in pozdravliaio 11 15.on za- poved časa. poročila in vremenska napo- ved. 15.15 Trikrat pet. 15.30 Opera in balet. Suita iz opere Zaijublien v tri arainže Odlomki iz baleta Gayane. 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne. 17.00 Poročila. Športna nedelja. 19 on Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice 19 30 Radijski dnevnik 20 00 vaša pesem, vaša melo- dija. 20.50 športna poročila 21 00 Kon- certna ura 5 pianistom Leonardom Pen- nariom. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda ra naslednji dan. 22.1.5 .Ansambli in so- listi RTV Liubliana. 23.00 Pe»ročila. 23.05 ZapleSimo v novi teden. 24.00 Zadnja poročila in zakliuček oddate. PONEDELIEK. 2. lULIJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 7.00— 7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Dunaiski simfoniki pod taktirko Carla Zecchiia. 11.30 Zabavna glasba ob 11.30. 12.00 Poročila. 12.05 Slovenske narodne v izvedbi ženskega dueta. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in obiava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Heitor Villa-Lobos: Dva I preludija za kitaro, 13.41 Peter Iljič Čajkovski: Godalni kvartet v D-duru op. 11. 14,05 Glasbeni omnibus, 19.00 Ob- vestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00—21.43 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmoniie. solist Igor Ozim — vmes ' ob 20 5.5—21.10 Kulturni globus. 21.43 Majhni zabavni ansambli, 22, Napoved časa. poročila, vremenska napoved in ' pregled sporeda za naslednii dan. I TOREK. 3, lULIIA 5.00—8,00 Dobro iutro' rpisan glasbe- ni sporedi — vmes ob 5,05—5.10 Poro- čila in dnevni koledar. 6,00—6.10 zapo- ved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska na«oved in obvestila. 7.00— 7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in radiiski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Besedo imaio pihala. 11.20 Rolf in Aleksandra Bfcker: Dovolite — ime mi ie Cox. 12.00 Poročila. 12 05 Slav- ko Korošec: Domovini, 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in obiava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Iz oper slovenskih avtoriev. 14.05 Glasbe- ni omnibus. 14.30 Prireditve dneva. 14.35 Naši poslušavci čestitaio in po- zdravliaio, 19,00 Obvestila, 19,05 Glas- bene razglednice. 19.30 Radiiski dnev- nik. 20.00 Udar na udar. 20.30 Radij- ska igra. 21.30 Pavel Sivic: Istrska le- genda za violino in klavir in tri pesmi. 21.4« Po strunah in tipkah. 22.00 Na- poved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednii dan. SREDA. 4 lULIlA 6.00—7 00 Borcem v pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in dnevni kole- dar. 7.00—7.10 Vapoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obiava dnevneea sporeda 7.15—8.00 Priliubliene melodiie iugoslovanskih av- torjev — vmes ob 7.30—7 35 Radiiski koledar m prireditve dneva. 8 00 Mla- dinska radiiska igra 11 18 .Medigra z godali 11.30 Slavo Tiran: Primorska v« borbi. 12.00 Poročila. 12.05 Novi po- snetki jugoslovanskih OTJernih pevcev. 12.50 Skladbe slovenskih avtorjev izva- ja ansambel .Mojmira Šepeta. 13.00 Na- poved časa. poročila, vremenska napo- ved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Iz borbe v svobodo. 13.56 Razpoloženjska glasba z velikimi zabavnimi orkestri. 14.35 Koncert Invalidskega pevskega zbora p. v. Radovana Gobca. 19.00 Ob- vestila. 19.05 Lepe melodiie. 19.30 Ra- dijski dnevnik. 20.00 .M'ali koncert za- bavnega orkestra RTV Beograd 20,20 Muzika naše borbe, 21.20 Popevke in godala, 22 Oo Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednii dan. ČETRTEK. 5. lULIIA 5,00—8.00 Dobro iutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 5.05—5,10 Poročili in dnevD! koledar 6.00—6.10 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obiava dnevnega sporeda. 7.00—7 15 Vapoved časa, poročila, vre- menska napoved m radnskt koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Zdenek Folprecht: Suita čeških, moravskih in slovaških pesmi in plesov. 11.30 Priljubljene po- pevke. 12.00 Poročila. 12.05 K:intet Za- dovolini Kranici s pevci. 12.15 Kmetij- ski nasveti, 12 25 Melodije ob 12.25. 13.00 Nait)oved časa. poročila, vremen- ska napoved in obiava dnevnega spore- da. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Frederik Chopin in trije pianisti. 14.05 Glasbeni omnjbus. 14.30 Prireditve dneva. 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravliajo. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Četrtkov veier domačih pesmi in napevov. 20.45 Veliki godalni orkestri vam igraio. 21.00 Večer umet- niške besede — stane Sever, 21.40 .Mi- lo Cipra: Simfonietta. 22,00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednii dan. PETEK, 6 lULIIA 5.00—8.00 Dobro iutrol (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6,10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila, 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in radiiski koledar. 8,00 Poročila. 11.00 Basist Branko Pivnički in violi- nist Branko Paievič izvaiata sklad- be iugoslovanskih avtorjev. 11.20 Rolf in Aleksandra Becker: Dovolite — ime mi ie Cox 12.00 Poročila. 12.05 Nekai slovenskih narodnih. 12.15 Kme- tiiski nasveti. 12.25 M-"odiie ob 12.25. 13.00 Napoved časa, i.nrnfiia, vremen- ska napoved in obiava dnevnega spore- da. 13,15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Štiri vloge Georgea Londona, 14,05 Glasbeni omnibus. 14,30 Prireditve dne- va H.35 Venček narodnih in domačih napevov. 19,OO Obvestila, 19.05 Glas- bene razglednice, 19.30 Radiiski dnev- nik, 20.00 Antonio Vivaldi. Preizkušnja harmoniie in invenciie, 20.1=^ Tedenski zunanie-politični preeled. 20.30 Iz zbo- rovskega onusa Claudia M^nteverdiia 21,00 Ansambel Charles Magnante in Trio Hor\vedel. 21.15 Oddaia o morju io pomorščakih. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednii dan. SOBOTA. 7. lULllA 5.00—8.00 Dobro iutrol (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5 05—5 10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 6.30— 6.35 N'apotki za turiste 7 00—7.15 Na- poved časa. poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Iz drugega deiania Dvorakove »Rusalke«. 11.30 Zavrtimo našo zabavno ruleto- 12.00 Poročila. 12.05 Pozdrav iz Suma- diie. 12.15 Kmetiiski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved :n objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. 13,30 Nekai popularne španske glasbe. 14.05 Glasbeni omni- bus. 14,30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušavci čestitaio in pnzdravliaio 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene raz- glednice. 19.30 Radiiski dnevnik. 20,00 Za prileten konec tedna, 22.oo Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednii dan. 22.15 Oddaja za naše izselience 23.00 Poro- čila. 23.05 Želimo vam priletno zabavo. 24,00 Zadnia poročila in zakliuček od- daje. Ali ste že noročl'1 »TEDNIK« za svojega si- na, ki odsliižuje kodrov- ski rok v JLA?