Pariš VODNIK PO PARIZU IN OKOLICI SVETOVNA RAZSTAVA LJUBLJANA 1937 Izdala: »Zveza za tujski promet za Slovenijo« (odgovoren: Guido Zupan.) Tiskala: »Tiskarna Slatnar«, družba z o. z. v Kamniku VSEBINA Str. SPLOŠNI DEL:. 7 Zgodovina Pariza. 7 Geografija Pariza.23 Pariš in njegovo življenje.27 Politična in gospodarska vloga Pariza .... 31 Prihod v Pariš.33 Mestni promet .35 Autobusne proge.37 Metro . 45 INFORMATIVNI DEL:.48 Seznam glavnih zanimivosti Pariza.60 OPIS MESTA:. 64 Orientacija in splošen pregled.64 I. Desni breg med Seino in Grands Boulevards 66 II. Zapadni in severozapadni del desnega brega 77 III. Severovzhodni in vzhodni del desnega brega 83 IV. Montmartre in okolica.85 V. Quartier Latin — Luxembourg .... 86 VI. Zapadni del levega brega.89 VIL Jugovzhodni del levega brega .... 94 VIII. Seina: otoki in mostovi.96 Glavni muzeji.100 Str. OKOLICA PARIZA: 103 Versailles .103 St.-Germain-en-Laye.103 St.-Denis.. . . 105 Fontainebleau.106 Vincennes .107 SVETOVNA RAZSTAVA 1937: 109 STVARNO KAZALO:.117 KARTE IN SLIKE 1. Načrt mesta Pariza 2. Načrt razstavnega prostora 3. Upravna razdelitev Pariza (skica).26 4. Pont in Plače de la Concorde.65 5. Plače de TEtoile (Are de Triomphe).79 6. Ile de la Cite (Cite).97 7. Novi Trocadero .109 SPLOŠNI DEL Zgodovina Pariza V Parizu, prestolici Francije, je osredotočena vsa politična, kulturna in gospodarska veličina Francije. Vsa ostala velika mesta Francije kot n. pr. Marseille, Lyon, Bordeaux itd. so v tem oziru le provincialnega značaja. V nasprotju z večino ostalih evropskih držav je bil Pariz od prvih francoskih državnih tvorb skoraj nepretrgoma do danes vedno glavni center državnega življenja. Tako je bil vedno tesno povezan z usodo frahcoskega naroda in jasen odsev njegove politične zgodovine. V dobi politične premoči Francije je postal politično, zlasti pa kulturno središče vse Evrope. Iz njega so izšli vsi veliki politični, socialni, gospodarski in kulturni pokreti, ki so osvojili vse ostale narode Evrope. Še danes je Pariz v marsikaterem pogledu središče in žarišče zapadno evropske civilizacije. Nastanek in razvoj najstarejše pariške naselbine je v tesni zvezi z reko Seino. Zamočvirjena dolina reke Seine je omogo¬ čala lahek prehod le na tem mestu, kjer se gričevje tesno približa njenim obalam. Seina, ki je imela nad in pod naselbino nebroj otokov in rokavov, ki so poleg zamočvirjene okolice onemogočali prehod, je imela v vznožju griča Sainte-Genevieve, ki se neposredno dviga nad levim bregom, le dva rokava, ki sta oklepala današnji otok Ile de la Cite. Tu je bilo treba zgraditi le dva mostova, otok pa je nudil zadostno zaščito pre¬ bivalstvu. Vendar se je prva naselbina razvila na že omenjenem griču. Prve zanesljive zgodovinske podatke o tej naselbini nam nudi Cezar v svoji knjigi »De bello Gallico«, kjer govori o mestu Lutetia (pomeni močvirje), prestolici galskega rodu Parisii, ki so se radi nevarnosti preselili na otok. Labienus, 7 Zgodovina Pariza Cezarjev poveljnik, je 1. 52. pred Kr. zavzel Lutetio, ki je bila važno tržišče na križišču dveh trgovskih potov, in sicer Orleans— Saint-Denis v smeri sever-jug in Seina v smeri vzhod-zapad. Verjetno je, da je baš prehod Čez Seino privedel sem rimske legije. Istočasno je zavzel Cezar sam Gergovio, staro prestolico keltske Galije in prenesel sedež svoje oblasti v Lutetio, pre¬ stolico bodočnosti. Za časa rimskega gospodstva se je mesto razširilo na jug (na severno pobočje griča Sainte-Genevieve), od koder so prihajali vojaki in trgovci. Barbarski navali za časa preseljevanja narodov so že v 3. stol. prisilili prebivalce, da so se zatekli na svojo prirodno trdnjavo na otoku, kjer je Am- mienus Marcelinus zgradil utrjen »castellum«. Tudi cesarska palača je stala na otoku. Iz te dobe so ohranjeni le redki spo¬ meniki: ostanki rimsko-galskega kopališča (Salle de Thermes), mestnega amfiteatra in fundamenti cesarske palače iz dobe rimskega cesarja Julijana (358/60). Mesto se je še vedno imenovalo Lutetia. V V. stol. je dobila po galskem rodu Parisii ime Pariš. Dolgo časa je bilo mesto omejeno samo na otok in na mali predmestji, ki sta z utrjenimi stolpiči branili dostop na mostova. Z nastopom vladarske rodbine Merovingov začne v zgodo¬ vini Francije nova doba. Klodvig je 1. 508. po zmagi pri Poi- tiersu, proglasil Pariš za prestolico svojega kraljestva. Njegova odlična lega na najvažnejšem prehodu preko Seine mu je omogočala obdržati zvezo med pokrajinami severno in južno od Seine. Klodvig je prebival v svoji palači na otoku Cite in je umrl 1. 511., malo pred sv. Genovefo, ki je obvarovala Pariš pred Atilo, kraljem Hunov in je zato postala zaščitnica mesta Pariza. Pod vlado Karolingov, je razvoj Pariza zastal. Karel Veliki je prenesel sedež svojega cesarstva iz Pariza na vzhod v Aix-la-Chapelle in s tem središče svoje politike v Porenje. Za vlade njegovih naslednikov začne doba velikih nesreč; po prvih navalih Normanov, ki so leto za letom prihajali od morja po Seini navzgor, napadali Pariš in prodrli celo v Bur¬ gundijo, je 1. 861. Karel Plešasti obnovil že razpadajoče obzidje na otoku Citč in mu zgradil nove obrambne stolpe, kamor se je zatekalo prebivalstvo iz okolice. Znano je 13-mesečno oble- 8 Zgodovina Pariza ganje Normanov v letih 885-/86., ko sta grof Eudes in Škof Gozlin junaško branila otok. Veličina in primat Pariza začne z vlado Kapetingov. Po zmagi nad Normani so prenesli težišče in središče frankovske politike nazaj v Pariš. Hugo Capet »comte de Pariš« je postal 1. 987. kralj in je bil začetnik slavne francoske vladarske rod¬ bine Kapetingov. Svojo rezidenco je postavil v palači na Citž. Njegovi nasledniki so vladarsko palačo povečavah in dozidavah. Od tega časa dalje Pariš ni več prenehal biti središče franco¬ skega političnega življenja. Kapetingi, prvotno le gospodarji Pariza in okolice, so počasi večali svoje malo kraljestvo. Sča¬ soma so uničili vse manjše fevdalne gospode, ki niso hoteli priznati njihove oblasti. V začetku 12. stol. pa so bili že absolutni gospodarji Pariza in okolnih pokrajin. S postopnim povečavanjem države se je večal tudi obseg in pomen njene prestolice. Mesto, ki se je razširilo tudi na desni breg Seine, je bilo obdano krog in krog z močnim obzidjem. Izven obzidja so med polji in travniki zrastla središča verskega življenja: na severu slavna opatija Saint-Denis, ki jo je v 7. stoletju ustanovil kralj Dagobert in je kmalu postala važna božja pot in sejmišče; na jugu pa opatija Saint-Ger- main-des-Pres, lastnica ogromnih zemljišč, kjer so tekom 8. in 9. stoletja nastale številne vasi in ki je igrala v zgodovini Pariza važno vlogo. Koncem 12. stoletja je Pariš že narastel in dobil oblike, katerih glavne poteze lahko zasledujemo še v poznejša stoletja. Pariš je imel v tej dobi 3 glavne dele: na otoku se je nahajal dvor in državna uprava, škofija in katedrala; na desnem bregu v bližini današnjega Hotel de Ville je bilo mesto trgovcev s pristaniščem za trgovske ladje. Ti trgovci so tvorih mogočno organizacijo, ki je oskrbovala vse rečne transporte. Posečali so velike in slavne sejme v Champagne in so v 12. stoletju ustanovili blizu Saint-Denisa velike sejme, na katere so prihajali trgovci z vseh strani Francije; na levem bregu pa je nastalo središče duševnega življenja z univerzo, številnimi kolegiji, šolami in internati. Pesniki, pisatelji, štu¬ denti in profesorji so bili prebivalci tega okraja. Michelet lepo karakterizira svojevrstno razdelitev srednjeveškega Pariza: 9 Zgodovina Pariza »Na severu mesto trgovcev, na jugu mesto učenosti, v sredini pa Cite, katedrala, dvor, oblast.« 12. in 13. stoletje je doba klasičnega srednjega veka, ki jo označuje gotska umetnost. Pariš je bil v tej dobi kulturno središče Evrope. Nova umetniška smer gotike se je od tu širila v Nemčijo, Nizozemsko, Italijo, Anglijo in Španijo in je postala simbol kulturnega udejstvovanja te dobe. Z nara¬ ščajočo močjo Francije zavzema Pariš vedno večji obseg in pomen; posebne zasluge pri tem ima francoski kralj Filip II. Avgust (1180—1223), ustanovitelj francoskega državnega edin- stva. Za njegovega življenja je bilo zgrajenih nebroj cerkva, med njimi Notre-Dame, več samostanov, kolegijev, gostišč, vodovod, vodnjaki, pristanišča itd. Njegovo najvažnejše delo pa je zgraditev novega obzidja, s katerim je 1. 1190. obdal mesto na desnem, 1210 pa mesto na levem bregu Seine. S tem so bili vključeni v mestno obzidje vsi trije prej omenjeni mestni deli, ki so šteli takrat skupaj okoli 100.000 prebivalcev. Obzidje je segalo od današnjega Pont des Arts do začetka otoka Ile-St.-Louis in je obsegalo na desnem bregu trgovski okraj do današnje Rue Etienne Marcel, na levem bregu pa šolski okraj, današnji Quartier Latin, na jugu proti Pantheonu. Okoli 1185 so dobile nekatere ulice v Cite že prvi tlak. Pred 1202 si je dal zgraditi kralj Louvre, ki je bil prvotno le velik utrjen stolp in ga je pozneje Karel V. močno povečal in prezidal. Istočasno sta bila tudi lesena mostova zamenjana s kamenitima. Kralj Filip je posvetil veliko truda razvoju trgo¬ vine in se posebno zanimal za razvoj duševnega življenja v svoji prestolici. Mnoge šole levega brega s svojimi približno 20.000 dijaki so bile združene v univerzo in dobile ime: »fille ainee des rois« (najstarejša hčerka kraljev). Univerzitetne statute je papež Inocenc II. 1215 potrdil in je s tem postal Pariš prvo univerzitetno mesto. V tej dobi razvitega meščanskega življenja je bila vera in cerkev zadeva splošnosti. Meščanstvo se je trudilo dati izraza svojim verskim občutkom z zidanjem veličastnih cerkva, ki naj bi bile slika moči in veličine njihovega mesta. Tako je 1163 10 Zgodovina Pariza začel tudi pariški škof Maurice de Sully z gradnjo veličastne katedrale Notre-Dame de Pariš. Za vlade Ludvika IX. Svetega (1226—1270) je zgradil Robert Sorbon (1257) svoj kolegij, iz katerega se je pozneje razvila današnja univerza Sorbonne. Po povratku iz križarske vojne je dal Ludvik zgraditi po stavbeniku Pierru de Montereau eno najlepših in naj dragocenejših umetnin gotike, slavno kapelo Sainte-Chapelle (1246—1248), v kateri je shranil relikvije, ki jih je prinesel iz svete dežele, zlasti Kristusovo trnjevo krono. Tekom 14. stoletja pa izgublja gotska umetnost vedno bolj na svoji prvotnosti. Močan in konstruktiven sistem linij v gotskem krogu izgublja vedno bolj na račun kompliciranosti okraskov; cilj postane čimbolj zapletena dekoracija. Ta pro¬ pad gotike je verna slika srednjeveške cerkve, ki ni več zadeva splošnosti, ampak se v svojem bistvu aristokratizira. Vzrok temu propadu je iskati v pojačanju moči meščanstva in plem¬ stva, ki se je izvilo iz zaščite fevdalnih gospodov in kralja, in se razvilo v samostojno silo, od katere je kralj vedno bolj odvisen. Stoletna vojna proti Angliji (1337—1453) in notranje politične zmede so ta razvoj pojačale. Že 1. 1356. je poskušal načelnik trgovcev Etienne Marcel, uvesti proti kraljevi moči v Parizu diktaturo meščanstva. Vendar je bil 1357 umorjen pri vratih Saint-Antoine, ravno v trenutku, ko je hotel odpreti vrata Pariza svojemu zavezniku Karlu Navarskemu. Karel V., eden redkih kraljev, ki se je dalj časa zadrževal v Parizu, je 1. 1370. dokončal od Etienna Marcela započeto delo na mest¬ nem obzidju na desnem bregu, ki je bilo nujno potrebno radi stalno naraščajočega trgovskega mestnega; dela. Na severo¬ vzhodnem oglu mestnega obzidja je zgradil mogočno trdnjavo Bastille. Delo začeto I. 1365. je bilo dokončano šele 1. 1383. pod Karlom VI. Gospodarsko in kulturno življenje in njun vedno večji razmah je privabil v mesto veliko število plemstva. Nastalo je novo mestno plemstvo, ki se je vedno bolj pribli¬ ževalo meščanstvu. Nastajale so vedno nove meščanske in plemiške hiše ter cerkve, kot Hotel Clisson 1. 1371. (danes Archives Nationales), Hotel de Cluny (1485—1498), last opatov iz Clunya, cerkev St. Germain l’Auxerrois, St. Jean de 11 Zgodovina Pariza Bauvais 1 itd. V tej dobi sta nastala mostova Pont Saint-Michel (ca 1380) in Pont Notre-Dame (koncem 15. stoletja). Skoro celo 15. stol. je bilo za Pariš in vso Francijo zelo nemirna doba, doba borb med velikaši in kraljem ter vojna z Angleži. L 1420. so Angleži zavzeli Pariš, katerega jim je zaman skušala iztrgati I. 1430. Jeanne d’Arc (devica Orleanska), ki je rešila Francijo angleškega gospodstva. L. 1431. se je dal angleški kralj kronati za kralja Francije v pariški katedrali Notre-Dame. Angleži so posedovali Pariš do 1. 1436. L. 1466. je razsajala v Parizu in okolici kuga, ki je pomorila mnogo prebivalcev. Vendar tudi vse te nesreče niso mogle zatreti življenske sile Pariza. Stoletna vojna je rešila Francijo angleške nevarnosti. Kra¬ ljevska moč je porasla bolj kot kedaj prej. Kralji so stanovali v okolici Pariza (Fontainebleau) in klicali italijanske renesančne umetnike, ki so ustvarili v Franciji takozvano francosko rene¬ sanso. Pod Francem I. (1515—1547) je postal Pariš zopet središče znanosti in umetnosti. L. 1533. je bil položen temeljni kamen za Hotel de Vitle, del Louvra je bil porušen in obnovljen v renesančnem slogu. Franc I. je dal 1. 1544. zgraditi Hdtel Carnavalet (današnji mestni muzej). Karel IX. je dal zgraditi Les Touileries, Arsenal in mnogo drugih impozantnih zgradb. On in njegovi trije nasledniki so rezidirali v Louvru. Verska nasprotja v dobi reformacije so dovedla do znane šentjernejske noči 1. 1572., ko so v Parizu in Franciji na pobudo kraljice Katarine Medici pobili na tisoče pristašev reformacije. Verske in politične borbe pa so se nadaljevale. Borbe, ki so imele na zunaj videz verskih nasprotij so bile v resnici tekma za premoč med po absolutni oblasti stremečim kraljem in med demokrat¬ skim meščanstvom. To trenje za premoč predstavlja glavni faktor francoske zgodovine novega veka. Uporno meščanstvo je prisililo kralja Henrika III. (1574—1589), da je 1. 1588. moral zbežati iz Pariza. V spremstvu navarskega kralja je prihodnje leto pričel oblegati Pariš, v katerem je od lakote pomrlo prejp 13.000 prebivalcev. Po umoru Henrika III. je 1. 1594. Brissac prodal za 694.000 liver Pariš Henriku IV. Ta se je izmiril z 12 Zgodovina Pariza mečanstvom, zvezal Louvre preko »Galerie du Bord de l’Eau« s Tuilerijami, s čimer je bilo omogočeno, da je kralj v slučaju nevarnosti zapustil Pariš, ne da bi mu bilo treba stopiti na cesto. Uredil je Plače Dauphine, Plače Royale, preuredil Cite in okraj Saint-Germain, povečal Pont-Neuf in Hotel de Ville, razširil in tlakoval ceste, povečal mestno obzidje na vzhodu, zgradil »Samaritaine«, vodno črpalko, ki je do 1. 1813 oskrbo¬ vala desni breg Seine s pitno vodo; istočasno je pospeševal razvoj starega platnarstva, ustanovil po italijanskem in flamskem vzgledu izdelovanje preprog in tkanje svile. Sredi njegovega najuspešnejšega dela je bil 1. 1610. umorjen. Kraljevski dvor je postajal vedno bolj središče Francije in je že od dobe Franca I. dalje pritegoval plemstvo vedno bolj k sebi. Srednjeveško fevdalno plemstvo postaja dvorno plem¬ stvo, ki se naseli v bližini kraljeve rezidence. Tako nastajajo v 17. in 18. stoletju aristokratski deli mesta: Marais, Ile St-Louis in Faubourg St.-Germain. Tudi duhovščina, ki je bila v srednjem veku ravno tako kot svetno plemstvo, popolnoma nezavisna, postane sedaj zvesti služabnik krone in prevzame delež na vodstvu državne uprave. Tako je politika Francije do konca vlade Ludvika XIV. skoraj popolnoma v. rokah dveh slavnih, velikih kardinalov Mazarina in Richelieua. Doba Ludvika XIII. (1610—1643) pomeni neprestana pri¬ zadevanja vseh sil za povečanjem in moderniziranjem prestolice. L. 1622. postane Pariš nadškofija, 1. 1620. je bila zgrajena kraljeva tiskarna, 1. 1626. ustanovljen Jardin des Plantes (bota¬ ničen vrt), 1. 1635. pa francoska akademija znanosti (Akademie frangaise). L. 1616. so zasadili z drevjem Cours la Reine, prvotno zasebno sprehajališče Katarine Medicejske. Z razširitvijo so nastale današnje Elizejske poljane. L. 1631. so zgradili na desnem bregu z močnimi nasipi in jarki utrjeno obzidje, na mestu katerega so danes boulevardi, ki se vlečejo od Boulevard de la Madeleine (Plače de la Concorde) do Bastille. Na vseh koncih Pariza so rastli novi deli mesta n. pr. Pre-aux-Clercs (današnji Faubourg Saint-Germain), dalje Marais (= močvirje), ki je bil dosedaj skoro neobljuden in kjer so kmalu zrastle številne aristokratske palače. Marija Medici vdova Henrika IV. 13 Zgodovina Pariza je dala zgraditi Palais du Luxemburg s krasnim parkom, ki ga še danes smatrajo za enega najlepših parkov Pariza. Ana Avstrijska je dala v bližini zgraditi Val-de-Grace, ki je poleg Eglise de Sorbonne in Eglise Saint Sulpice najlepša pariška ba¬ ročna cerkev. Za Richelieua so zgradili Palais-Cardinal, današnji Palais Royal. Dva otoka, Ile des Vaches in Ile de Notre-Dame so združili v današnji enotni Ile Saint-Louis. V dobi 15. stoletja se je izoblikovala znanost, ki ni nič več kakor v srednjem veku navezana na cerkvene dogme, ampak se naslanja na empirično spoznanje. To je doba humanizma. Pospeševanje znanosti in umetnosti postane kulturna naloga krone. Že kralj Franc I. je ustanovil v svrho študija vseh jezikov »College royal de France«. Poznejši kralji in kardinali so to tradicijo nadaljevali. Ludvik XIV. (1643.—1715) je težnjo svojih prednikov po absolutistični vladi krone v polni meri uresničil. Položaj in moč kralja sta dosegla stopnjo češčenja rimskih cesarjev. Njegovi zvesti pomagači kardinal Mazarin, ki je nadaljeval politiko svojega prednika Richelieua, Louvois, neumorni organizator francoske armade, in Colbert, veliki reformator francoskega gospodarstva in uprave, so pripomogli, da je Francija postala prva evropska velesila. Številne zmagovite vojne so povečale obseg in političen vpliv države. V tej dobi je Pariš že na vseh straneh silil preko mestnega obzidja. Ludvik XIV. je dal staro, sedaj že brezpomembno zidovje in okope izravnati, postavil tam velike boulevarde in gradil nove hiše. Pariš je imel za Ludvika XIV. 25.000 hiš in preko 560.000 prebivalcev. Doba Ludvika XIV. pa pomeni tudi zlato dobo francoske znanosti in umetnosti. Kralj je pospeševal študij zgodovine, umetnosti in znanosti z ustanovitvijo raznih znanstvenih akademij in knjižnic. Kralj je prenesel svoj dvor v Versailles, kjer je ostal do revolucije. Versailles kaže v svojih zgradbah in nasadih veličasten baročen stil Ludvika XIV. Najpomembnejši umetniki te dobe delajo za kralja: slikar Le Brun, arhitekti Mansart, Perrault in Lenotre, retorik Bossuet, pesniki Corneille, Racine, Boileau, La Fontaine in Moliere; Descartes in Pascal živita v tej dobi. Zgrajena je bila Academie des Inscriptions za študij 14 Zgodovina Pariza jezikov in arheologije, Academie des Sciences za študij naravo¬ slovja in matematike, dalje akademija za slikarstvo, kiparstvo in arhitekturo, observatorij itd. Pariš, ki je na račun Versaillesa izgubil pomen kot prestolica, je bil predan v upravo ministru Colbertu, ki je uvedel cestno razsvetljavo in hišne številke. Organiziral je varnostno službo, ki je bila nujno potrebna radi povečanja prebivalstva, razvoja industrije in trgovine. L. 1672. je bil univerzitetni okraj, današnji Quartier Latin, ki je doslej živel svobodno republikansko življenje, administrativno priklju¬ čen mestu. Gradijo se novi boulevardi in trgi (Plače Vendome), mostovi (Pont Royal), urejujejo se nabrežja (Quais), zasajene so bile Champs-Elysees, kralju se pri povratku iz zmagoslavnih vojn grade slavoloki, vodometi; v tej dobi je nastal tudi Hotel in Dome des Invalides, Salpetričre, nadaljuje se gradnja Lou- vra itd. Neuspehi in nesreče, ki so padle v zadnja leta vlade Lud¬ vika XIV. so prekinile nekatera njegova velika dela na ureditvi in povzdigi francoskega gospodarstva in kulture. Naslednik Ludvik XV. (1715—1774) se je v zunanji politiki sicer mnogo udejstvoval, toda uspehov ni dosegel. Na znotraj je prepustil vlado miljencem svoje ljubice markize de Pompadour. V Parizu je zgradil poleg nekaterih lepih spomenikov tudi Ecole Mili- taire, Ecole de Medicine, cerkev Sainte-Genevieve (danes Panthčon), kovnico denarja, žitno tržnico; zgrajena so bila tri nova gledališča, večji del cerkve Sainte-Sulpice spada v to dobo. Prvikrat so bile sedaj ulice imenovane in napisi nabiti na uličnih vogalih. Mesto prejšnjih »lanternes«, v katerih so gorele sveče, so postavili cestne svetiljke. Za Ludvika XIV. in XV. se že prej začeto širjenje mesta proti zapadu v velikem obsegu nadaljuje. Plemstvo in bogata buržuazija se nastanjuje v bližini Palais Royal, Cours-la-Reine, v predmestju Saint Honorč ter blizu 1’Ecole Militaire. Tako se desni breg Pariza, s svojimi političnimi in gopodarskimi funkcijami, širi preko obzidja vedno bolj proti zapadu. Ta napredek in rast mesta se jasno kažeta v prestavljanju utrjenega obzidja. Zunaj obzidja Filipa Avgusta sta na desnem bregu že Karel V. in pozneje Ludvik XIII. zgradila nove utrdbe in obzidja. L. 1785. pa je pričel Lud- 15 Zgodovina Parka vik XVI. (177 4 —1793) z gradnjo novega velikega obzidja, ki naj bi objelo vse že izven starejših obzidij nastale mestne dele. Na mestu starih obzidij in utrdb so nastale velike pro¬ metne ulice, danes imenovane »Les Grands Boulevards«. S tem novim obzidjem je mesto prvič prekoračilo obseg, ki mu ga po naravi določa dolina Seine in se povzpelo na sosedne višine in griče ter zajelo stara predmestja Saint-Victor, Sait-Marcel, Saint-Jaques in Saint-Germain. To obzidje je bilo dovršeno šele 1. 1797., vendar ni imelo toliko vojaško obrambni značaj, kot fiskalno gospodarski značaj radi mitnine, tihotapstva, davkov itd. Seveda je to rodilo nezadovoljstvo, ki ga jasno označuje krilatica: Le mur murant Pariš, rend Pariš murmurant. Potek tega obzidja nam kažejo črte, v katerih potekajo danes tkzv. Zunanji boulevardi (Les Boulevards exterieurs). Ludvik XVI. je poieg tega zgradil še znano gledališče Odeon in most Ludvika XVI., današnji Pont de la Concorde (dograjen 1. 1791.). Pod Ludvikom XV. in Ludvikom XVI. izgublja Francija vedno bolj na svojem političnem pomenu. Nasprotno pa se veča vedno bolj kulturni in društveni pomen dežele in njenega glavnega mesta. Francoski dvor in njegove navade postanejo vzgled vsem večjim in manjšim dvorom v Evropi; kakor je bila latinščina v srednjem veku, tako je sedaj francoščina mednarodni jezik višjih in kulturnih krogov. Ne samo družabno življenje francoskega dvora, ampak tudi pariška moda postane odločilna in po njej so se ravnali po vsej Evropi. Povsod so si premožni sloji nabavljali najnovejše kreacije pariških trgovin. Pri velikih dvorskih svečanostih so dame iz krogov francoskega plemstva tekmovale v razkošnosti svojih toalet. To ogromno razmetavanje denarja je dalo povod velikemu razvoju pariške modne industrije, ki še danes zaposluje največ delavnih moči. Rafiniran okus, graciozna eleganca in »Chic« Parižanov, daje še danes pariškim modnim umetnikom odločilno premoč. Družabno življenje, gracioznost in lahkotnost žvljenja te dobe izražajo dobro slavni, v tej dobi živeči slikarji Watteau l 1 ) ® ouc ^ er ter Chardin, ki prvi prikazuje realno meščansko življenje. Pod Ludvikom XVI. postane arhitektura preprostejša, 16 Zgodovina Pariza strožja, toda kljub temu elegantna. V tem smislu so zgrajeni Hotel Soubise (Archives Nationales), Ecole Militaire. obe palači na severni strani Plače de la Concorde, kovnica denarja (La Monnaie) ter številni majhni gradovi. Že za Ludvika XV. postajajo poleg dvora številni plemiški »Salons« središče literar¬ nega in filozofskega udejstvovanja. Poleg dvorske kulture bo¬ gatih in zabave željnih plemičev,, se začne razvijati nova, še ne popolnoma samostojna meščanska kultura, katere filozofija pripravlja francosko revolucijo. Njeni zastopniki so Montes- quieu, Voltaire, Diderot in J. J. Rousseau, ki se bore proti absolutizmu, neenakosti in verski nestrpnosti. Velika Francoska revolucija je končno odločila borbo med meščanstvom in absolutistično monarhijo v korist meščanstva. Pariš je postal pozorišče te grozne borbe. Iz ozkih in umazanih četrti starega mesta je udrlo ljudstvo, pregnalo kralja in plem¬ stvo iz njihovih razkošnih palač in rušilo cerkve ter samostane. Bogata posestva plemstva je zaplenila država. Malo je mest v Parizu, ki ne bi kazala znake teh dogodkov. Zapori St. La- zare, Salpetriere in po umorih proslula Conciergerie (Palais de Justice) niso mogli prevzeti ogromnega števila ujetnikov. Guillotina, ki je stala na današnjem Plače de la Concorde, je cele dneve pela svojo smrtno pesem. Ustavotvorna skupščina (Constkuante), zakonodajna Skupščina (Legislative) in konvent (Convention), tri zaporedoma si sledeče skupščine, so cele dneve zborovale v Manege, kraljevi jahalnici pri Tuilerijah (danes ne obstaja več) in v Tuilerijah samih. Kraljeve in večina plemiških palač postanejo državna imovina. Louvre postane muzej, Palais Bourbon pa sedež poslanske zbornice. Kljub sistematskemu uničevanju, revolucija vseeno ni mogla bistveno spremeniti lica Pariza. Še danes izgleda Pariš tako, kot so ga uredili vladarji iz dobe absolutizma. Po revoluciji sproščena, zaživi meščanska kultura 19. stol., ki jo lahko označimo kot realizem. Znanost, zgodovina in pred¬ vsem empirične naravoslovne vede dobe nov polet. Ogromen razvoj tehnike izpreminja svet, stalen razvoj trgovine in indu¬ strije vodi k novemu absolutizmu, absolutizmu kapitala. Litera¬ tura je vodilna in vpliva na slikarstvo in plastiko. Šele koncem 2 17 Zgodovina Pariza tega stoletja se obe umetnosti osamosvojita in vodita v impre¬ sionizmu do nove svetle dobe francoske umetnosti. Slikarji Mo¬ net, Manet, Renoir, Cezanne in van Gogh, kipar Rodin in pes¬ niki Beaudelaire, Verlaine in Mallarme ustanove novo šolo in zopet postane Pariš umetniško središče Evrope. Arhitektura ne nudi po klasicizmu nikakega novega načina. Takozvani historič¬ ni stil ni nikak nov stil, ampak več ali manj verno posnemanje starih »historičnih« stilov. V cerkveni arhitekturi prednjači got¬ ski stil, javne zgradbe pa se zidajo v mešanem stilu, ki sestoji iz baroka, klasicizma ter francoske in italijanske renesanse. Ogromen razmah trgovine in industrije daje pogonsko silo razvoju Pariza v tem stoletju. Spremembe so le tehničnega in administrativnega značaja. Arhitektonsko ustvarjanje prinese le malo novega. Napoleon (1804 —1814) je imel sicer velike na¬ črte za preoblikovanje svoje prestolice (Plače de 1’ Etoile naj bi postal novo središče Pariza), vendar do izvedbe tega načrta sko¬ raj nikjer ni prišlo. Začel je z delom na Are de Triomphe na Plače' de 1’ Etoile (Zvezda), kot kopija Arca de Triomphe du Caroussel, postavil je spomenik Velike armade na Plače Ven- dome in preuredil cerkev Madeleine v tempelj slave. Na novo je uredil upravo mesta Pariza: prefet de la Seine, prefet de police, in vseh 12, v dobi revolucije nastalih arrondissemantov, spada pod skupščino, imenovano od prvega konzula (Premier Consul), pozneje od cesarja, Vsakemu arrondissementu načeluje maire (župan) in dva adjoint (prisednika). Pariš dobi nov vo¬ dovod; podvigu trgovine služijo nov kanal, Halle aux Vins (vinska tržnica) in La Bourse (borza); prehrani mesta služijo novoustanovljene klavnice; naraščajočemu prometu služijo no¬ vozgrajeni mostovi: Pont des Arts, Pont de la Cite, Pont d’ Au- sterlitz in Pont d’ lena. Mesto šteje 1. 1814. že 700.000 pre¬ bivalcev. V dobi restavracije in vlade meščanskega kralja Ludvika Fi¬ lipa (1830 —1848) modernizacija Pariza stalno napreduje: boulevardi so izgrajeni, keji (les Quais) povečani, kanalizacija izboljšana, uvedena je plinska razsvetljava po vsem mestu, do¬ končani so Plače de la Nation, Plače de la Concorde, prav tako Madeleine in Are de Triomphe de 1’ Etoile; začnejo se dela na 18 Zgodovina Parka grobu Napoleona in Dome des Invalides. Zgrajena je Chapelle Expiatoire in vrsta cerkva, v novem stilu, podobnem zgodnjekr- ščanskim rimskim bazilikam: Notre - Dame de Lorette in de Bonne Nouvelle, St - Vincent - St ■ Paul. Od zgradb iz dobe Lud¬ vika Filipa so najpomembnejše Ecole des Beaux - Arts in Bi- bliotheque Sainte - Genevieve. Pod drugim cesarstvom (Napoleon III. 1857 —1870) se je izvršila radikalna preureditev cest starega Pariza; iz tega je zra¬ sel moderni Pariš, kakršnega vidimo danes. Največje zasluge pri tem ima baron Haussmann, Prefet de la Seine. K temu ko¬ raku so ga vodili politični in in tehnično - prometni vzroki. Ma¬ le, zavite, ozke ulice preobljudenega starega mesta, ki so bile torišče uporov in revolucij, so bile velika ovira naraščajočemu prometu. V tej dobi je dobil Pariš že 6 kolodvorov in s 1 , tem je tujski promet vedno bolj naraščal. V vseh mestnih delih je dal Haussmann zgraditi ali preurediti široke modeme ceste. Od vzhoda proti zapadu od Plače de la Bastille do Plače de la Con¬ corde je zgradil važno arterijo Rue de Rivoli. Od severa proti jugu pa je z vrsto širokih boulevardov (Boulevard de Stras¬ bourg, de Sebastopol, Boulevard St. Michel) zvezal mestne dele desnega brega z onimi levega. Gosto obljuden in industrijski vzhod je opremil z Boulevard de Diderot, Boulevard Voltaire, Boulevard de 1’ Hopital in Cours de Vincennes. Dalje je zgra¬ dil na desnem bregu veliko transverzalo, aristokratski Boule¬ vard St.-Germain, proti severozapadu Boulevard Malesherbes, Boulevard Haussmann, 12 avenij, ki izhajajo iz Plače de 1’ Etoi- le in ostale velike ceste, ki še danes tvorijo glavne prometne žile Pariza. Okoli nove opere in tržnic so nastale nove ulice in mostovi: Pont National, de Bercy, Pont de Solferino, Pont de 1’ Alma. Haussmanna in njegove arhitekte niso vodili pri njihovem velikem delu zgolj praktični cilji; delali so istočasno na olepšanju prestolice, s tem da so velike ceste po možnosti postavili tako, da so vse stavbne znamenitosti in spomeniki (n. pr. Louvre, Elizejska palača, Hotel de Ville, Palais - Royal) prišli v polni meri do veljave. Nove ceste so zasadili z drevjem in postavili vrsto javnih parkov in vrtov: Pare des Buttes - Chau- mont, vrt na Butte du Trocadero in izven mesta de Bou- 2 * 19 Zgodovina Pariza logne in Bois des Vincennes. Poleg tega so zgradili pet vojašnic, zapore, kasacijsko in trgovsko sodišče, razne upravne zgradbe, kolodvore in centralno tržnico, tkzv. Les Halles. L. 1861. prične Garnier z gradnjo Opere (L' Opera), zgradbe, ki predstavlja resnični duh takratne Francije. Pariš postaja vedno bolj pri¬ vlačna točka zabave željnih evropskih vladarjev in bogatašev; pri velikih svečanostih, za časa številnih obiskov tujih vladar, jev, je bil tolik luksus in sijaj, da je spominjal na dobo Lud¬ vika XIV. in dobo rokokoja. Vrhunec imperialistične politike je dosegel Pariš s Pariškim kongresom 1. 1856. Veliki svetovni razstavi, ki sta se vršili v Parizu 1. 1855. in 1867. sta raznesli slavo in oboževanje Pariza širom sveta. L. 1859. so priključili mestu vse nove dele, ki so se nahajali v območju zadnjega utr¬ jenega obzidja iz let 1841 —1845. S tem se je število arron- dissementov (mestnih okrajev) povečalo od 12 na 20. Francosko nemška vojna 1. 1870. — 1871. je, po kapitulaciji pri Sedanu, zadala smrtni udarec drugemu cesarstvu. Po daljšem obleganju in bombardiranju so Nemci 1. marca 1. 1871. vkora¬ kali v Pariš in za 3 dni zasedli Champs - Elysees in Louvre. Po odhodu Nemcev in uporu delavstva prevzame oblast v Parizu »Commune« (1871), ki je v borbah z redno vojsko nove, tretje republike, uničila in požgala mnoge znamenite stavbe in palače. Vlada tretje republike s provizoričnim sedežem v Versaillesu je z velikim trudom na novo zgradila in restavrirala od požara poškodovane monumentalne javne in privatne zgradbe. Vlada se je 1. 1879- preselila v Pariš. Ta perioda pariškega mestnega razvoja nadaljuje Haussmannov načrt. Zgrajeno je bilo veliko število modernemu prometu odgovarjajočih cest (Avenue de 1’ Opera, Raspail, Rue Etienne-Marcel), nov kolodvor (Gare d’Orsay), stari kolodvori povečani (Gare St.-Lazare), nov most Pont d'Alexandre III. Z gradnjo podzemske železnice (Metro) so bile ceste delno razbremenjene. Zgrajeni sta bili medicinska akademija (Academie de Medecine) in Opera comique, Louvre in Sorbonne pa močno povečana. Na najvišji točki desnega brega (Montmartre) so postavili kupolno cerkev Sacre-Coeur. Velike svetovne razstave iz 1. 1878.. 1889. in 1900. so bile (zlasti druga, ki se je vršila v spomin na stoletnico velike re- 20 Zgodovina Pariza volucije) sijajne manifestacije francoske umetnosti in industrije. Iz prve razstave se nam je ohranila palača Trocadero, ki je bila za letošnjo razstavo popolnoma prenovljena, iz druge pa slavni Eiflov stolp. Za tretjo razstavo sta bili zgrajeni dve palači na Champs - Elysees in veličastni most Aleksandra III. Svetovna vojna (1914 — 1918) je postavila Pariš pred nove naloge. Nenadni nemški napad na vsej fronti je vzbudil spo¬ mine na žalostno usodo Pariza v nemško - francoski vojni leta 1870/71. Moderno orožje, s katerim je razpolagala nemška ar¬ mada, je povzročilo, da je bil Pariš takorekoč na bojnem polju. Že par dni po začetku vojne so se pričeli številni zračni napadi na mesto, pri čemer je bilo več mrtvih in ranjenih. Vlada se je pieselila v Bordeaux, Pariš je dobil vojaško upravo, ki je z evakuacijo civilnega prebivalstva pripravljala uspešno obrambo mesta. Zmaga na Marni je zadržala nemško ofenzivo in Pariš je svobodneje zadihal. Tudi vlada se je vrnila. Kot neposredno zaledje je Pariš dobil veliko število novih tovarn za najrazlič¬ nejši vojni material, istočasno pa je skrbel za ogromne mno¬ žice ranjenih in oslabelih vojakov. L. 1918. pomeni za Pariš novo nevarnost. Nemci so z najpopolnejšim dalekometnim to¬ pom ('»Debela Berta«) pričeli iz svojega zaledja obstreljevati Pa¬ riš, kar je razumljivo sprva povzročilo med mestnim prebival¬ stvom veliko paniko, ker nihče ni vedel, od kod prihajajo gra¬ nate. V teku 5 mesecev je vrgel top na Pariš 286 granat, ki so pobile 205 in ranile 563 oseb. Tudi zračni napadi so bili vsak dan hujši. Ko je poveljnik antantnih čet maršal Foch pričel veliko ofenzivo, ki je s svojo odločnostjo privedla do zmage in miru, se je Pariš globoko oddahnil in pripravil, da slovesno sprejme z zmago ovenčano armado in za njo vladarje in pred¬ stavnike zavezniških držav, ki so prišli sklepati o pogojih miru in o usodi novega sveta. Po svetovni vojni je mesto stopilo v novo fazo razvoja, ki ga je pognala daleč preko meja očrtanih z obzidjem. Od leta 1919. dalje so pričeli podirati zadnje obzidje in utrdbe, ki so ovirale svoboden razmah in promet. L. 1925. je bil ustvarjen Veliki Pariš. Razširitev gre v glavnem proti zapadu, kamor se selijo uradi, velike trgovske hiše in premožnejše prebivalstvo. 21 Zgodovina Pariza Glavni del prebivalstva teži proti jugu. Ta administrativna raz¬ širitev je le zunanji znak ogromnega naraščanja mestnega pre¬ bivalstva, ki je sprožilo dva najvažnejša problema: stanovanjsko vprašanje in še važnejše vprašanje ureditve prometa. Haussman- novi načrti, čeprav izpopolnjeni, ne odgovarjajo več sodobnim potrebam. Moderni načrti predvidevajo veliko razširitev mreže podzemske železnice (Metro) v predmestja, podzemske pasaže, razširitve glavnih cest, ki so jih deloma razbremenili s tem, da so 1. januarja 1. 1937. ukinili vse proge cestne železnice in jih nadomestili z odgovarjajočimi avtobusnimi linijami. Vzporedno s tem je Pariš po vojni napredoval s filmsko brzino na vseh poljih človeškega udejstvovanja. Te skromne vrstice naj nudijo bralcu bežen pregled razvoja Pariza, mesta za katerega preteklost je napisal zgodovinar Mi- chelet: »Kar je rekel Pariš, je rekla cela monarhija. Pariški duh je najvišji in najboljši izraz duše cele Francije.« 22 Geografija Pariza LEGA: Pariš leži na 48°50’11” severne širine in 2°20’14” vzhodne dolžine (od Greenwicha'' na obeh bregovih Seine, v središču velike geološke kotanje, kateri! j e dal svoje ime. Pari¬ ška kotanja sestoji geološko iz treh slojev terciarnega apnenca na debelih mezocoičnih krednih plasteh. Nadmorska višina se menja od 26 m (obala Seine v Grenelle) do 65 m (Pantheon) in 125 m (Montmartre). Seina, ki prihaja v mesto iz jugo¬ vzhoda, tvori v mestu dva otoka (Ile Saint-Louis in Ile de la Cite), napravi velik zavoj, ki razdeli mesto v dva neenaka dela in zapusti mesto na jugozapadu. V mestu dobiva od juga maj¬ hen pritok (riviere de la Bievre), ki pa je v območju mesta do izliva v Seino prekrit. Na desnem bregu pa se v bližini mosta Pont d'Austerlitz izliva v Seino »Canal Saint-Martin«, ki pri¬ haja iz severnega dela mesta in je tudi večidel prekrit. Na obeh bregovih Seine se dvigata v mestu samem dve sku¬ pini gričev: višja na desnem bregu, ki začne blizu Bercy na vzhodu in sega na zapad do Passy (Trocadero); markantne vzpetine so Menilmontant (pokopališče Pere-Lachaise), Belle- ville (115 m), Buttes - Chaumont (101 m) in Montmartre (125 m). Na levem bregu pa Butte-aux-Cailles (Plače d'Ita- lie), ki jo loči dolina reke Bievre od griča Sainte - Genevieve (65 m). Izven mestnega območja se v bližnji okolici dvigajo višine kot Bicetre, Villejuif, Chatillon, Meudon, Saint - Cloud, osamljen Mont - Valerien (136 m) ter planoti Ivry in Mont- souris. KLIMA: Klima Pariza je zelo spremenljiva, vendar zdrava. Srednji zračni tlak je 756 mm. Lež( na meji kontinentalne in oceanske klime. Letno ima približno 164 deževnih dni. Srednja zimska temperatura je -f- 3.3°, srednja pomladna + 10.2°, letna 23 Geografija Pariza + 18.2° in jesenska +11°. Hud mraz' je v Parizu povprečno le kakih 20 dni, največ decembra in januarja. V splošnem je zima v Parizu bolj mokra kot mrzla. Poleti je včasih vročina neznosna, toda pomlad, ki začne v Parizu zelo zgodaj, in jesen sta zelo prijetni. POVRŠINA IN MEJE: Pariš leži politično v seinskem de- partementu (Departement de la Seine), ki je skoraj ves zazidan s pariškimi in okoliškimi stavbami. Razvoj je tako hiter, da bodo kmalu tudi zadnje še nezazidane ploskve izpolnjene. Zad¬ nji ostanki polj, gozdov in travnikov ginejo pred veliko popla¬ vo hiš tako, da v vsem departementu danes tako rekoč ni več niti polja niti poljedelcev. Departement, ki je sicer najmanjši v Franciji, pokriva površino 47.875 ha, od katerih odpade na mesto v obsegu starega obzidja 7802 ha, po najnovejših spre¬ membah meja pa 10.402 ha. Od vseh strani je seinski departe¬ ment obdan, od departementa Seine - et - Oise, h kateremu je v začetku spadal tudi Pariš z okolico, ki je 1. 1790. postal samo¬ stojen »Departement de Pariš« in je bil 1. 1795. prekrščen v »Departement de la Seine«. Skoro vsa današnja pokrajinska slika departementa je delo človeških rok. Od prvotne narave so ostali le še skromni ostanki gozdov in polj na skrajni perife¬ riji, v mestu samem pa poleg manjših nasadov in parkov le dve večji zeleni oazi, Boulognski in Vincennski gozd (Bois de Boulogne in Bois des Vincennes). Redko katera prestolica ima v svoji sredi tako malo zelenja kot Pariš. Obseg starega obzida¬ nega Pariza meri 3 6 km; dolžina od vzhoda do zahoda meri 12 km, širina od severa do juga pa ca 9 km. Ceste merijo v mestu samem ca 900 km. Zemljišče, ki ga je pridobil Pariš s tem, da so podrli stara obzidja in utrdbe, je dalo prostor velikim alejam, športnim prostorom, raznim javnim ustanovam kot univerzitetskemu delu mesta (Cite Universitaire) in vele- sejmskemu prostoru (Pare de Expositions pri Porte de Ver¬ sailles). PREBIVALSTVO: Na majhnem teritoriju seinskega okraja je stisnjenih več milijonov prebivalcev: 1. 1931. je prebivalo na 47.875 ha površine 4,933.000 prebivalcev, kar pomeni izredno gostoto 10.300 prebivalcev na km 2 ; gostota cele Francije ne 24 Geografija Pariza znaša več kot 76, Departement du Nord, ki je najbolj gosto obljuden pa 351 na km 2 . Od te ogromne številke prebivalcev pa Pariš sam nima več kot 2,891.000 prebivalcev; toda gotovo je, da večina prebivalstva seinskega departementa ne sme biti ločena od Pariza, ker od njega živi. Pariš vsebuje toliko raz¬ ličnih oblik dela in nudi toliko različnih eksistenc, da morejo v njem najti zaposlitve in življenja ogromne množice prebival¬ stva. Izvor tega mogočnega življenja ne moremo tolmačiti kot pri Londonu ali New-Yorku, kjer so ogromna pristanišča iz¬ vor bogastva in dela. Razvoju Pariza so dali kal francoski kra¬ lji, ki so ga postavili za svojo prestolico. Okoli te prestolice, glave močno centralizirane države, ki je potrebovala množico uradnikov, častnikov, bankirjev, rokodelcev in trgovcev, se je nastanilo številno prebivalstvo. Tekom stoletij se je ta politična funkcija Pariza toliko izpopolnila, da je ustvarila velemesto z vsemi njegovimi funkcijami, službami in obrtmi. V Parizu se niso grupirala samo ministrstva in narodne institucije ampak tudi obilica delavnic, ki so napravile v mestu in njegovi okolici največje tovarniško središče cele Francije ter množica trgovskih hiš, ki obvladujejo francosko gospodarstvo. Že od XIV. stoletja dalje je bil Pariš največje mesto v pri¬ meri z vsemi drugimi mesti Francije. Po štetju iz 1. 1329. je Pariš imel 290.000 prebivalcev, pod Ludvikom XIV. se je po¬ večal na 500.000 prebivalcev; z XIX. stoletjem se je porast pospešil: leta 1801. 548.000, leta 1851. 1,053-000, leta 1900. 2,714.000, leta 1931. 2,891.000. S to številko se je Pariš uvrstil med prva tri največja mesta na svetu. Da pa lahko določimo mestno aglomeracijo, ne zadostuje samo našteto število prebivalstva. Potrebno je tudi seznaniti se podrobno z njegovo gostoto. V Parizu, s skupno gostoto 10.300 prebivalcev na km 2 , razlikujemo po gostoti dve različni coni: mestni del s 36.500 prebivalcev na km 2 in pariška širša aglo¬ meracija s 4.600 prebivalcev na km 2 . Ogromne pa so številke v četrtih Saint-Gervais (106.900 na km 2 ), Bonne Nouvelle (101.500 na km 2 ) in Rochechouart (90.300 na km 2 ). Pariš ima veliko stopnjo preobljudenosti, ki jo Berlin, London, Du¬ naj in Leningrad ne poznajo. Ta mesta imajo veliko več pro- 25 Geografija Pariza štora za svoj razmah. Kljub svojim 78 km 2 , Pariš nima velike površine. V primeri z Londonom je majhno mesto; prebivalstvo je stisnjeno na majhen prostor v velikih poslopjih. Kakor v dru¬ gih večjih mestih se tudi v Parizu močno uveljavlja tok stano¬ valcev iz strogega centra, kjer obstaja prostor le še za urade, trgovine in delavnice, v periferne dele in okolico, od koder jih moderna prometna sredstva v najkrajšem času pripeljejo do njihovih službenih mest v sredini mesta. Tako tvori danes pa¬ riško aglomeracijo v širšem obsegu ves departement Seine in deli departementov Seine - et - Oise in Seine - et - Marne, v skup¬ nem obsegu ca 500 km 2 . Mestni okraji (arrondissements) 26 Pariš in njegovo življenje UPRAVNA RAZDELITEV: Pariš, glavno mesto seinskega departementa, je razdeljen upravno na 20 okrajev (arrondisse- ment). Na čelu vsakega arrondissementa stoji župan (maire), kateremu je po potrebi in številu prebivalstva prideljeno 3 do 5 pomočnikov (adjoint). Celemu mestu pa načeluje predsednik mestnega sveta (president du Conceil municipal), kar je ostalo kot mera previdnosti iz časa revolucije. Mestni svetovalci (les conseillers) so istočasno tudi svetniki seinskega departementa. Arrondissementi so označeni z imeni in številkami: ime navad¬ no označuje karakteristično znamenitost dotičnega okraja (stav¬ bo, grič itd.), po zaporednih številkah pa začno okraji sredi mesta in se v spirali vijejo proti periferiji (glej priloženo skico). Vsak Arrondissement se deli v štiri kvarte (quartier). Arrondissementi imajo sledeča imena in številke: 1. Louvre, 2. Bourse, 3. Temple, 4. Hotel de Ville, 5. Pantheon, 6. Lu- xembourg, 7. Palais - Bourbon, 8. Elysee, 9. Opera, 10. Enclos Saint - Laurent, 11. Popincourt, 12. Reuilly, 13. Gobelins, 14. Observatoire, 15. Vaugirard, 16. Passy, 17. Batignolles - Mon- ceau, 18. Butte - Montmartre, 19- Butte - Chaumont, 20. Menil- montant. Pariš in njegovo življenje Prvih sedem okrajev tvori pravo središče mesta. Ta del vsebuje najvažnejše zgodovinske spomenike; tu so nastanjeni v prvi vrsti upravni, politični, gospodarski in intelektualni or¬ gani, ki so dali že prvo osnovo Pariza. Okoli centralnih okrajev pa so nanizani zunanji okraji (arr. 8—20), ki so mnogo mlajši, vsak zase po svojem značaju enoten, med seboj pa po prebival¬ stvu, bogastvu ter materijalnem in duhovnem življenju močno različni. OSREDNJI OKRAJI: V središču mesta leže vse glavne zgodovinske znamenitosti mesta in državni uradi prestolice: ostanki rimskega gospodstva (Thermes de Cluny in Arene de (Lutece), Notre-Dame, Sainte-Chapelle, Louvre, Tuileries, Pantheon, poslanska in senatska zbornica (Chambre des Depu- 27 Pariš in njegovo življenje tes in Senat), skoro vsa ministrstva, državni svet (Conseil d’ Etat), Hotel de Ville, uprava policije (Prefecture de Police). Provincijalci, tujci in Parižani najdejo tu spomine slavne nacio¬ nalne preteklosti, stare palače, v muzejih očuvane umetnine, krasne poglede ob bregovih Seine, velika gledališča (Opera, Opera - Comique, Theatre - Frangais, Odeon, Palais - Royal) in številna manjša gledališča na boulevardih. Bogati tujci zlasti radi bivajo v luksuznih hotelih na Rue de Rivoli, Plače Ven- dome in Velikih boulevardih (Grands Boulevards). V centru mesta (5. in 6. okraj) je združena velika večina prebivalcev in zavodov, ki se bavijo z duševnim delom. Slavni Quartier Latin, sestoječ preje iz samih ozkih, krivih ulic na pobočju hriba Sainte-Genevičve, je danes že močno moderniziran. To je še danes okraj, ki združuje v sebi toliko najrazličnejših visokih šol, kot nikjer drugje. Tu se nahajajo poleg velikega števila srednjih šol (lycee) vse slavne pariške visoke Šole: Sorbonne, College de France, Ecole Normale superieure, Ecole de Medi¬ cine (medicina), Ecole de Droit (pravo), Ecole de Pharmacie (farmacija), Ecole Polytechnique (tehnika), Ecole des Mineš (rudarstvo), Ecole des Ponts - et - Chaussees (ceste in mostovi), Ecole des Beaux-Arts (umetnost), itd. Tu je tudi središče znanstvenih raziskovanj in zbirališče znanstvenikov, umetnikov in pisateljev; muzeja Louvre in Luxembourg, velike knjižnice (Bibliotheque Nationale, Sainte - Genevieve in Arsenal), arhivi (Arhives Nationales in Arhive de la Seine) in končno vse obrti in ustanove, ki sodelujejo pri duševnem delu: knjigarne in ve¬ lika založništva, antikvariati, knjigoveznice, trgovine s slikami, umetninami, fotografijami itd. Vse fakultete pariških univerz imajo danes preko 30.000 slušateljev, od tega okoli 8.000 tujcev. Nikdar, razen v sred¬ njem veku, Pariš ni imel tako privlačne sile. Šolski okraj ni več zmogel naraščajočega dotoka mladine in so zato v zadnjem času zgradili na mestu starega obzidja na južnem robu XIV. okraja novo univerzitetno mesto (Cite Universitaire). V tem mestu, ki obsega 40 ha in ki predstavlja pravo društvo naro¬ dov v miniaturi, imajo skoro vse države sveta svoje Študentske kolegije. 28 Pariš in njegovo življenje Teh 7 središčnih okrajev pa združuje tudi najrazličnejše oblike pariške trgovine. Veliko vlogo igra preskrba z živili. Ogromne tržnice (Les Halles) v sredini mesta dajejo s svojim posebnim življenjem značaj celemu mestnemu okraju. Ogromne količine živil, ki jih dnevno potrebuje Pariš, dovažajo ponoči najrazličnejša vozila v tržnice in stojnice. Zjutraj pa prihajajo z vseh strani Pariza kupovalci, ki na vozovih, avtomobilih itd. odvažajo živila v svoje četrti. V bližini centralne tržnice (Hal¬ les centrales) se nahaja trgovska borza (Bourse de Commerce), v bližini Jardin des Plantes na levem bregu Seine pa vinske tržnice (Halle aux Vins). Vsa splošna trgovina je osredotočena v velikih trgovskih hišah (Grands Magasins), ki so se zlasti koncem XIX. stoletja razvila v pomembna prodajna središča. Velike zaloge, stalne cene, zamenjava neodgovarjajočega blaga in periodične izložbe najnovejših produktov so njih gospodarska podlaga. Največje trgovske hiše so na desnem bregu: Louvre, Belle Jardiniere, Bazar de 1’ Hotel de Ville, Samaritaine; na levem bregu pa Bon Marche. V starih okrajih, zlasti na desnem bregu, imamo še danes obilico specialnih trgovin in manjših obratov, katerih izvor je iskati še v srednjem veku, n. pr.: suknarstvo in tkalstvo v Rue de Sentier (2. arr.), drogisti in zeliščarji v Rue de Lombards (1. in 4. arr.), metalurgični izdelki v kvartu Arts et Metiers (3. arr.), trgovine s starinami (3. in 4. arr.), itd. Tu je tudi center prevozništva, ki je ogromne važnosti za Pariš; daije sre¬ dišče denarnega poslovnega življenja, ki je koncentrirano v velikih bankah okoli Borze, Velike Opere in trga Vendome. Poleg Borze je sedež večine velikih pariških dnevnikov, ne da¬ leč stran pa je glavna pošta (Grande Poste), srce brzojavnega in telefonskega omrežja, s katerim je Pariš zvezan z ostalo Francijo in vsem svetom. Poleg vsega tega pa nudi središče mesta zavetišče številnim obratom, ki zavzemajo le malo pro¬ stora, a so s svojimi izdelki, ki so plod skrajne spretnosti in iznajdljivosti, razglasili slavo Pariza po vsem svetu in ga na¬ pravili za svetovnega diktatorja mode. Tu se izdelujejo najraz¬ ličnejši luksuzni modni predmeti (obleke, perilo, klobuki, umet- 29 Pariš in njegovo življenje ne cvetlice, kožni izdelki in okraski, igrače, dragulji, dragoceni kovinski okraski), ki napolnjujejo sijajne izložbe in skladišča velikih modnih trgovin na Rue de la Paix v bližini Opere. Razumljivo je, da je, spričo velikih prostorov, ki so zase¬ deni po pisarnah, uradih, trgovinah, delavnicah, javnih poslop jih in spomenikih, ostalo v sredini mesta le malo prostora za stanovanja. Večji stanovanjski deli nižjih slojev se nahajajo le okoli botaničnega vrta (Jardin des Plantes), na pobočju hri¬ ba Sainte-Genevieve ter v nižje ležečih delih mesta na levem bregu Seine in v vzhodno od Hotel de Ville ležečem delu mesta, katerega ulice s svojimi imeni spominjajo na dolgo me¬ stno zgodovino. Srednji, mečanski sloji so zavzeli mnogo vec prostora, zlasti okoli Plače des Vosges, otok Saint - Louis, bliž¬ nje nabrežje Quai Henri IV. ter južne dele 5. in 6. okraja. Velika aristokracija pa se je naselila v severozapadnem delu 6. okraja (Faubourg Saint-Germain) in v 7. okraju (Invalides, Ecole Militaire). ZUNANJI OKRAJI: Okraji, ki obdajajo stari Pariš, so po svoji strukturi mnogo manj enotni kot pariški center. Bližina periferije, stalni kontakt z okolico in precejšnja medsebojna oddaljenost je vplivala na njihov poseben razvoj, ki jih je precej ločil med seboj. V vseh pa je v primeri s centrom le malo javnih upravnih poslopij, mnogo manj velikih trgovskih hiš, nasprotno pa mnogo več industrijskih zgradb in velikih stanovanjskih blokov. Uradi, trgovine in druge javne institucije se drže bližine meje centralnega mesta. Tu se nahajajo trgovske hiše in bolnice, observatorij in skoro vsi glavni pariški kolo¬ dvori, okoli katerih so nastali večji ali manjši lokalni trgovski centri. Težnja po koncentraciji vsake vrste trgovine se jasno kaže v tem, da si je vsaka vrsta trgovine izbrala svoj okraj, kjer prevladuje. Tako imamo skoro vso avtomobilsko trgovino na Avenue des Champs - Elysees in njenem podaljšku Avenue de la Grande-Armee, trgovino z vinom v velikih skladiščih v Bercy (12. okraj), luksuzno trgovino okoli Opere, prevozni¬ ško okoli carinarnice, kolodvorov in glavnih prometnih kri¬ žišč, trgovino s steklom in porcelanom v 10. okraju itd. Čim bolj se bližamo periferiji, tem pogosteje srečujemo naprave 30 Politična in gospodarska vloga Pariza težke industrije, ki se je tu naselila radi cenejših zemljišč. V 10. okraju se nahajajo velike delavnice za mehanične konstruk¬ cije in številne rafinerije, v 12. tovarne za pohištvo in velika kovinska industrija, v 13 . vzdolž reke Bievre strojarne in pral¬ nice, v 15 . topilnice in livarne za železne konstrukcije in ke¬ mična industrija, skrajni periferni okraji ( 18 ., 19 . in 20.) pa so prava industrijska in delavska mesta s številnimi tovarnami vseh panog industrije, ki so že davno prekoračile mestno mejo in se razširile na vso gosto poseljeno širšo okolico Pariza. V teh zunanjih okrajih prebiva ogromna večina srednjih in nižjih slojev pariškega prebivalstva. Bogati, aristokratski Pariš si je izbral za svoje bivališče le zapadni del mesta v 8. in 17. okraju (Champs - Elysees, Madeleine, Monceau, Rue du Roule, Saint - Honore). Politična in gospodarska vloga Pariza Začetki in ves poznejši razvoj Pariza je v zvezi s politično funkcijo, ki jo je opravljal Pariš kot prestolica države. Kot se¬ dež vrhovne državne uprave s predsedstvom republike, poslan¬ sko zbornico, senatom, ministrstvi, državnim svetom, kasacij- skim sodiščem in ostalimi vrhovnimi državnimi uradi, predstav¬ lja še danes kljub skrajno demokratični obliki vladanja glavo in odločilni faktor v vodstvu države. Nobena prestolica si ni znala ustvariti v svoji državi položaja, ki ga ima Pariš v Fran- ci;i. Njegov pomen je zrasel tekom stoletij iz težnje vladajočih slojev po prestižu, mnogo pa je k temu pripomogla tu3i nje¬ gova lastna duhovna in umska prevlada nad provincialnimi tež¬ njami. Kljub velikim duhovom in kulturnim podvigom franco¬ skih provinc lahko označimo današnjo francosko znanost, umet¬ nost in literaturo kot pristno pariško. Pariš je združil v sebi ogromno število vsakovrstnih šol, akademij in znanstvenih za- vodov, V njem so se rodila skoro vsa velika francoska drama¬ tična, beletristična, umetniška in znanstvena dela, njegova luk¬ suzna industrija vodi okus in modo ne le v Franciji, ampak v celi Evropi. Nobeno drugo mesto ne poseduje toliko in tako bogatih muzejev, bibliotek, znanstvenih združenj, klubov, trgov- 31 Politična in gospodarska vloga Pariza skih in industrijskih družb, družabnih shajališč in zabavišč, skratka vseh ustanov, ki skupno tvorijo moderno civilizacijo. Pod navideznim plaščem lahkoživega in veselega Pariza, kakršen se pokaže bežnemu potniku, se skriva pravi Pariš, me¬ sto dela, velikih delavnic in tovarniških obratov, ki predelujejo surovine vseh vrst v izdelke, od težkih strojev do najfinejših svilenih tkanin. Značilno za pariško industrijo je, da se ni nikdar vezala le na eno panogo. V mestu in okolici so zasto¬ pane skoro vse vrste moderne industrije, ki zaposluje preko 750.000 Parižanov in okrog 500.000 okoličanov. Ena najmočnejših industrij je metalurgična industrija, ki se je naselila v mestu in okolici, daleč od surovin in premoga. Metalurgija se peča v glavnem s predelovanjem uvoženih kovin v izgotovljene fabrikate. Teh industrij je v Parizu samem 27, v okolici pa 61. V teh obratih izgotavljajo od izdelkov težke indu¬ strije do najfinejših precizijskih instrumentov. Okoli 120.000 delavcev ima tu svoj dnevni zaslužek. Posebno mogočno je zastopana avtomobilska industrija, ki ima svoje tovarne v zapad- nem delu mesta, v Billancourt, Javel, Issy-les-Moulineaux in Clichy ter avionska industrija. Kemična industrija (olje, masti, milo, barve, umetna gnojila, žveplena kislina, farmacevtika, rafi¬ nerija mineralnih olj, kaučuk) se je ustalila v okolici severnega dela Pariza. Razčlenjena živilna industrija, ki ima 6 velikih tovarn v mestu, 2 pa v okolici, dela ne samo za Francijo, ampak tudi za inozemstvo. Keramična industrija, gradbena, lesna (izde¬ lovanje pohištva) industrija v 12. arr. (Saint-Antoine) in 10. arr. (Bd. de Magenta) so mogočni stebri industrije Pariza. Izvor ogromnih dohodkov je industrija oblek (11. arr., Rue de Rivoli); stalne izložbe v trgovinah četrti Opera in v veli¬ kih Magasins de nouveautes kažejo njih izdelke, krznarstvo, ple¬ tilstvo, rokavičarstvo, kravate, perilo, modna peresa, cvetlice itd., vse to so artikli, ki jih Parižani izgotavljajo s prav poseb nim okusom in s katerimi Pariš diktira modo velikemu delu Evrope. Preko 190.000 oseb je zaposlenih v teh industrijah. Pariš ima pa še celo vrsto industrij, ki se ne dajo točno klasi¬ ficirati, ki pa zavzemajo velik obseg in katerih produkti se izva¬ žajo po vsem svetu. Take industrije so vse vrste bijouterije, 32 Prihod v Pariš zlatarstvo, draguljarstvo, izdelovanje filmov, umetno cvetje, obdelovanje biserov, umetno strugarstvo, okraski iz slonove kosti, gagata in celuloida, parfumerije (deloma iz cvetja, ki se uvaža iz celega sveta, deloma iz kemičnih ekstraktov), pudri, šminke, pomade, fine vrste mil itd. Vse te industrije so koncen¬ trirane največ v 1., 2. in 9. arr. (Opera, Plače Vendome, Rue Lafayette, Rue Royal). Med velike industrije Pariza spada tudi tiskarstvo in založ¬ ništvo. Pariški tisk (Bd. St. Germain, 6. arr.) s svojimi knji¬ gami, revijami in ogromnimi izdajami časopisov (Rue de Crois- sant, 2. arr.), spada med najmočnejše na svetu; saj je samo v tej stroki zaposlenih preko 50.000 oseb. Kot vidimo, se stiska v Parizu mogočna in razčlenjena indu¬ strija, ki daje zaslužka preko 1,250.000 osebam. Ta številka zadostno pojasnjuje, da Pariš ni mesto zabave in veselja, ampak mesto trdega in resnega dela. Prihod v Pariš Z VLAKOM: Od sedmih velikih francoskih železniških omrežij, jih pet izhaja iz Pariza, kjer ima vsaka en ali več kolo¬ dvorov. Večina teh kolodvorov je opremljenih z restavracijo, hotelom in avtobusi, kar je vse prihajajočim ali odhajajočim potnikom na razpolago. Vsaka železniška družba ima v mestu svoje potniške pisarne, kjer potniki lahko dobe vozne listke in pa vse potrebne informacije (Renseignement). 1. Chemin de fer de l’Est je železniško omrežje, ki je za nas najvažnejše, ker s svojimi progami veže Pariš preko Vogezov ali preko Alzacije-Lotaringije z vzhodnimi pokrajinami: Nem¬ čijo, Švico in Srednjo Evropo. Glavni kolodvor, ki pride zlasti za nas v poštev je Gare de l’Est na Rue de Strasbourg (10 arr.). Poleg tega ima še kolodvor Gare de La Bastille, za vzhodno bližnjo okolico, posebno za Vincennes. 2. Chemin de fer du Nord. Omrežje veže Pariš z obmorskimi mesti ob Rokavskem prelivu, z Anglijo, Belgijo, Nizozemsko in 3 33 Prihod v Pariš severno Nemčijo. Kolodvor je Gare du Nord na Plače de Roubaix (10. arr., v bližini Gare de l’Est). 3. Chemin de fer P.-L.-M. (Pariš -Lyon-Mediterranee) s kolo¬ dvorom Gare de Lyon na Boulevard Diderot (12 arr.) veže Pariš z južno in jugovzhodno Francijo, Švico in Italijo. 4. Chemin de fer d’Orleans veže Pariš z dolino Loire in dalje s Pireneji in Španijo. V mestu ima 5 kolodvorov: Gare du Quai d’Orsay na Quai d'Orsay (7 arr.) ; Gare d’Austerlitz na Quai d’Austerlitz (13 arr.), ki je prehodni kolodvor za vlake na Quai d’ Orsay; Gare du Luxemburg (6 arr.) na Bould. St-Michel; Gare de Port-Royal na Port Royal (Bould. St-Michel) in Gare Denfert na Plače Denfert-Rochereau (14 arr.) južno odtod na isti progi. 5. Chemin de fer de l'Etat veže Pariš z Normandijo. Bre- tagno, Anglijo ter vso zapadno okolico Pariza. Ima 3 kolodvore: Gare St-Lazare na Rue St-Lazare (8 arr.), izhodišče za Norman¬ dijo in elektrificirano krožno železnico na desnem bregu; Gare Montparnasse, izhodišče za Bretagno, jugozapadno Francijo in elektrificirano južno krožno progo (levi breg); Gare des Inva- lides na Esplanade des Invalides (7 arr.), izhodišče elektrifi¬ ciranih vlakov za Versailles. Na peronih kolodvorov so nosači, ki odnašajo prtljago iz kolodvora. Pourboire (napitnina) se daje po kosu, po teži in času zaposlitve; najmanj 5 fr, sicer 2.5 fr od kosa. Ročno prtljago se shrani v Salle des bagages (consigne). Transport prtljage iz kolodvora in na kolodvor, predajo in prevzem prt¬ ljage, ocarinjenje itd., prevzema posebna družba Societe des Voyages Duchemin, Rue du Grammont 20 (2 arr.). Njene pisarne se nahajajo tudi na vseh večjih kolodvorih (v Salle des Bagages). Z AVIONOM: Pariški civilni aerodrom leži v Le Bourgetu, ca. 10 km severno od središča mesta, s katerim ga veže redna avtobusna zveza. Je to eno največjih zračnih pristanišč Evrope, ki veže Pariš z vsemi večjimi mesti Francije in ostale' Evrope. Tu je sedež vseh velikih francoskih in mednarodnih družb za zračni promet. 34 Mestni promet Z AVTOMOBILOM: V Pariš vodi 11 glavnih državnih in nebroj manjših cest. Vstop v mesto je prost, brez vsakih formal¬ nosti. Dohod v mesto je precej zapleten in tudi vožnja, zlasti prvič, zelo težka. Tujec se mora predhodno seznaniti s promet¬ nimi uredbami in svojo pot urediti po načrtni karti mesta Pariza. (Podrobnosti glej promet v Parizu.) Mestni promet Ureditev ogromnega mestnega prometa je najvažnejši pro¬ blem Pariza. Najnovejše mere, in to podzemski prehodi, metro, cestni prehodi za pešce in moderni cestni policijski predpisi, vsaj deloma zmanjšujejo krizo, ki je nastala z vedno večjim razvojem prometa. Pešci morajo obračati posebno pozornost na avtomobile. Zato naj se poslužujejo pri prehodu cest podzemskih prehodov na križiščih, pasaž, pri nadzemnih prehodih pa točno označenih prehodov čez ceste. Posebno je paziti, da je pri cestah z eno¬ smernim prometom celo cestišče namenjeno samo vozilom. Vedno je treba pri prehodu paziti na znake prometnega straž¬ nika, ki od časa do časa ustavi promet vozil, da morejo preko zelo prometnih cest pešci brez nevarnosti. Avtomobilist mora poleg mednarodnih znakov dobro poznati še posebne mestne policijske predpise: uporabljanje svetlobnih in zvočnih avtomobilskih znakov; na enosmernih cestah, ki jih je v Parizu okoli 165, se sme voziti le v določeni smeri, razen od 1. do 6. ure zjutraj; prepoved daljšega postajanja na ozna¬ čenih mestih itd. Za ogled Pariza je priporočljivo pešačenje, če pa hočemo priti hitro na oddaljenejše mesto, je najpriporočlji- vejse sredstvo taxi, ki je najprikladnejše in najcenejše prometno sredstvo. Ker pa so ceste od 15. do 19. ure prenatrpane z vozili, je najhitrejše stredstvo metro, za kratke razdalje pa pešačenje. TAXI: Kočijaži so v Parizu, praktično vzeto, izginili. Zelo je priljubljeno izposojanje avtomobilov (les automobiles de location). Na raznih točkah, kot Opera, Plače du Theatre Fran- Cais, pred velikimi hoteli itd., so na razpolago lepi vozovi, katere 3* 35 Mestni promet se lahko najame za ves dan, pol dneva ali po želji. Najbolj uporabljano prometno sredstvo pa so taxiji, ki imajo vsi enako tarifo, določeno od mestnih oblasti in na vpogled pritrjeno v vsakem vozu, poleg taximetra (števca), ki izključuje vsak spor. Ponoči je vozna taksa višja. Tudi je po vsaki vožnji potreben pourboir (napitnina) in to 10 % vsote, najmanj 50 c. Taxiji stoje ali na določenem prostoru, ali pa krožijo po mestu in se ga lahko v vsakem momentu poslužite. Na svetilkah taxijev so označeni okraji, v katere spadajo. AUTOBUS: Že od 1. 1920. dalje so vsi mestni avtobusi, kakor tudi ves promet na Seini v organizaciji družbe Societe des Transports en comun de la Region parisienne (S. T. C. R. P.). Cestne železnice, ki so še nedavno obstajale, ki pa so le ovirale cestni promet, so bile polagoma reducirane in so s 1. januarjem 1. 1937. do zadnje izginile. Njih proge in oznake so prevzeli avtobusi. Avtobusi so označeni s črkami, oni pa, ki so prevzeli proge prejšnjih tramvajev, pa imajo številke, in sicer iste kot so jih imele popreje odgovarjajoče tramvajske proge. Napisne table označujejo razdelitev proge in končno postajo. Vsak avtobus ima dva razreda: 1. razred je na platformi (na krovu), 2. razred pa spodaj. V obratu so ob 6. do 0.30 ure. Ustavljajo se samo na postajališčih, ki so označeni z rdečimi tablami in belimi črkami ter s smerno puščico; postajališča, kjer se avtobusi ustavljajo samo po potrebi, pa so označena s svetlozelenimi tablami, postavljenimi na uličnih svetiljkah. Po 21. uri se ustav¬ ljajo avtobusi poljubno na vsakem mestu, razen v neposredni bližini postajališča. Napis »Complet«, izobešen nad vhodom, pomeni, da v vozu ni več prostora. Za izstop na neregularnih postajališčih je potrebno pozvoniti na električnem zvoncu ali dati znamenje sprevodniku. Na posebno prometnih točkah so radi hitrejšega vstopanja, pritrjeni posebni bloki z numeriranimi listki. Iz bloka proge, po kateri se mislite voziti, vzamete številko in vstopite v avtobus po vrstnem redu, ki je označen na listku in ki ga urejuje poseben organ. Način plačevanja voznine je urejen z voznimi listki (ticket). Vsak ticket stane 30 c. Pripo¬ ročljivo je kupiti 20 ticketov skupaj, tako zvani carnet (carnet de tickets), ki stane 6 fr. Posamezni vozni listki so namreč 36 Avtobusne proge nekaj dražji. Voznina je urejena po odsekih (sections) in po vrsti razreda. Najbolje je kupiti v autobusu ali na postajališču en carnet in povedati sprevodniku izstopno postajo, nakar vam sprevodnik sam odvzame odgovarjajočo število ticketov. Listek je radi kontrole obdržati do izstopa. AVTOBUSNE PROGE (S številkami so označene stare tramvajske proge, ki so od 1. januarja 1937 nadomeščene z autobusi) 1 Versailles — Louvre (preko Sevres). 2 Saint-Cloud — Louvre (preko Alma). 3 A Vincennes (grad) — Saint-Mande — Louvre (preko Bastille). 3 B Saint-Mande — Louvre. 4 Montreuil (La Boissiere) — Nation —- Bastille — Louvre. 5 Trocadero — Nation (preko La Villette). 6 Bry-sur-Marne — Porte de Vincennes — Republique (preko Nogent). 8 Montrouge — Gare de l’Est (preko Pl. St-Michel). 9 Saint Denis (Eglise Neuve) — La Chapelle — Jardin des Plantes (preko Chatelet). 10 Saint-Ouen — Porte de Clignancourt — Bastille (preko Gare de l’Est). 11 A Cimetiere de Saint-Ouen — Nation — Mairie de Saint- Mande (preko Pl. de la Republique). 11 B Pierrefitte — Republique (preko St-Denis). 12 Bonneuil — Porte de Charenton. 13 Creteil — Charenton — Louvre. 14 Bastille — Champ de Mars (avenue de Suffren), preko Saint-Germain-des-Pres. 18 Saint-Cloud — Saint-Sulpice. 19 Avenue Henri-Martin — Gare de Lyon (preko Saint-Ger- main-des-Pres in Alma). 20 Porte de Vincennes — Gare de Lyon — Champs de Mars (preko St.-Germain-des-Pres). 37 Avtobusne proge 21 A Le Raincy — Opera (preko Bobigny, Pantin). 21 B Pavillon-sous-Bois — Opera (preko Bondy, Bobigny, Pantin). 21 C Noisy-ie-Sec — Opera (preko Pantin). 21 D Bobigny (Six Routes) — Opera (preko Pantin). 23 Auteuil (kolodvor) — Les Mouilineaux — Porte de Ver¬ sailles. 24 Maisons-Alfort (Plače Gallieni) — Charenton (Ecoles) — Porte de Charenton (preko Bois de Vincennes). 25 Saint-Cloud — Auteuil — Saint-Sulpice. 29 A Pantin — Gare Montparnasse (preko Gare de l’Est). 29 B Pre Saint-Gervais — Gare Montparnasse (preko Gare de l’Est). 29 C La Villette (Marche) — Gare Montparnasse (preko Chatelet). 30 Plače de 1’Etoile — Plače Blanche — Gare de l’Est — Bastille. 31 Plače de 1'Etoile — Mairie du XVIIIe — Gare de l’Est — Bastille. 32 Auteuil (kolodvor) — Porte de Versaille (preko Bou- logne, Issy). 34 Asnieres (Plače Voltaire) — Gare d’Austerlitz (preko Clichy, Bastille). 36 Levallois (Quai Michelet) — Plače Pereire. 38 Puteaux (Marche) — Porte Maillot (preko Neuiily). 39 Gennevilliers — Madeleine (preko Asnieres, Clichy). 40 Argenteuil — Porte de Clichy — Plače de Clichy (preko Asnieres). 42 Saint-Denis — Porte de Saint Ouen. 44 Saint-Cloud — Val d’Or — Suresnes — Porte Maillot (preko Neuilly). 51 Drancy (Ecoles) — Plače de la Republique. 52 Le Bourget (letališče) — Aubervilliers (pokopališče) — Opera (preko Faubourg Saint-Denis). 54 Enghien — Saint-Denis — Saint-Ouen (Mairie) — Trinite. 58 Saint-Germain — Bougival — Rueil — Malmaison — Porte de Neuilly (preko le Pecq et Port-Marly). 38 Avtobusne proge 61 Bezons (quai) — Argenteuil (Gare). 62 Maisons-Laffitte — Porte de Neuilly (preko le Rond-Point de la Defense). 62 bis La Garenne (Charlebourg) — Porte de Neuilly. 63 Bezons (Grand Cerf) — Porte de Champerret. 64 Argenteuil (Gare) — Colombes (Mairie) — Porte de Champerret. 65 Pierrefitte — Saint-Denis (Eglise Neuve) — Porte de Clig- nancourt (preko Saint-Denis). 66 Colombes (Gare) — Porte de Clignancourt. 69 Montmorency — Enghien. 70 Saint-Denis (Porte Pariš) — Aubervilliers (Mairie) — Porte de la Villette (klavnica). 71 La Courneuve — Aubervilliers — Porte de la Villette. 73 Saint-Ouen (Mairie) — Porte de Neuilly. 75 Saint-Cloud (Plače G.-Clemenceau) — Asnieres (Plače Voltaire). 76 La Garenne (Charlebourg) — Porte de Neuilly. 77 Asnieres (Plače Voltaire) — 1 Saint-Denis (Eglise Neuve). 79 Stains —- Saint-Denis. 80 Bagneux (pokopališče) — Porte d'Orleans. 81 Maisons-Alfort (Plače Gallieni) — Charenton ■— Saint- Maurice — Saint-Mande — Bastille. 82 Vitry (kolodvor) — Ivry — Chatelet. 83 Choisy-le-Roi — Chatelet. 86 Fontenay-aux-Roses — Chatillon — Chatelet. 88 bis Antony — Porte d’Orleans. 88 bis Antony — Petit-Massis — Porte d’Orleans. 89 Clamart — Hotel de Ville (preko Vanves, Saint-Germain- des-Pres). 90 Clamart (Mairie) — Clamart (Gare). 91 Montparnasse — Bastille (preko Gobelins). 93 Cachan — Arcueil — Chatelet. 94 Malakoff (Clos Montholon) — Malakoff rue des Clo- zeaux). 95 A Pavillons-sous-Bois (Gargan) — Plače de la Republique. 95 B Montreuil (la Boissiere) — Plače de la Republique. 39 Avtobusne proge 98 Montreuil (La Boissiere) — Plače de la Republique (preko Plače de la Nation). 101 Romainville — Bagnolet — Bastille — Chatelet (Avenue Victoria). 103 Bonneuil — Alforville — Republique. 105 Vitry (cerkev) — Porte de la Gare — Gare d’Austerlitz. 107 Aubervilliers (Mairie) — Pantin — Porte des Lilas. 108 Champigny —■ Porte de Vincennes. 109 La Varenne (kolodvor) ■— Champigny (kolodvor) — Porte de Vincennes. 110 A La Varenne (kolodvor) — Porte de Vincennes. 110 B Bonneuil — Porte de Vincennes. 111 Adamville — Saint-Maur — Charenton — Louvre. 112 Montfermeil — Le Raincy. 113 Gournay — Porte de Vincennes. 114 La Maltournee — Porte de Vincennes — Chatelet. 115 Porte des Lilas — Montreuil (Mairie) — Porte de Vin¬ cennes. 116 La Maltournee — Rosny-sous-Bois. 118 Villemomble (Gare du Raincy) — Republique. 119 Champigny — Nogent — Porte de Vincennes. 120 Noisy-le-Grand — Porte de Vincennes. 121 Villemomble (Gare de Gagny) — Porte de Vincennes. 122 Fontenay-sous-Bois — Porte de Vincennes. 123 Porte de Vincennes — Avenue d’Orleans. 124 Avenue d’Orleans — Porte de Saint-Cloud. 125 Porte de Vincennes — Porte d’Orleans. 126 Porte d’Orleans — Porte de Saint-Cloud. 127 Fontenay-aux-Roses — Chatillon — Montrouge (Malakoff) Saint-Germain-des-Pres. 128 Sceaux-Robinson — Porte d’Orleans. A. Porte de la Chapelle — Palais-Royal. B. Trocadero — Gare de l’Est (preko Saint-Lazare). C. Neuilly (preko Avenue du Roule) — Porte de Neuilly — Hotel de Ville. D. Porte de Neuilly et des Ternes — Filles du Calvaire. E. Madeleine — Bastille (preko velikih boulevardov). 40 Avtobusne proge E. bis Charenton (šola) — Bastille — Madeleine. F. Porte d’Asnieres — Bastille (preko Saint-Lazare, Les Halles). G. Square des Batignoles — Jardin des Plantes (preko Opera, Chatelet). H. Porte de Clichy — Gobelins (preko Boulevard des Italiens, Palais Royal). H. bis Saint-Ouen (Mairie) — Gare du Luxembourg. I. Plače Pigalle — Halle aux Vins (preko Plače des Victoires). J. Saint-Ouen (Mairie) — Porte de Montmartre — Plače Saint-Michel. K. Plače de Rungis — Plače de la Republique. L. Porte de Saint-Ouen — Files-du-Calvaire. M. Porte Chaumont — Champ de Mars (preko Gare de l’Est, Theatre-Frangais). N. Porte des Lilas — Louvre (preko Republique). O. Menilmontant — (Plače Gambetta) — Gare Montparnasse (preko Chatelet). O bis Bagnolet (Mairie) — Pont-Neuf. P. Pere Lachaise — Gare Saint-Lazare (preko Les Halles). Q. Plaisance —• Filles-du-Calvaire — Porte des Lilas. R. Clichy (Mairie) preko Boulevard Jean-Jaures — Porte de Clichy — Hotel de Ville. R bis Clichy (Mairie) preko Boulevard de Lorraine — Porte de Clichy -— Hotel de Ville. S. Porte de Champerret — Plače de la Contrescarpe (preko Saint-Augustin). T. Carrefour Patay — Tolbiac — Square Montholon (preko Hotel de Ville). T bis Quai de la Gare — Square Montholon (preko Hotel de Ville). U. Levallois (Plače de Villiers) — Gobelins (preko Saint- Philippe-du-Roule). U bis Porte d’Asnieres — Plače des Ternes — Gobelins. V. Boulevard Pasteur — Plače de la Chapelle (preko Saint- Germain-des-Pres, Gare du Nord). 41 Avtobusne proge W. Rond-Point de la Villette — Gare du Luxembourg (preko Hotel de Ville). X. Abattoirs de Vaugirard — Gare Saint-Lazare (preko Opera). Y. Javel (Plače Balard) — Porte Saint-Martin (preko Palais- Royal). Z. Grenelle (Plače Beaugrenelle) — Bastille — Plače Vol¬ taire. AA. Porte d'Italie — Gare Saint-Lazare. AB. Passy — Bourse (preko Etoile). AC. Gare du Nord — Champ de Mars (Avenue de Suffren). AD. Champ de Mars — Plače de la Republique (preko Saint- Germain-des-Pres). AD bis Plače Victor-Hugo — Republique — Quai de Valmy. AE. Porte d’Orleans — Opera (preko rue du Bac) AF. Grandes Carrieres (Hopital Bretonneau) — Gare Mont- parnasse — Plaisance (Porte de Vanves). AG. Porte de Versailles — Bourse (preko Saint-Germain-des- Pres). AH. Javel (Plače Balard) — Montmartre (Mairie du XVIIIe), preko Alma. Al. Gare Saint-Lazare — Plače Saint-Michel (preko Opera, Louvre). AJ. Porte de la Villette — Opera (preko Trinite). AK. Gare Saint-Lazare — Gare de Lyon (preko velikih boule- vardov). AL. Porte d’Asnieres — Gare Montparnasse — Porte de Cha- tillon. AM. Montmartre (Maire du XVIIIe) —- Saint-Germain-des- Pres (preko Saint-Lazar, Opera). AN. Porte Brancion — Les Halles (preko Saint-Germain-des- Pres). AO. Porte de la Chapelle — Plače d’Italie (preko Gare de Lyon). AP. La Villette (trg) — Gare d’Austerlitz (preko Bastille). AQ. Montmartre (Square Saint-Pierre) — Boulevard de Gre¬ nelle (rue de Lourmel) preko Saint-Lazare. 42 Avtobusne proge AR. Mairie de Gentilly ■— Gare du Nord (preko Odeon). AR. bis Arcueil (Vache Noire) — Gare du Nord. AS. Porte de Saint-Cloud — Bourse (preko Etoile). AT. Plače Voltaire — Saint-Augustin — Porte de Neuilly (pre¬ ko Etoile). AT bis Courbevoie (Mairie) — Plače Voltaire. AU. Porte de Picpus — Gare Saint-Lazare (preko Bastille). AV. Porte de Bagnolet — Porte de Clignancourt (preko Gare de l’Est). AW. Asnieres (Plače Voltaire) -— Madeleine. AX. Passy — Pantheon (Medicis) preko Bon Matche. AY. Porte de Picpus — Gare du Nord. AZ. Neuilly par 1’avenue de Neuilly — Porte de Neuilly — Plače Daumesnil. BA. Fontenay (Rigollots) — Porte de Vincennes — Opera (rue Taitbout). BC. Eglise de Belleville — Square Boucicaut (preko Repu- blique). BD. Bois-Colombes (Marche) — Eglise Saint-Medard (preko Chatelet). BE. Neuilly (avenue de Neuillv) — Madeleine. BE bis Neuilly —Saint-James — Porte des Ternes — Ma¬ deleine. BF. Eglise de Belleville — Plače de la Republique. BG. Montreuil (Rue des Graviers) — Porte de Bagnolet — Opera. BH. Pantin (rue Courtois) — Porte Chaumont — Les Halles. BI. Trinite — Republique. BJ. Porte de Glignancourt — Plače Saint-Michel . BK. Gares de Lyon et d’Austerlitz — Gare Saint-Lazare (preko Les quais Sud). BL. Montreuil (Plače Carnot) — Porte de Montreuil — Opera. BM. Bagnolet (rue Floreal) — Opera. BN. Les Lilas (Paul de Kock) — Plače de la Republique. BO 1 . Bologne (Rond-Point de la Reine) — Opera. BO 2 . Gare de Passy — Opera. BO 3 . Porte Dauphine — Opera. 43 Avtobusne proge BP. Boulogne — Ronde-Point da la Reine — Madeleine. BQ. Porte de Clignancourt — Porte Montmartre — Opera. BR. Ivry (Fort) — Les Halles. BS. Pierrefitte — La Courneuve — Gare du Nord. BS bis Garges (Rue de Verdun) — Gare du Nord. BT. Montreuil (Mairie) — Louvre. BU. Auteuil — Hotel de Ville. BU bis Gare de Passy — Plače Voltaire. BV. Malakoff — Lesi Halles. BW. Saint-Ouen (Mairie) — Madeleine. BX. Courbevoie (Mairie) — Palais-Royal. BY. Courbevoie (Gare de Becon) — Madeleine. BZ. Vincennes (grad) — Porte de Vincennes — Louvre. CA. Porte de Champerret — Etoile — Gare Montparnasse. CB. Porte de Champerret — Porte d’Orleans. CC. Porte d Orleans — Gare du Nord. CD. Porte de Versailles — Gare du Nord. CE. Cours de Vincennes — Gare Saint-Lazare. CF. Saint-Denis (Thčatre) -— Jardin des Plantes. CG. Saint-Denis (Barrage) — Opera. CH. Saint-Denis (Mairie) — Republique. CI. Asnieres (Quatre-Routes) — Madeleine. CJ. Kremlin — Bicetre — Porte de la Chapelle. CK. Villejuif (Asile) — Chatelet. CL. Courbevoie — Gare Montparnesse. CM. Pare Montsouris — Opera. CO. Aubervilliers (Mairie) — Republique. CP. Fantin (pokopališče) — Opera. CR. Porte de la Plaine — Chatelet . CW. Saint-Denis (Barrage) — Madeleine. NOČNE AUTOBUSNE PROGE, z izhodiščem na Plače du Chatelet, kjer je pisarna in čakalnica: N AG. Porte de Versailles — Chatelet. N Y. Porte de Sčvres — Chatelet. N BU. Porte de Saint-Cloud — Chatelet. N C. Porte de Neuilly — Chatelet. N F. Porte de Champerret — Chatelet. 44 Metro N R. Porte de Clichy — Chatelet. N J. Porte de Clignancourt — Chatelet. N 29. Porte de Pantin — Chatelet. N N. Porte des Lilas —- Chatelet. N O. Porte de Bagnolet — Chatelet. N 3. Porte de Vincennes — Chatelet. N CK. Porte d’Italie — Chatelet. N 8. Porte d'Orleans — Chatelet. N BG. Plače de l’Opera — Porte de Bagnolet (odhod od Opere samo ob 1 uri 40 minut). METRO: Podzemna železnica Metropolitain, kratko Metro imenovana, je bila ustanovljena 1. 1900. in tvori danes z dvema starima linijama sever — jug (združene 1. 1930) najpopolnejše in najbolj praktično podzemno omrežje. Vsako, tudi najskraj¬ nejšo točko Pariza je mogoče doseči z Metrojem. Velika brzina, ki jo lahko razvije radi manjkanja vseh ovir cestnega prometa, daje Metroju veliko prednost. Postajališča, prehodi in vozovi Metroja so tako obilno opremljeni z napisi, markacijami in načrti posameznih prog, da se tudi vsak tujec lahko takoj znajde. Vsakih 500 m je postajališče; postajanje je zelo kratko, zato je treba z vstopom hiteti. Tudi Metro ima 1. in 2. razred. Vlaki se vrste vsake 2 do 8 minut. Vožnja prične zjutraj ob 5 uri 30 minut in traja do tričetrt na 1. ponoči. Napis »Correspon- dance(s)« v rumeni luči kaže na postajališčih prehod k zvezni progi. Kontrola voznih listkov se vrši samo pri vhodu na peron (quais) in v 1. razredu med vožnjo. Oddelkov za kadilce v Metroju ni. Za vso progo, ne oziraje se na število prestopov in smeri, znaša voznina za 1. razred 1 fr 15 c, za 2. razred pa 70 centimov. Pred 9. uro zjutraj dobite povratne karte po znatno znižani ceni. Ker, je naval na blagajne večinoma velik, je priporočljivo kupiti cel carnet z 10 listki (7 fr, odnosno za prvi razred 11.50 fr). PROGE: f-igne 1. Porte de Vincennes — Porte Maillot (preko Bastille, Chatelet, Palais-Royal, Concorde, Etoile). 45 Metro Ligne 2. Plače de la Nation — Porte Dauphine (preko zuna¬ njih boulevardov). Ligne 3. Porte des Lilas — Porte de Champerret (preko Pere- Lachaise, Republique, Opera, Saint-Lazar, Villiers). Ligne 4. Porte de Clignancourt — Porte d'Orleans (preko: Gare du Nord et de I’Est, Chatelet. Saint-Germain- des-Pres, Montparnasse, Denfert-Rochereau). Ligne 5. Gare du Nord — Etoile, preko la Plače d'Italie (Denfert-Rochereau, Pasteur, Trocadero). Ligne 6. Plače de la Nation — Plače d'Italie (preko Bercy). Ligne 7. Porte d’Ivry — Porte Pres-Saint-Gervais, in Ligne 7 bis: Porte d’Ivry — Porte de la Villette. (Ti dve liniji imata skupno pot do »Louis Blanc«, kjer se cepita.) Ligne 8. Porte-de-Charenton — Opera — Auteuil (preko: Ma- deleine, Concorde, Invalides, Javel). Ligne 9- Richelieu — Drouot — Porte de Saint-Cloud (preko: Opera, Havre-Caumartin, Rond-Point-des-Champs- Elysees, Alma-Marceau, Trocadero, La Muette). Ligne 10. Place-Jussieu—Invalides (preko: Pl. Maubert, Odeon, Sevres-Babylone, Varenne, Saint-Frangois-Xavier). Ligne 12. Porte de Versailles — Porte de la Chapelle (preko: Pasteur, Montparnasse, Bac, Concorde, Madeleine, Saint-Lazare, Pigalle). Ligne 13. Gare Saint-Lazare — Porte de Saint-Ouen; in Lig¬ ne 13 bis Gare Saint-Lazare — Porte de Clichy (ista pot do »La Fourche«), preko Plače Clichy; od tu pelje 13. proga do Porte de Saint-Ouen preko »Marcadet«, proga 13 bis Porte de Clichy preko »Brochant«. PLOVBA PO SEINI: Seina, regulirana in v mestu vsa obzidana, je danes važna, prometna pot. Več otokov, ki jih je nekoč tvorila v mestu samem, so odstranili tako, da sta ostala samo dva: Ile de la Cite in Ile Saint-Louis. Od Rouena do Pariza ima po preureditvi Seina globino 3.20 m. Še v 15. sto¬ letju je bilo mogoče priti v cerkev Notre-Dame preko Seine po 46 Plovba in krožne železnice par položenih kamnih, ne da bi se pri tem človek zmočil. Danes je preko Seine 33 mostov, ki pa so plovbi precej v oviro. Plovba po Seini je v rokah že omenjene družbe (glej autobusni promet) S. T. C. R. P. Reden promet se vrši samo v poletni sezoni od 15. maja do 1. novembra, in to od Maisons- Alfort do Suresnes in obratno. Pozimi je promet skoraj ukinjen. Pristanišča: Maisons Alfort, Alfort ville, Carrieres-Charenton, Ivry, Pont National, Austerlitz, Hotel de Ville, Chatelet, Louvre, Tuileries, Concorde, Alma, Pont de Grenelle, Auteuil, Bilan- court, Bellevue, Sevres, St-CIoud, Longchamp (samo za časa tekem) in Suresnes. Ladje imajo samo en razred. Vozne listke lahko kupite v pristanišču in na ladji. Cene so izpostavljene v pristaniščih. V nedeljah in praznikih je dvojna tarifa. Vožnje začno med 6. in 7. uro zjutraj (odvisno od sezone) in trajajo do 21. ure zvečer. KROŽNE ŽELEZNICE: Okoli in v Parizu vozita dve krožni progi: Chemin de fer de Petite Ceinture in Chemin de fer de Grande Ceinture. Vendar prideta ti dve progi za tujce komaj v poštev, ker vodita večinoma v tunelih in usekih, vsled česar je razgled večidel onemogočen. Prva obide poleg svojih posebnih postaj vse velike pariške kolodvore znotraj nekdanjega obzidja. Vozi vsakih 15 minut. Proga je dolga 35 km in potrebuje zanjo 1 uro 30 minut. Druga vodi preko vseh pariških predmestij in pride v poštev le za prevoz blaga. 47 INFORMATIVNI DEL ČAS OBISKA: Iz meteoroloških ozirov sta za obisk Pariza najbolj prikladna pomlad in jesen. Zima^ je meglena in pusta, čeprav ne premrzla. Poletje pa je cesto zelo vroče in soparno. V splošnem je vreme v Parizu zelo vlažno (povprečno vsak drug dan deževen), sneg pa je redek in ne leži dolgo. V vseh ozirih je Pariš najbolj zanimiv od novembra pa do julija, ko se v njem razvija polno življenje. Poleti so cene sicer nekoliko nižje, vendar napravi mesto na tujca vtis mrtvila. Najlepši čas za obisk Pariza je maj in junij (grand Saison de Pariš), ko se v njem vrše velike razstave, koncerti, plesi, dnevi pa so sončni in jasni. POTNI LIST: Za potovanje v Francijo je potreben potni list, ki ga vidira najbližji francoski konzulat. Za prehod preko vmesnih držav je treba dobiti tudi tranzitni vizum dotičnih dr¬ žav. Potni list je treba nositi vedno s seboj kot legitimacijo. Vsak tujec, star več kot 15 let, ki namerava bivati v Parizu več kot dva meseca, je dolžan zahtevati, da mu na podlagi pot¬ nega lista izda policijska oblast (Prefecture de Police, Boule- vard du Palais 7, stopnišče E, soba 136) posebno »Carte d’Iden- tite« (priložiti 5 fotografij, 4X4 cm in potrdilo policijskega komisarja kvarta v katerem stanuješ, taksa 100 fr; za študente, pisatelje in znanstvenike 20 fr). CARINA: Na obmejnih postajah je vsakdo podvržen carin¬ skemu pregledu. Carini je podvržen predvsem tobak (preko 10 cigar, 20 cigaret ali 40 g tobaka), alkohol, nova obleka in pe¬ rilo ter stroji in instrumenti. Za inozemske avtomobile, ki ni¬ majo triptika, je treba zastaviti na meji gotovo vsoto, ki se ravna po teži avtomobila in ki jo pri povratku dobi zopet vrnjeno. 48 Informativni det DENAR: Francoska denarna enota je franc (fr.), ki ima 100 centimes (c.). Zelo pa je v Franciji še razširjena stara enota »sou«, ki ima 5 centimov (1 fr = 20 sous). V prometu so ban¬ kovci po 1000, 500, 100, 50, 20, 10 in 5 fr, poleg tega pa kovanci po 2 in 1 fr, ter 50, 25, 10 in 5 c. Priporočljivo je imeti vedno pri sebi nekaj drobiža, ki ga nujno potrebujete za napitnine (pourboire), ki so v Parizu običajne in tako rekoč obvezne v iznosu 10 % vsakega računa. 1 francoski franc notira sedaj 2.25 Din. ČAS: V Franciji je v veljavi zapadno-evropski čas, ki zaostaja za našim srednje-evropskim časom za 1 uro. Poleti premaknejo ure za eno uro naprej, tako da odgovarjajo srednje-evropskemu času. Uradno štejejo ure od 1—24, v vsakdanjem življenju pa se uporablja razdelitev na 12 ur. JEZIK: Za poset Francije je nujno potrebno vsaj najosnov¬ nejše poznavanje francoščine. V velikih hotelih, restavrantih in trgovinah je sporazumevanje možno tudi v nemščini, ravno tako so na velikih prometnih križiščih posebni stražniki za dajanje pojasnil v tujih jezikih. Pri iskanju pojasnil je priporočljivo biti čim krajši n. pr.: »Exposition internationale, s’il vous plalt«, ali pa v kavarni »un cafe, s‘il vous plait«. Pri nagovarjanju se uporablja vedno: »monsieur«, »madame«, ,,mademoiselle“. POTOVALNE AGENCIJE: Centralna organizacija franco¬ skega turizma je Union nationale des Agences de voyage fran- Saise (U.N.A.V.) na Av. Champs- Elysees 101 (Maison de France) z nebroj podružnicami. Poleg tega so v Parizu še šte¬ vilne druge agencije kot n. pr.: Office de Tourisme des Guides Bleus na Bd. St.-Germain 79, Duchemin na Rue de Gramont 20, Exprinter na Av. de l’Opera 26, Le Tourisme Frangais na Rue de la Victoire 96, Voyages Modernes na Av. de 1’Opera 4; od številnih mednarodnih družb je najvažnejša Wagons-Lits-Cock na Bd. na Capucines 44, Champs-Elysees 120, Plače de la Made- leine in Rue de la Paix. Veliko potovalnih pisarn je v bližini Opere in Madeleine. SPLOŠNE INFORMACIJE: Vse informacije, ki se tičejo orientacije, prometa itd. dajejo policisti, zlasti oni ki so s 4 49 Informativni del trakom na roki označeni in ki poleg francoščine obvladajo tudi tuje jezike. Vse naslove, pojasnila in podatke o Parizu dobimo v adresarju »Bottin«, ki je na razpolago v vsakem javnem lo¬ kalu. Seznam vseh prireditev za teden dni naprej prinaša tednik »La Semaine a Pariš«, ki se dobi v vseh kioskih in izhaja v več jezikih (tudi v nemškem). KONZULATI IN POSLANIŠTVA: Večina kulturnih na¬ rodov ima v Parizu svoja poslaništva in konzulate, na katere se je obrniti v slučaju sporov s francoskimi upravnimi oblastvi in v zadevah vidiranja in potrditve potnih listov. Važnejša posla¬ ništva za Evropo so: Poslaništvo Kraljevine Jugoslavije: Rue Leonce Raynod št. 7 (16. arr.) — Nemčija: Rue de Lille 78 (7. arr.) — Anglija: konzulat na Rue de Lisbonne 19 (8. arr.), potni listi na Rue de Chaillot 3 — Avstrija: Rue Beaujon 15 (8 arr.) — Belgija: Rue de Berry 20 (8 arr.) — Italija: kon¬ zulat na Av. de Villars 3 (7. arr.) — Švica: Av. Hoche 51 (8 arr.). JUGOSLOVANSKI URADI IN DRUŠTVA: Poslaništvo: Rue Leonce Raynod 7 (16 arr.), tel. Kleber: 94-10, 94-11. — Vojaški ataše: Rue Pauquet 9, (11 arr.), tel. Passy 55-43. — Jugoslovanski Presbiro: Rue la Perouse 3. tel. Kleber 06-30. — Izseljeniški komisarjat: Rue Goethe 3 (16 arr.), tel. Kleber 77-59. — Institut d’Etudes Slaves s čitalnico: Rue Michelet 9- — »Pariške novosti«: redakcija Rue Dauphine 39 (6 arr.). — Office scolaire de Yougoslavie (prosvetni oddelek poslaništva): Bould. de Reuilly 67 (12 arr.) tel. Diderot 41-43. — Jugoslo¬ vanska kolonija v Franciji (predsednik dr. Mihajlo Gluščevič): Rue Faubourg St.-Honore 226 (8 arr.), tel. Carnot 05-65. — Jugoslovenski dom (gen. sekretar Julije Urlep): Rue Serpente 25 (6 arr.). tel. Danton 89-94. — Banka Baruch: Rue Auberll (9 arr.), tel. Opera 98-15. — Banka Franco-Serbe: Rue' Meyr- beer 7, tel. Opera 67-01. — Jugoslov. turistična agencija: Rue de Chabrol 28 (10 arr.), tel. Provence 50-64. — Francosko- jugoslovanska trg. komora: Rue Chaveau-Lagarde 14, telefou Anjou 79-22. 50 Informativni del NAJVEČJE BANKE: Banque de France, Credit Lyonnais, Credit Foncier de France, Comptoir National d‘Escompte, So- ciete Generale, Credit Comercial de France, Banque de Pariš et des Pays-Bas, Union Parisienne, Francosko-srbska banka (Rue Meyerbeer), Societe Generale, Banque des Pays de 1’Europe Centrale; večina ima v vseh delih mesta svoje podružnice. KOPALIŠČA (BAINS): luksuzna: Hammam, Rue des Ma- thurins 18, — Bains de la Motte-Picquet, Av. de la Motte Pie¬ tet 18, — Bains, Rue de la Condamine 64. Luksuzni plavalni bazeni, ki se jih splača ogledati: Piscine du Lido, Av. des Champs-Elysees 76. Silno razkošen in še bolj drag: Piscine du Claridge-Hotel, Av. des Champs-Elysees, — Palais de la Nation, Rue de Chazelles 26. Ta kopališča imajo za naše razmere visoko vstopnino, so pa svojevrstno zanimiva. Kopališča v Seini: Bains Deligny pri Pont de Solferino, — Bains du Louvre in Bains Pont Neuf pri Pont Neuf, — Bains des Sports na Quai du Louvre. POŠTA, TELEGRAF, TELEFON: Glavna pošta Hotel des Postes je na Rue du Louvre, 48-52. Manjše pošte in nabiralniki so raztreseni po vsem mestu. Pošte so odprte od 8—19 ure, na praznike in nedelje je odprtih (dopoldne) le 25, ki so razde¬ ljene po vseh okrajih. Telefonske celice so nameščene po vsem mestu. HOTELI: Pariš nudi ogromno število hotelov, od najrazkoš¬ nejših, ki spadajo med prve na vsem svetu, pa do najprepro- stejsih. Seznam teh hotelov, ki obsegajo debelo knjigo in ki je v Parizu povsod na vpogled, smo v našem vodniku opustili m se omejili le na njih glavno karakterizacijo. Najelegantejši hoteli z vsem komfortom (sobni telefon, kopalnice, ples, orke¬ ster, bar itd.) leže na Champs-Elysees v bližini Palais Royal, Opere, Tuilerij in Madeleine. Hoteli za poslovne in potujoče pa so razvrščeni v bližini Velikih boulevardov in kolodvorov. 6a izbiro hotela je priporočljivo vzeti v roke seznam hotelov, *Jer so vsi razvrščeni po njih rangu in okrajih. Zadosti udobno sobo že lahko najamete za 30—50 fr (za osebo in na dan), v restoranu srednje vrste pa dobite celodnevno prehrano za 20 4* 51 Informativni del do 35 fr (vštevši servirano pijačo). Automatično določena na¬ pitnina znaša 10% (pourboire). Seveda se te cene znatno spre¬ mene pri daljšem bivanju. Priporočljivo je najeti si sobo z dvema ali več posteljami, ker je potem cena za osebo znatno nižja. Tujcu, ki namerava ostati v Parizu dalj kot en mesec, se priporoča, da si najame sobo v Hotel meuble ali Maison meu- blee in to mesečno »au mois«. RESTAVRACIJE: Francoska kuhinja in njeni znameniti »Chefs« so poznani Širom sveta; saj je celo veliko jedi dobilo po njih svoje ime. Francosko kosilo »dejeuner« je slično na¬ šemu. Pijačo ni obvezno naročiti. V splošnem se pije navadno vino »vin ordinaire« (namizno vino), ki se servira v steklenicah ali karafah za 1 /4 ali 1 l 2 litra (n. pr.: »>une demie rouge« — 1 h 1 rdečega). Za boljša vina je zahtevati karto vin. Po obedu se zahteva račun: »Gar^on, Paddition, s’il vous plait«. Pour¬ boire je stalno 10 %, v kolikor že ni vračunana na računu. Poleg številnih amerikanskih automatskih restorantov ima Pariš dve vrste restavracij: Restaurants »a prix fixe« in restaurants »a la carte«. Pri isti vrsti jedi je to v restavracijah »a prix fix« mnogo cenejše kot »>a la carte«. Vrsto pripravljenih jedi si lahko po¬ ljubno izberete. Obed za 9—15 fr je že prav dober. Od 12—13 ure so te restavracije nabite s pariškimi uradniki. Na prazen pro¬ stor pri mizi se vsedete brez vseh formalnosti in oproščanja. Restavracije »a prix fixe« so posebno številne v okolici kolo¬ dvorov in v centru. Vsi hoteli z restavracijami imajo -»prix fixe« s kosilom za 12 do 25 fr in večerjo za 15 do 35 fr. Toda Parižan ne hodi nikdar v hotel na hrano. Restaurantov a la carte je zelo veliko, od luksuznih do najprimitivnejših. Velike izbire ni, toda kuha je dobra. Poleg jedi je treba v teh lokalih plačati tudi »couvert« ali »serviette« in to od 1 do 3 fr. V teh je večji komfort in manjši naval. V prvorazrednih lokalih stane obed 30 do 50 fr, V luksuznih pa 60 do 80 fr, boljši meščanski obed 18 do 30 fr (vsi brez pijače). Poleg teh ima Pariš še nebroj inozemskih restavracij s svojimi kuhinjami. Tudi mi Jugoslovani imamo take svoje restavracije: »Restaurant kod Nikole« Glt-le-Coeur 12, St.-Michel; »Restaurant Yougoslave s (kod Djordjije Avramoviča) Rue de l‘Hotel de Ville 11, metro 52 Informativni del St. Paul in restavracija »Le prince«, Rue Monsieur le Prince 14 (6 arr.), metro Odeon. KAVARNE: Nepregledno je število kavarn v Parizu. V ce¬ nejših kavarnah sta navadno dva prostora: »Comptoir«, kjer se pred pultom stoje (»sur le zine«) nekaj užije in pravo kavarno s. stoli in mizami; vendar stane v pravem kavarniškem pro¬ storu n. pr. črna kava »>cafe nature« 1 ali 1.5 fr, med tem ko stane »sur le zine« samo 40 do 50 c. Kavarne so v Parizu zelo obiskovani lokali. Poleg vsega kar najdemo v naših kavarnah so ponekod na razpolago tudi časopisi. Veliko kavarn je od¬ prtih vso noč. Francoz zahaja v kavarno večkrat na dan. Tujcu se priporoča zajtrk v kavarni, ker je cenejši kot v hotelu. Na cestnih hodnikih ima večina kavarn svoje »terasse«, kjer pri pogrnjeni mizi lahko ogledujete film pariške ceste. Glavne velike pariške kavarne: Na Boul. des Capucines: Cafe de la Paix (Plače de 1‘Opera), Cafe Napolitain, Cafe Americaine. Na Boulevard Montmartre: Cafe Mazarin. Cafč des Princes, Cafe de Madrid, Brasserie de Maxeville. Blizu borze (Bourse): Cafe de la Bourse, Cafe de Colonnes. Champs- Elysees: Fouquet’s, Cafe Le Berry, Cafe anglais. Quartier Latin (Bd. St-Michel): Le d’Harcourt, Cafe de Cluny, Cafe Soufflet, Le Biarritz. Montparnasse: Brasserie de la Rotonde, Cafe du Dome (umetniški kavarna), La Coupole, poleg Številnih drugih. Blizu Palais Royal: Cafe de la Regence, Cafe de Rohan. BARI, DANCINGI IN »LES THfiS«: Zabaveželjni bo lahko našel v Parizu v nočnih urah razvedrila kakršnega koli bo hotel in kolikor koli bo hotel. Vse takozvane »Music-Halls«, veliki hoteli in nočni lokali imajo svoje bare, ki so v Parizu zelo obiskovani. Glavni: Adega (Rue de Rivoli, 234), Chatham (Rue Daunon, 17), Castiglione (Rue Saint-Honore, 235), Diamant (Pl. St-Augustin), Lido (Arcades des Champs-Elysees), Grand- Hotel, Le Berry (Champs-Elysees) itd. Iz Anglije se je uvedla navada popoldanskih čajank, tkzv. »five o’clock« od 17—19 ure. Ti lokali (ples) so vezani z veliko eleganco. Čajanke se vrše največ v velikih hotelih n. pr.: Claridge, Crillon, George V., Ritz, Grand-Hotel itd. Večerni dancingi predstavljajo prav svo- 53 Informativni del jevrstno zabavo. Posebno razpoloženje zavlada šele po polnoči, ko godba, vino, petje, atrakcije itd. razpalijo duhove. Seveda so tudi cene temu primerne. Nekaj glavnih: Bullier (Quartier Latin, študenti), Boeuf sur le Toit (Rue de Penthievre 26), Casita (R. Washington), Cigogne (Bd. Montparnasse), Casa¬ nova (Av. Rachel), Enfants Terribles, Grand Ermitage mosco- vite (R. Caumartin 24), Lido (Arcades des Ch.-Elysees), Luna- Park (Port Maillot), Mac-Mahon (Av. Mac-Mahon), Magdala (Bd. de la Madeleine), meščanski Moulin de la Galette (Rue Lepic), Rialto (Av. de Wagram), Rotonde (Bd. Montparnasse), Sheherazade (Rue de Liege), Vikings (R. Vavin), Jardin des Acacias (Rue des Acacias), Grand Ecart (R. Fromentin), Chateau Caucasien (R. Pigalle), Langer (Carre des Ch.-Elysees), Perro- quet (Rue de Clichy), poleg številnih drugih. Večina pariškega nočnega življenja se odigrava, kot vidimo, v okrajih Montmartre in Montparnasse, poleg boulevardov in četrti med Etoile in Champs-Elysees. Montmartre je bil včasih središče pariškega nočnega življenja (posebno med 1924 do 1925). Dnevno so se otvarjale nove »Boltes de Nuit« (nočne skrinje). Mnogo jih je spet izginilo, vendar je Montmartre še vedno eden najzabavnejših krajev sveta. Vsak lokal ima svojo karakteristično posebnost in način zabavanja. Po končanih gle¬ daliških in kino predstavah se zberejo v teh lokalih zabaveželjni ljudje z vseh kontinentov. V večini lokalov je treba naročiti »sekt« (100—300 fr). Po svetovni vojni se je preselilo mnogo umetnikov iz Montmartra na Montparnasse, kjer so se sestali s študenti iz vsega sveta; tako je nastalo tu novo središče za¬ bave, s sicer manj delikatno izbrano družbo, toda z veliko bolj pestrimi in mnogo cenejšimi zabavami (nikjer nisi prisiljen na¬ ročiti sekt). Poleg umetnikov, literatov in študentov se zbirajo tudi ljudje, ki niso ne eno ne drugo. Izživljanje je tu mnogo zanimivejše. Pomembnejši lokali so: Rotonde, Coupole, Versai¬ lles, Cigogne, The Jockey, Vikings, La Jungle, Select, Nor- mandie itd. Pozni rogovileži pa najdejo zabave še v L*Escargot (R. Montorgueil), Au Pere Tranquille (Lescot 16) ter Chez Pharamond (Rue de la Grande Truanderie 24). 54 Informativni del PARIŠKE »MUSIC-HALLS«: Najrazličnejše atrakcije, višek elegance, zbir vseh mogočih glasov, barv, oblik, blesk kostumov, oblikovanja, vse to je združeno v music-hallih, ki so največja privlačna točka nočnega Pariza za Parižana in še bolj za tujca. Predstave v teh lokalih imajo značaj revij. Glavne Music-Halls so: Le Casino de Pariš (Rue de Clichy 19), Folies-Bergčre (Rue Richer 32), Palače (Faubg. Monmartre 8), Alcazar (Rue de Faubg. Montmartre 8), Folies-Wagram (Av. Wagram 35) in še mnogo drugih, posebno na Montmartru. Cene so tukaj znatno višje kot v gledališčih, imajo pa zato stojišča »prome- noirs« po nizki ceni. Sem spadajo tudi številni artistični kabareti, med katerimi sta najvažnejša: »La Chat Noir« (Bd. de Clichy 68) in »La Lune Rousse« (Rue Pigalle 58). VELIKE TRGOVSKE HIŠE: (Vse velike trgovske hiše so v ponedeljkih do 13 in 1 1 2 ure zaprte.) Grand-Magasins du Louvre na Pl. du Palais Royal; — Galeries Lafayette (Rue La- fayette 1-3, Chaussee d’Antin 15-36, Bd. Haussmann 38-42); — Magasins du Printemps (Bd. Haussmann 62-70); — La Sa- maritaine (vogal Rue du Pont-Neuf in Rue de Rivoli); — Bon Marche (Rue du Bac 131-137);— Palais de la Nouveaute (Grand Magasins Dufayel, Rue de Clignancourt 22-34). KNJIŽNICE IN ARHIVI: Archives Nationales (Rue de« Francs Bourgeois 30); — Bibliothčque de 1’Arsenal (Rue de Sully 1-3); — Bibliotheque des Arts et Metiers (Rue St-Martin 292); — Bibliotheque Sainte-Genevieve (Plače du Pantheon 10); — Bibliotheque de la Grande Guerre (grad Vincennes) ; — Bibliothčque historique de la Ville de Pariš (Rue de Sevigne) ; — Bibliotheque Mazarine (Palais de 1’Institut); — Biblio- theque du Museum National d’Histoire Naturelle (Jardin des Plantes); — BibIiothčque Nationale (Rue Richelieu 58). KULTURNE PRIREDITVE. (Seznam vseh dnevnih prireditev prinaša vse veliko dnevno časopisje, poleg tega revija »La Semaine a Pariš« ; podroben popis, zasedbo vlog, cene itd. pa list »Comoedia«, 50 c.) 55 Informativni del Pariš ima kot središče francoskega duhovnega življenja iz¬ redno živahno gledališko življenje (preko 50 gledališč). Skoro vsa gledališča igrajo vsak večer. Začetek večinoma ob 9 uri zve- čer. Predstave končajo okrog 24 ure.. Pozimi se vršijo večkrat med tednom takozvane »matinees«. Razen Theatre Fran?ais pre¬ nehajo poleti skoro vsa ostala gledališča s predstavami. Parterni sedeži (fauteuils d’orchestre) štejejo med najboljše prostore. Nato slede balkonski sedeži in lože (fauteuils de bal- con in loges de faces). Dame morajo v gledališču odložiti po¬ krivala. Večerna obleka je v velikih gledališčih predpisana samo za boljše prostore. Vstopnice je priporočljivo kupiti v naprej pri gledaliških pisarnah. Izogibati se je preprodajalcev vstopnic pred gledališčem. Vsako gledališče ima več garderob (vestiaires) po večinoma določeni ceni. Prostor v gledališču pokazuje po¬ sebni »ouvreuses«, kateremu je treba dati 1 do 2 fr napitnine. Ker so programi v gledališčih dragi, je bolje kupiti predhodno v kioskih list »Comoedia« ali »La Semaine a Pariš«. DRAMSKA GLEDALIŠČA: Država subvencionira dvoje gledališč: Theatre-Frangais ali Comedie-Frangaise na Plače du Theatre-Fran$ais, nekdanji Theatres Moliere, ki predstavlja od Molierovih časov do danes največje in glavno francosko gleda¬ lišče. Poleg klasičnih (Moličre, Racine, Corneille) in roman¬ tičnih dram (V. Hugo in Musset) se igrajo tudi najnovejša dra- matična dela. — Quartier Latin ima drugo državno gledališče »Odeon« (na Plače de 1’Odeon), ki daje moderna francoska in inozemska dela. Poleg teh dveh obstoja še več privatnih gle¬ dališč, imenovanih »Theatres des boulevards«, ki dajejo na oder najrazličnejše stvari po okusu pariškega »esprita«. Igralci me¬ njavajo gledališča in z njimi publika. Taka gledališča so: Gym- nase (Bd. Bonne Nouvelle 38), Athenee (Square de 1’Opera), Nouveautes (Bd. Poissoiniere 24), Michodičre (Rue de la Michodiere 4), Le Chatelet (Plače du Chatelet), Le Palais- Royal (Rue de Montpensier 38), Sarah-Bernhardt (Plače du Chatelet), Atelier (Plače Dancourt), Montparnasse (Rue de la Galtč 131), Aux Vieux-Colombier in še mnogo drugih. OPERNA GLEDALIŠČA: »Opera« je že od nekdaj središče pariškega družabnega življenja. V sijajnih prostorih se nudi 56 Informativni del elegantni publiki skrbno negovana umetnost. Opera igra nor- malno: ponedeljek, sredo, petek, soboto in nedeljo. Prve tri dni v tednu se vrše predstave za abonente in je tujcu v teh dneh obisk posebno interesanten, ker lahko vidi vso elito pariške družbe. Poleg Opere vzdržuje država tudi »Opero-Comique«. Do pred par leti sta imeli obe gledališči posebno, med seboj strogo ločeno muzikalno področje. Velike in težke opere so spa¬ dale v področje Opere, manjše in lažje pa Operi Comkjue. Danes prinaša Opera tudi moderna dela in balete in kaže v tem velik korak naprej; saj je opera edina, ki vzdržuje stalno elitno baletno družino. Od ostalih opernih gledališč je omeniti še Theatre des Champs-Elysees z inozemskimi ensembli in umet¬ niki ter krasno urejeni prostori; dalje Gaite-Lyrique (na Square des Arts-et-Metiers), mestno gledališče (lažje opere, operete, novosti itd.); Trianon-Lyrique (Bd. de Rochechouart 80) ; Mogador (Rue Mogador) večinoma tuje operete (amerikanske); poleg teh je še več gledališč, ki dajejo izmenoma operete in komedije: Bouffes Parisiens, Variete, Marigny, Petite-Scene itd. KONCERTI: V Parizu je muzikalno življenje zelo razvito. Številni koncerti nudijo publiki tako klasično kot moderno glasbo. V Pariš prihajajo komponisti, orkestri in glasbeniki iz vsega sveta. Pariške glasbene šole uživajo svetoven sloves. Vsako nedeljo popoldan se vrše v majhni dvorani konserva¬ torija znani »Concerts du Conservatoire«, ki so zasedeni že s samimi abonenti, dalje znani »Concerts Colone« (ob sobotah in nedeljah popoldne v Chatelet), »Concert Lamoureux«, »Concerts Pasdeloup«, Koncerti pariške simfonije v nedeljah in večkrat med tednom. Podroben razpored koncertov redno pri¬ našata »Comoedia« in »La Semaine a Pariš«. UMETNIŠKE RAZSTAVE: Dvoje je doprineslo, da je po¬ stal Pariš mednarodno središče slikarstva: zakladi v muzejih in hitro se razvijajoče internacionalno življenje. Pariš ima zahvaliti svojo slavo kot mesto umetnosti ne samo francoskim slikarjem, ampak v veliki meri tudi tujim umetnikom, ki so se tu izučili, tu nastanili in delovali (Picasso, Van Dongen, Foujita). Pariš pa je tudi največji kupec teh umetnin, ki jih zna pravilno ce- 57 Informativni del niti. Oficielna umetniška združenja prirejajo vsako leto perio¬ dične umetniške razstave (salons). Posamezne grupe in posa¬ mezni umetniki prirejajo tudi samostojne razstave, ki so mnogo¬ krat še bolj instruktivne. Podrobne podatke prinašajo mesečnik »L’Amour de l’Art«, 14- dnevnik ®L’Art vivant« in »La Se- maine a Pariš«. Glavni saloni so: Salon d’automne, ki se pri¬ reja novembra in decembra v Grand Palaisu in se s tem otvarja sezona teh razstav; Salon des Independants (februar in marec v Grand Palais); Salon de la Societe Nationale des Artistes Fran^ais, kratko imenovan »Le Salon«, je največja in najbolj obiskovana oficielna razstava (v Grand Palaisu maja in junija), ki jo otvarja sam predsednik republike in pomeni družabno dogodek prvega reda; Salon des Humoristes (aprila ali maja v Palais de Glace); Salon des Tuileries (od maja do septembra), osnovan leta 1923. kot izraz naprednejših stremljenj umetnikov, desidentov iz »Le Salon«. Na čelu tega stoje pomembne oseb¬ nosti umetniškega življenja; Salon des Artistes decorateurs (maja in junija v Grand Palais) je zelo interesanten za vsa¬ kogar, ker prinaša novosti iz vseh vrst dekorativne umetnosti (pohištvo, keramika, steklo itd.). Poleg teh prirejajo umetniška društva in privatniki ob posebnih prilikah priložnostne razstave raznih umetnikov (ob njihovih obletnicah) in narodov. Poleg oficielnih periodičnih razstav je v Parizu nešteto vsakovrstnih privatnih umetniških galerij. Istočasno s slikarskimi razstavami pa nam pokažejo Saloni tudi kiparstvo, arhitekturo in deko¬ rativno umetnost. Trgovine z umetninami vseh vrst so v Parizu zelo številne. KINO: Pariški kinematografi se dele v glavnem v dve grupi: Veliki kinematografi na boulevardih in na Champs- Elysees prinašajo premiere in jih predvajajo včasih skozi cel mesec. Cene so v teh zelo visoke. Igrajo od 14 ure do polnoči nepretrgoma. Glavni so: Capucines, Imperial Pathe, Paramount, Mjadeleine, ;Marivau>i-Pathe, ElyseevGaumont, Ermitage-Pathe, Colisee, Olimpia-Cinema, Gaumont-Palace (5000 prostorov), Les Miracles in nekdaj slavno zabavišče Moulin Rouge, ki je bilo leta 1930. spremenjeno v kino. Manjši kinematografi tako- zvani »Studios« prinašajo reprize, so mnogo cenejši in dnevno 58 Informativni del menjavajo svoje programe (Vieux Colombier, Studio 28, Studio des Ursulines itd.). ŠPORT: Podatke za posamezne športne prireditve prina. šajo časopisi L’Auto, Match, Sporting in Miroir des Sports. Konjske dirke so v Parizu silno priljubljene in obiskovane; od februarja do decembra skoro ni dneva brez konjskih dirk, ki jih prirejajo najrazličnejše družbe. Glavni prireditvi sta »Grand Prix« in »Steeple-Chase«, ki sta istočasno veliki reviji pariške mode. Glavna dirkališča so: Longchamp, Chantilly, Auteuil, St.-Cloud. Za dirke so razpisane velike nagrade (do pol milijona frankov). Automobilizem: Center automobilskega športa, ki je v Fran¬ ciji zelo razvit, je Automobile Club de France (Pl. de la Con¬ corde 6-8). Znane so stalne razstave vseh automobilskih znamk na Champs-Elysees, Citroen, Plače de 1’Europe in Salon de 1’Automobile (koncem leta v Grand-Palais). Glavni autodrom leži 21 km južno od Pariza v Linas-Monthery. Kolesarstvo: Glavni organizaciji sta Touring-Club de France (Av. de la Gr. Armee 65) in Union Velocipedique de France (Bould. Poissoniere 24). Veliki veledromi so Veledrome du Pare des Princes (Bois de Boulogne), Veledrome Municipal v Bois de Vincennes (Grand Prix de Pariš v juliju), Palais des sports ali Veledrome d’Hiver itd. Časopis »Auto« prireja vsako leto v juniju znani »Tour de France«, 5000 km dolgo dirko preko cele Francije z mednarodno udeležbo. Vsi ostali športi so pod vodstvom Commite national des Sports — Commite 01ympique Frangais. Velike športne pri¬ reditve se vrše na največjem francoskem stadionu Stade de Colombe, ki leži 12 km severno-zapadno od Pariza. Znano je še umetno drsališče v palači Palais de Glace poleg Grand- Palais. 59 Seznam glavnih zanimivosti Pariza (CAS OBISKA). Vstopnina v državne muzeje, galerije itd. je enotna in znaša 2 fr. V nedeljah je vstop navadno brezplačen. Za večkratni obisk je priporočljiv abonement, na mesec 10 fr za posamezne muzeje, galerije itd.; abonement za vse državne razstave pa mesečno 30 fr. Za fotografiranje posameznih predmetov je treba plačati posebne pristojbine. Prost vstop imajo otroci, grupe štu¬ dentov (pod vodstvom profesorjev), profesorji, umetniki, arheo¬ logi itd. Večjim grupam izdaja Administrations des Beaux-Arts, ali Conservateur du Musee vstopnice po polovični ceni. ODPRTO VSAK DAN: Chambre des Deputes (poslanska zbornica) v Palais Bour- bon na Quai d’Orsay in Rue de 1‘Universitč. Obisk je dovoljen med parlamentarnimi počitnicami. V času zasedanja je obisk možen le tedaj, ko ni seje in to s priporočilom kakega poslanca. Hotel de Vlile (prefektura seinskega departementa), vstop vsak dan od 14—16 ure. Vstop pri levih vratih glavne fasade. Vodnik (pourboire). Jardin d’Acclimatation (zoološki in botanični vrt z raznimi atrakcijami) v Bois de Boulogne. Odprt od 9 ure do mraka. Vstopnina 3 fr. Jardin du Luxembourg odprt od jutra do mraka. Poleti dvakrat mesečno koncert (od 16—17 ure); sedež na stolu 25 c, na fotelju 50 c. Jardin du Palais-Royal isto kot Jardin du Luxembourg. Jardin des Plantes ali Museum d’histoire naturelle (bota¬ nični in zoološki vrt) na Plače Valhubert in Rue Geoffroy- Saint-Hilaire; odprt od jutra do mraka. Vstopnina za posamezne oddelke 2 fr. Jardin des Tuileries vstop od jutra do večera; poleti vojaška godba (nedelja, torek, četrtek); stol 25 c, fotelj 50 c, 60 Seznam glavnih zanimivosti Pariza Musee des Arts decoratifs (muzej dekorativne umetnosti) na Rue de Rivoli 107; od 10 do 17 ure; na velike praznike zaprt; vstopnina 2 fr, ob nedeljah brezplačno. Musee Rodin na Rue de Varenne 79; od 13 do 16 ure, po¬ leti do 18 ure, vstop 2 fr, v nedeljah brezplačno. NoPre-Dame de Pariš (pariška katedrala) na otoku Iie de la Cite; zakladnica odprta vedno (razen nedelje in praznika) od 10 in! pol do 17 in pol ure, zvonika dostopna skozi vrata se¬ vernega zvonika vsak dan od 10—16 ure, vstop 2 fr, brezplačno v nedeljah in četrtkih popoldne. Palais du Luxembourg ali Palais du Senat (senat) na Rue de Vaugirard. Med parlamentarnimi počitnicami vstop dovoljen v spremstvu vodnika (3 fr); sicer dovoljenje, ki ga tujcu izpo¬ sluje njegovo poslaništvo. Sacre-Coeur ali Basilique du Sacre-Coeur na Montmartru. Vstop v cerkev je prost med 6 uro in 21 1 /2 ure, v kripto od 8 1 /2 do 12 ure in od 14 ure do večera (1 fr), vstop v kupolo (Dome) vsake pol ure (2 fr); fotografiranje prepovedano. Sorhonne (univerza). Obisk ob času predavanj, sicer se obr¬ niti na vratarja (pourboire) na Rue des Ecoles (vrata 7). Cerkev odprta vsak dan od 9—12 ure in od 13—16 ali 18 ure. Tour Eiffel (Eiflov stolp) od 10 ure do noči. Vstopnina za 1. nadstropje ob nedeljah in praznikih 2.50 fr, med tednom 5 fr; 2. nadstropje 8 fr; 3. nadstropje 10 fr. ODPRTO SAMO OB DELAVNIKIH: Archives nationales (državni arhiv) na Rue des Francs-Bur- geois 60; za Salle de travaille (od 9 ure do 12 ure in od 13 do 17 ure) je treba posebno dovoljenje; za Musee Paleogra- phique je treba legitimacijo. Banque de France na Rue Croix-des-Petits-Champs 39; za obisk galerij obrniti se na tajništvo. Bibliotheque Sainte-Genevieve na Plače du Pantheon, stalno odprto od 10—22 ure. 61 Seznam glavnih zanimivosti Pariza Bourse (borza) na Plače de la Bourse. Ob 15 uri so za¬ ključena borzna dela; od 14—16 ure, obrniti se na vratarja. Palais de Justice (sodišče) na otoku Cite; od 11 do 16 ure; ječe na Quai de 1’Horloge od 10 do 12 ure in 13 1 /2 do 16 ali 17 ure (razen ob ponedeljkih in praznikih), vstop 2 fr, v ne¬ deljah brezplačno. Tribunal de Commerce (trgovsko sodišče), od 10 do 16 ure. ODPRTO VSE DNI RAZEN V PONEDELJKIH: Are de Triumphe de 1’Etoile (slavolok zmage z grobom ne¬ znanega vojaka iz svetovne vojne) na Plače de 1’Etoile (zvezda), od 10 do 16 ali 17 ure. Vstop 2 fr, v nedeljah prost. Bibliotheque des Arts et Metiers na Rue Saint-Martin 292, 10 do 15 ure in zvečer od 19 1 /2 do 22 ure (ob sobotah od 11 do 16 ure). Bibliotheque Nationale na Rue de Richelieu 58; Salle de lec- ture publique (13 do 17 ure in ob nedeljah od 9 do 16 ure), Salle de travaille des Imprimes (od 9—18 ure), Salle des Me- dailles (od 9*/2 do 12 ure in 13 do 16 ure), Salle des Manu- serits (od 9 do 17 ure). Colonne de Juillet na Plače de la Bastille. od 10 do 17 ure. Vstopnina 2 fr, v nedeljah prost. Musee des Beaux-Arts de la ville de Pariš (mestni umet¬ nostni muzej) na Avenue Alexandre III. v Petit-Palais, od 10 do 16 ure ali 17 ure, vstop 2 fr, ob nedeljah prost. Musee de Cluny et des Thermes v Hotel de Cluny na Rue du Sommerard 24, od 10 do 16 ure, vstop 2 fr, ob nedeljah prost. Musee Galliera na Av. Pierre-I.-de-Serbie 10. od 10 do 16 ure ali 17 ure, vstop 2 fr, prost v nedeljah. Musee des Gobelins na Av. des Gobelins 24; od 13 do 16 ure; 2fr, ob nedeljah vstop prost. Musee historique de la ville de Pariš ali Carnavalet (mestni zgodovinski muzej) na Rue Sevigne 23, od 10 do 16 ure, poleti do 17 ure. Vstop 2 fr, ob nedeljah prost. 62 Seznam glavnih zanimivosti Pariza Mus če du Louvre, od 10 do 16 ure, od aprila do septembra od 10 do 17 ure, vstop 2 fr, ob nedeljah in praznikih prost. Zaprt le ob največjih praznikih. Musee du Luxembourg, vhod na Rue de Vaugirard, od 10 do 16 ure, poleti do 17 ure, vstop 2 fr, v nedeljah prost. Musee Victor-Hugo na Plače des Vosges 6, od 10 do 16 ali 17 ure, vstop 2 fr, ob nedeljah prost. Pantheon (grobnica slavnih mož) na Plače du Pantheon, od 10 do 16 ali 17 ure, vstop 2 fr, v nedeljah, praznikih in četrt- tek popoldne vstop prost. ODPRTO SAMO DOLOČENE DNEVE: Catacombes, vhod na Pl. Denfert-Rochereau 2, vstop prvo in tretjo soboto v mesecu ob 14 uri in vsako soboto od 1. julija do 15. oktobra. Vstop 2 fr. vzeti s seboj luč. Hotel des Invalides (vojni muzej z grobom Napoleona) Napoleonova grobnica, vsak dan od 12 do 16 ali 17 ure. Vstop 2 fr, ob nedeljah in četrtkih prost. Musee de 1’Armee, vsak dan razen ponedeljka in sobote od 13 do 16 ali 17 ure, vstop 2 fr, ob nedeljah in četrtkih prost. Institut de France (sedež francoske akademije znanosti) na Quai de Conti 23; vsako sredo od 14 do 16 ure. Obrniti se na tajništvo (2. dvorišče, I. nadstropje, vrata D). Monnaies (kovnica denarja in denarni muzej) na Quai de Conti 11. Muzej odprt v sredo in četrtek od 13—15 ure (pis¬ mena prošnja na ravnatelja kovnice, veljavna za 4 do 5 oseb). V delavnici obisk pod vodstvom. Musee tnineralogique et geologique de l’Ecole des Mineš na Bd. St.-Michel 60. Odprt torek, četrtek in soboto od l4 1 /2 do 16 ure. Vstop prost. Observatoire (Zvezdama) na Avenue de 1’Observatoire za Luxembourgom; vstop prvo soboto v mesecu ob 14 uri s po¬ sebnim dovoljenjem ravnatelja. 63 OPIS MESTA Orientacija in splošen pregled Glavna črta, ki omogoča v Parizu orientacijo je reka Seina, ki deli mesto v dva dela. Skoro vzporedno s Seino poteka na desnem bregu važna prometna žila, ki jo tvorijo od v. na z. Rue du Faubourg Sainte-Antoine, Rue St.-Antoine, Rue de Rivoli, Avenue des Champs-Elysees in Avenue de la Grande- Armee. Severno od te črte se v polkrogu od Plače de la Bastille do Plače de la Concorde vlečejo Veliki Boulevardi (Bd. de la Bastille, Beaumarchais, du Temple, Plače de la Republique, St.-Martin, St.-Denis, Poissoniere, Bonne-Nouvelle, Montmartre, des Italiens, Plače de 1’Opera, des Capucines, de la Madeleine, Rue Royale). Ta polkrog preseka pravokotno na Seino velika trgovska arterija Bd. Sebastopol s podaljškom Bd. de Strasbourg (do Gare de l’Est) na jug pa Bd. du Palais (Ile de la Cite) in Bd. St.-Michel (na levem bregu). Na levem bregu pa je manjši polkrog, ki ga tvori Bd. St.-Germain s priključkom Bd. Henri IV. do Plače de la Bastille. V tem krogu leži staro jedro in današnje središče Pariza, ki ga krog in krog obdajajo novejši deli. Za ogled mesta in njegovih znamenitosti je treba vsaj 14 dni. Za dobro upoznanje Pariza je pa tudi en mesec premalo. Zato je važno, da si vsak obiskovalec točno razdeli čas, ki ga namerava posvetiti ogledu mesta. Priporočljivo je, po prihodu v Pariš, napraviti kratek orientacijski sprehod, ki naj da tujcu splošen pregled in sliko mesta. Najbolje je vzeti taxi in se od središča mesta, ki ga tvori Plače de 1’Opera s počasno vožnjo voziti po sledečem programu: od Plače de 1’Opera na zapad po 64 Orientacija in splosen pregled Bd. des Capucines in de la Madeleine na Rue RoyaI do Plače de la Concorde. Od tu na desno po Avenue des Champs-Elysees na Plače de l’Etoile (Are de Triomphe), dalje po Av. de la Grande Armee do Porte de Neuilly; od tu na levo po Av. Malakoff in Av. Foch. nazaj na Plače de 1’Etoile; od tu na desno po Av. preko Champ de Mars k Hotel des Invalides; dalje po Rue de Pont in Plače de la Concorde d'Iena mimo Trocadero na Pont d’Iena do Eiflovega stolpa in Grenelle in Rue du Bac na Bd. Saint Germain; dalje po Bd. St.-Michel do Sorbonne in k Pantheonu; nazaj Bd. St.-Michele m Bd. du Palais (Ile de la Cite) na Plače du Chatelet; od tu na desno po Rue de Rivoli (Hotel de Ville) na Plače de la Bastille in dalje po Bd. Beaumarchais in du Temple na Plače de la Republique; od tu po Velikih boulevardih (glej zgoraj) do Opere; od tu na levo po Avenue de l’Opera mimo Theatre- 5 65 1. D. breg, med Seino in Grands Bds. Francais in Palais-Royal na Rue de Rivoli do Louvra; od tu nazaj po Rue de Rivoli mimo Tuilerij na desno po Rue de Castiglione na Plače Vendome in dalje po Rue de la Paix nazaj k Operi. Omenjeno ruto je priporočljivo napraviti peš, ker je mnogo bolj instruktivna, zahteva pa več časa in truda. Najvažnejše orientacijske točke, ki so vidne daleč na okoli, so na severu cerkev Sacre-Coeur na Montmartru, na zapadu Eiflov stolp in na jugovzhodu Pantheon na Montparnassu. Cestni napisi označujejo poleg imena ulice tudi mestni okraj (arrondis- sement). Hišne številke začno pri cestah, ki potekajo od Seine, ob Seini in rastejo proti periferiji. Pri cestah vzporednih s Seino, pa začne štetje na vzhodu in se nadaljuje v smeri toka Seine na zapacl. Na levi strani ceste so lihe, na desni pa sode hišne številke. Naš vodnik ima ves Pariš razdeljen v 8 delov, ki vsak zase lahko tvori eno ogledovalno enoto. I. Desni breg med Seino in Grands Ižoulevards PLAČE DE LA CONCORDE Predstavlja najlepši in najveličastnejši trg prestolice. Edino severna stran je zaprta in to z dvema palačama (desno morna¬ riško ministrstvo, levo Autoklub in Hotel Crillon) iz dobe Ludvika XV., ki nudita skupno z v ozadju ležečo cerkvijo La Madeleine edinstven pogled. Na jugu zapira fronto onstran Seine ležeča poslanska zbornica (Chambre des Deputes), na vzhodu in zapadu pa preide trg v krasne nasade in parke Tui¬ lerij in Champs-Elysees. Trg je središče vsega zapadnega dela mesta. Uredil ga je leta 1763. Ludvik XV.; med revolucijo je stala tu giljotina, ki je usmrtila kralja Ludvika XVI., Marijo Antoineto, Dantona, Robespierra in več kot 3000 drugih ob¬ sojencev. Sredi trga stoji 23 m visok luksorski obelisk, darilo egiptskega vicekralja Ludviku Filipu, postavljen leta 1836. Po¬ pisan je s hieroglifi, ki poveličujejo dela Ramsesa II., podstavek pa slika postavitev in transport obeliska. Okoli tega stoje spo¬ meniki, ki predstavljajo najpomembnejša francoska mesta. 66 I. D. breg, med Seino in Grands Bds. JARDIN DES TUILERIES se razprostira na desnem bregu Seine od Plače de la Concorde do starega Louvra. Park je delo slavnega arhitekta Ludvika XIV., Lenotre. Nasadi so velikomestni in reprezentativni, ustvar¬ jeni v zabavo kraljem in reprezentanco kraljevskega dvora. Vzpo¬ redno z Rue de Rivoli poteka Terrasse des Feuillants, ki je do¬ bila ime po republikanskem klubu Feuillantov, ki so imeli tu svoje seje. Na koncu terase stoji Musee du ]eu de Paume (mo¬ derna inozemska umetnost). Tu je stala za časa revolucije stara kraljevska Manege (jahalnica), v kateri sta zborovala konsti- tuanta in konvent. Vzporedno s Seino poteka Terrasse du Bord de l’Eau ali Orangerie. Dohod na Plače de la Concorde krasita dva krilata konja. Od stare kraljevske rezidence Palais des Tui- leries, ki jo je zgradila Katarina Medici (1564), sta po požaru 1871 ostali le dve zvezni krili Pavillon de Mar san (muzej de¬ korativne umetnosti) in Pavillon de Flote, danes del Louvra. ARC DE TRIOMPHE DU CARROUSEL je kot slavolok predstavljal vhod v Tuilerije. Postavil ga je po vzgledu rimskih cesarjev Napoleon I. kot spomin na svoje zmage; ker mu ni bil dovolj monumentalen, je zgradil na Plače de 1’Etoile veličastnejši slavolok Are de Triomphe de 1’Etoile; iz Plače de la Concorde je krasen pogled na oba slavoloka. Med Are du Carrousel in Louvrom stoje spomeniki Pariš (1914— 1918), Gambetta (vodja narodne obrambe 1870-71) in Lafa- yette (udeleženec amerikanske osvobodilne vojne). LOUVRE predstavlja najmogočnejšo palačo sveta. Louvre, Notre-Dame in Tour Eiffel so najznačilnejše stavbe Pariza. Palača ni slavna samo zaradi svojih neizmernih bogastev v umetniških zbirkah; zgradba sama, na kateri so zapustili sledove vsi slogi od rene¬ sanse dalje, je ena najlepših v mestu. Obe krili jugozapadnega ogla starega Louvra sta s svojo elegantno razčlenjenostjo, lepoto reliefov (Goujon) in okroglimi odprtinami nad vrati, najčistejša 5* 67 1. D. breg, med Seino in Grands Bds. primera francoske renesanse. Vzhodna fasada (stebrovje) pomeni naj lepše kar ie ustvaril barok. Louvre so gradili od 12. do 19. stol.; sestoji iz starega Louvra (okrog 4 oglatega dvorišča) na vzhodu in novega Louvra, ki ga tvorita dva dolga razčlenjena trakta ob Rue de Rivoli na severu in Seini na jugu. Najstarejši del je zgradil Filip August (1180—1223) kot trdnjavo in ječo; ta del. ki predstavlja jz. četrtino starega Louvra. je na dvorišču označen z belimi kamni. Pod Francem I. (1515—1547) in Henrikom II. (1547—1559) je veliki renesančni stavbenik Pierre Lescot do- gotovih vogalni del današnjega j. in z. krila starega Louvra. Katarina Medici je dala zgraditi srednji del južnega trakta no¬ vega Louvra (vpliv italijanske renesanse), ki ga je Henrik IV. (1589—1610) povišal za eno nadstropje in podaljšal do Pavi- llon de Flore (konec j. trakta). Pod Ludvikom XIII. (1610— 1643) je zgradil Lemercier '»Pavillon de FHorloge« in sz. vogal starega Louvra. Ludvik XIV. (1643—1715) je dokončal gradnjo starega Louvra, ki tvori zaključen četverokot. Klasično kolonado vzhodne fasade je zgradil Perrault. Napoleon I. (1804 —1814) se je zavzel za stari načrt zveze Louvra s Tuilerijami in zgradil s. zvezni trakt do Pavillon de Marsan, ki ga je skupno z j. traktom dokončal šele Napoleon III. Louvre z dvorišči za¬ vzema skoro 200.000 m 2 (650 m dolg). Francoski kralji niso radi bivali v Louvru. Prva je v njem Stanovala Katarina Medici. Leta 1572. se je vršil na gradu velik turnir na čast poroke Henrika IV. Ob tej priliki je bil izdan ukaz o znanem pokolju protestantov (šentjernejska noč). Lud¬ vik XIII. je med bivanjem v Parizu vedno stanoval v Louvru. Ludvik XIV. se je raje umaknil v Versailles. Narodni konvent je med revolucijo dal preurediti Louvre v narodni muzej, Musee National du Lovre. Edino v s. traktu je danes finančno mini¬ strstvo. PALAIS ROYAL Rue de Rivoli, ena najprometnejših velikih pariških arterij, ki sega od Plače de la Concorde pa skoraj do Plače de la Ba- stille, loči Louvre od PaIais-Royal, ki leži na istoimenem trgu. 68 I. D. breg, med Seino in Grands Bds. Je ena številnih zgodovinskih stavb Pariza, katere pomen leži v spominu na pretekli sijaj in slavo. Palačo je dal zgraditi kar¬ dinal Richelieu v letih 1624—1645. Po njegovi smrti je pri¬ padla francoskim kraljem. V njej so prebivali večinoma razni kraljevski princi in regenti. Filip Egalite je 1781 dal na obeh straneh palače zgraditi Theatre- Frangais, Theatre du Palais- Royal in velike galerije, katere je dal v najem trgovcem in ka- varnarjem za kritje svojih velikih izdatkov. Tu je bil sedež ne¬ zadovoljnežev, ki so vzpodbujali k revoluciji. Po revoluciji je nastalo tu shajališče elitne, mondene družbe (trgovine, kavarne, zabavišča, igralnice). Leta 1871. so komunardi palačo zažgali; po restavraciji 1872—1876 je postala sedež državnega sveta (Conseil d’Etat) in ravnateljstvo lepih umetnosti (des Beaux Arts). Ogled ni dovoljen. V parku (Jardin de Palais-Royal) je Rodinov spomenik Victorja Hugoa. V Galerijah se nahaja danes kolonialni muzej. THfiATRE-FRANCAIS ALI COMI-DIF-FRANCAISF, na Plače du Theatre-Franjais je zvezan s Palais-Royal (njegov jz. vogal). Zgraditi ga je dal leta 1785. Filip Egalite. V tem gledališču je prvotno igrala skupina, ki je izhajala od Moličra, katerega vpliv se še danes pozna v igranju Moličrovih in klasič¬ nih francoskih dram in to v najčistejši francoščini. V gledališču kip Voltaira, pred gledališčem kip pesnika Alfred de Musset (1816—1857). BIBLIOTHEQUE NATIONALE leži takoj s. od Palais-Royal ravnotako ob Rue de Richelieu, Biblioteka predstavlja impozantno zgradbo na mestu starega Hotel Mazarin (1647 zgradil Mansart), od katerega se je ohra¬ nil en del kot Galerie Mazarin. Poleg galerije je v današnji stavbi vzidanih še več delov nekdanjih stavb (Hotel Tubeuf). Pročelji proti Rue de Richelieu in na s. Rue Colbert sta mo¬ derni. Ustanovitelj knjižnice je bil Karel V. (1364—1380). Poznejši vladarji so dodajali nove zbirke, manuskripte in listine. Največ sta dodala Ludvik XIV. in Colbert. Revolucija je knjiž- 69 1. D. breg, med Se/no in Grands Bds. rico znatno izpopolnila, ker je vse bibliografske zaklade duhov¬ ščine in emigrantov nacionalizirala. Tekom 19. stoletja se je po¬ večala biblioteka s privatnimi zbirkami. Danes je ena najboga¬ tejših bibliotek sveta. LA BOURSE (BORZA) Takoj s. od Bibliotheque Nationale na Plače de la Bourse stoji borza, ki je bila zgrajena med 1808—1826 po vzgledu rim¬ skega templa. Stranski krili sta bili dodani 1902—1904. Naj- živahnejše je tu med 12 1 /2 do 14 1 /2 ure; vrvenje začne že na trgu in se na stopniščih ter v 32 m dolgi in 18 m široki borzni dvorani stopnjuje do oglušujoče zmešnjave glasov in vpitja. Ku¬ polo krase alegorične slike in basreliefi. Pogled na dvorano je najlepši iz »Galerie superieure«. PLAČE DES VICTOIRES ki leži vzhodno od Palais-Royal in Biblitheque Nationale, je dal 1685 postaviti Ludvik XIV. s svojo soho. Revolucija je dala kip nadomestiti z leseno piramido v spomin na zmage. Današnji kip Ludvika XIV. je bil postavljen 1822. (Bosto). BANQUE DE FRANCE Jugozapadno stran Plače des Victoires (nasproti Palais-Royal) zapira Banque de France, krasna palača, katero je kot Hotel de Vrilliere postavil leta 1635. Francis Mansart, prvi konstruktor mansardnih streh. Banka se je v zadnjih letih razširila tudi na sosedne bloke. Notranja »Galerie doree«, izredno dekorativno delo Ludvika XIV. je precej pokvarjena; zanimivi so tresori v kleti in njih varnostne naprave. CERKEV ST.-ROCH Zapadno od Plače du Theatre-Frangais pridemo po Rue St.- Honore do St.-Roch, najlepšega primera pariške baročne arhi¬ tekture. Cerkev je bila zgrajena med 1653—1736 po načrtih Lemerciera in de Cotte. Tu in v bližini je Napoleon uničil 70 I. D. breg , med Seino in Grands Bds. rojalistični upor. Cerkev hrani mnogo historičnih zanimivosti; tu je bil 1684 pokopan P. Corneille; nagrobni spomenik kanc¬ lerja Maupertinsa (1698—1759); spomenik kardinala Dubois poleg številnih drugih; v kapelah so odlična dela slikarjev An- guier, Duseigneur in Deseine. Od cerkve St.-Roch po Rue des Pyramides pridemo do Plače de Rivoli na Rue de Rivoli. kjer stoji statua Jeanne d’Arc (de¬ vica Orleanska) na mestu, kjer je vkorakala v mesto. PLAČE VENDOME Od Jardin des Tuileries proti s. pridemo po Rue Castiglione na Plače Vendome, ki je najčistejši primer francoske gradbene umetnosti iz dobe Ludvika ŽIV. (simetrično oblikovan z ena¬ kimi hišnimi pročelji). V neposredni bližini najprometnejših cest je sam le malo uporabljan. Zgrajen 1685—1720. Sredi trga stoji Colonne Vendome, postavljen 1810 (ulit iz 1200 v vojnah zajetih neprijateljskih topov) po vzgledu Trajanovega slavoloka, 44 m visok: na podstavku basrelief, ki poveličuje vojni pohod iz 1805, na vrhu Napoleon v rimski cesarski obleki; 1871 so ga komunardi zrušili, 1875 ga je Mac-Mahon spet postavil. Zapadno stran trga zaključuje Ministere de Justice (pravo¬ sodno ministrstvo). Od Plače Vendome proti s. k Plače de 1’Opera, vodi Rue de la Paix, ki je sedež najelegantnejših in najbolj luksuznih trgovin v Parizu. Ta cesta se združi z Avenue de l’Opera na Plače de l’Opera, ki je najprometnejša točka današnjega Pariza. Arhitektonsko ozadje temu silnemu vrvenju daje OPERA ogromna zgradba in najprostornejše gledališče na svetu. Veliko stopnišče je arhitektonsko nekaj svojevrstnega (zgrajeno iz be¬ lega marmorja, rosso antico in onyxa). Opera ali Academie Na- tionale de Musique et de Danse je bila zgrajena po načrtih Garniera med 1861—1874, otvorjena pa 1875. V vestibul v pritličju drži 7 lokov s statuami in grupami, ki predstavljajo 71 I. D. brez, med Seino in Grands Bds. vse vrste gledališke umetnosti. Nad kipi so postavljeni portreti Cimarose, Haydna, Pergolese in Bacha. V 1. nadstropju je Loggia s 30 korintskimi stebri, vmes doprsni kipi Mozarta, Beethovna, Spontinija, Aubera, Rossinija, Mayerbeera in Ha- levya; dalje navzgor bogato okrašena atika. Notranjščina je nad vse sijajna: na stopnišču stoji 30 marmornih kipov; pred fo- yerom, ki je 54 m dolg, so mozaiki, krasna ogledala in kamini; foyer končuje s saloni. Gledališka dvorana je vsa v karminu in zlatu, ima 5 nadstropij in 2156 sedežev. V 1. nadstropju je mali Musee de 1’Opera, z zbirkami kostumov, portretov, kipov, ma- nuskriptov, gledaliških listov itd. Pred z. fasado kip graditelja Garniera. GRANDS BOULEVARDS (VELIKI BOULEVARDI) kratko Les Boulevards imenovani, s središčem in najprometnej¬ šim križiščem na Plače de 1’Opera, se vlečejo od Plače de la Bastille preko Plače de la Republique, Plače de 1’Opera, mimo cerkve la Madeleine do Plače de la Concorde. Ta preko 5 km dolga linija sestoji v z. delu iz Bd. de la Madeleine, Bd. des Capucines in Bd. des Italiens in pomeni glavno arterijo d. brega in Pariza sploh. Tu so velike banke, trgovine, restauranti, kavarne, kinomatografi in druga zabavišča. Posebno zanimivo je sedeti na terasah kavarn ali promenirati in ogledovati življenje tega mesta. CERKEV LA MADELEINE na Plače de la Madeleine. Krasen je pogled iz Plače de la Con¬ corde proti s. na pročelje cerkve. Dela so začeli 1763 pod Lud¬ vikom XV.; Napoleon je delo nadaljeval po vzgledu grškega templa kot »Tempel slave« za vojake velike armade »Grande Armee«. Leta 1842. je bila predana svojemu kultu. Še danes je to, v smislu Napoleonovega namena, cerkev visokega vojaštva. Cerkev ima najboljše orgije v Parizu in slovi po svoji krasni glasbi ob nedeljah in praznikih. Zelo temna notranjščina ima ladjo, ki sestoja iz treh kupol, polkrožni kor, na vsaki strani po 3 z jonskimi stebri obdane kapele. Od cerkve, ki leži kot 72 I. D. breg, med Seino in Grands Bds. otok sredi ogromnega vrveža, je krasen razgled proti jugu preko široke Rue Royale (nadaljevanje Velikih boulevardov) in Plače de la Concorde na Chambre des Deputes (parlament) on¬ stran Seine. ST.-GERMAIN L’AUXERROIS Leži nasproti v. fasade Louvra in je ena najpomembnejših pariških cerkva . Krasna poznogotska arhitektura, portal in kor iz 13. stoletja. Cerkev je bila dolgo časa farna cerkev francoskih kraljev. Leta 1831. je bila opustošena in je služila nekaj časa kot magistratni urad. Leta 1838. so jo popolnoma renovirali in vrnili prvotnemu namenu. Poleg cerkve s prostostoječim stolpom stoji magistrat 1. okraja (Mairie du I. arrond.). PLAČE DU CHATELET je dobil ime po trdnjavi »Grand Chatelet«, ki je v srednjem veku branila vstop na glavni most na Ile de la Cite. Leta 1802. so jo podrli. Na s. strani zapira trg notarska zbornica, na z. leži Thedtre du Chatelet na v. Thedtre Sarah-Bernhardt. na j. pa vodi preko Seine Pont au Change. Sredi trga stoji Fontaine de la Victoire iz leta 1808. v spomin na Napoleonovo vojno v Egiptu. V sv. koncu trga stoji na Square St.-Jacques Tour St,- ]acques, kot ostanek velike cerkve. Vitek gotski stolp je visok 52 m. S stolpa, ki služi za meteorološko postajo, je lep razgled. HOTEL DE VILLE je lepa renesančna stavba, ki stoji na mestu leta 1871. od ko- munardov požganega prvotnega magistrata. Zgradili so jo v letu 1875—1884. V palači, kjer je sedež prefekture seinskega de- partementa in mestne občine, sprejema Pariš svoje goste. Palačo krasi nad sto kipov slavnih Parižanov in francoskih mest. Pred zgradbo leži prostran trg, ki se je do 1830 imenoval Plače de Greve, kjer so od 1310—1830 obešali politične in druge zločince. 73 I. D. brez, med Seino in Grands Bds. SAINT-MARRY Sv. od Plače du Chatelet v Rue St.-Martin ležeča, od hiš popolnoma obdana cerkev. Za stari Pariš značilna stavba v poznogotskem stilu. Posebno lep je portal. LES HALLES ali HALLES CENTRALES ki so dale ime celemu kvartu. so bile že v srednjem veku naj¬ večji živilski trg Pariza. Prve stavbe (Halles) je zgradil že kralj Filip Avgust (1183). Današnja moderna ureditev datira iz dobe Napoleona III. (1854—1866). Tržnice zavzemajo 70.000 m 2 in sestoje iz 10 paviljonov. Interesantno tržno življenje, ki se tu razvija noč in dan, je posebno živahno zjutraj, ko so tu nakopičeni ogromni skladi vsakovrstnih živil, ki jih dnevno konsumira velemesto. Jv. od Halles na Square des Innocents stoji v lepem nasadu znamenit vodnjak Fontaine des Innocents, ki predstavlja višek gracioznosti francoske renesanse. Zgradila sta ga 1549 kiparja Pierre Lescot in Jean Goujon. Na z. strani tržnic stoji Bourse de Commerce (trgovska produktivna borza), s. od nje pa Hotel des Postes (glavna pošta). SAINT-EUSTACHE Poleg Notre-Dame in Saint-Chapelle najlepša pariška cerkev leži na s. strani Halles Centrales. Po svojem tlorisu, proporcijah in svodih je najinteresantnejši primer vpliva gotskega stila na renesančno in klasično umetnost, ki je prispevala k okrasitvi stavbe. Cerkev je bila zgrajena v letu 1532—1637., glavni portal s klasičnim stebrovjem pa v letih 1754—1778. Med revolucijo so tu praznovali praznik boginje razuma in pretvorili cerkev v tempel agrikulture. V cerkvi so številne grobnice (ministet Colbert, maršal Tourville). Notranjost tvori 5 visoko obokanih ladij. Znamenita je cerkvena glasba, ki privablja številne ob¬ iskovalce. 74 I. D. breg, med Seino in Grands Bds. CONSBRVATOIRE DES ARTS ET METIERS Velika stavba, namenjena industrijskemu pouku in tehnič¬ nemu muzeju, leži v Rue St.-Martin 292, ki poteka na v. vzpo¬ redno z glavno prometno žilo Bd. de Sebastopol. Stavba hrani številne zgodovinske ostanke stare opatije St.-Martin-des-Champs, ki ima za razvoj severnega dela Pariza ogromne zasluge, kot opatija St.-Germain-des-Pres za razvoj levega brega. Kor zgodnje gotske cerkve je eden redkih primerov romanskega stila v Pa¬ rizu, refektorij pa predstavlja najčistejšo pariško gotiko. No¬ tranjost cerkve je danes muzej, refektorij pa knjižnica. SAINT-NICOLAS-DES-CHAMPS Poznogotska cerkev, dozidana v renesančnem slogu leži na Rue St.-Martin 254, nasproti tehničnega muzeja (Arts et Me- tiers). Najlepši je južni portal. PLAČE DE LA REPUBLIQUE je bil urejen v 1. 1854—1862. pod Napoleonom III. na mestu stare trdnjave, ki je varovala mestna vrata »Porte du Temple«. Danes je trg središče delavnih in gosto naseljenih sv. mestnih okrajev (v bližini je borza dela). Sredi trga na 15 m visokem podstavku 9-5 m visok bronast kip Republike. Basreliefi pred¬ stavljajo zgodovinske dogodke, kipi pa simbole revolucije (brat¬ stvo, enakost, svobodo in pravico). Postavili so ga bratje Mo- rice leta 1883. Trg vežejo z zapadom Veliki boulevardi: St.-Martin (Porte St.-Martin iz 1674), St.-Denis (Porte St.-Denis iz 1672), Bonne Nouvelle, Poissoniere (tu prično velike trgovine, kavarne in stauranti), Mantmartre in sijajni Bd.-des Italiens, ob katerem leži Opera-Comique. Na jug pa vodijo mnogo manj elegantni boulevardi na Plače de la Bastille. 75 I. D. breg, med Seino in Grands Bds. MARAIS se imenuje mestni del, ki leži med Hotel de Ville, Plače de la Bastille in Plače de la Republi,que. Ime (močvirje) je dobil po nekdaj pogostih poplavah Seine. Tu je najbolje ohranjen stari Pariš. V 16. in 17. stoletju je bilo tu središče mesta, v katerem je prebivala elita pariškega prebivalstva (plemstvo, veletrgovci in celo člani kraljevske rodbine). Za Ludvika XIII. je pričel prihajati iz mode in je danes obljuden z delavci, obrtniki in manjšimi trgovci, ki pa niso mnogo izpremenili lica njegovih starinskih ulic. Tu se nahaja tudi pariški ghetto (židovska četrt okoli Rue de Rosiers). Okraj je zaradi velikega kontrasta med starimi plemiškimi palačami in sodobnim revnim prebivalstvom zelo interesanten. Archives Nationales leži s. od Hotel de Ville v Rue des Archives. Stavba zgrajena med 1705—1709, je lep primer zgod¬ njega rokoko stila. Poleg naj bogatejšega državnega arhiva na svetu je v stavbi še paleografski muzej. Središče tega okraja je bil svoj čas Plače des Vosges, ki ga je kot kraljevski trg (Plače Royal) uredil Henrik IV. med 1607— 1612. Za časa Ludvikov XIII. in XIV. je bil zbirališče pariške elitne družbe. Danes je tih in pozabljen ,vendar napravi lep vtis s svojo klasično ureditvijo. V hiši št. 6. je prebiral v 1.1833— 1848 pesnik Victor Hugo, ki ima tu svoj muzej. Sv. odtod stoji v Rue des Francs-Bourgeois slavni Hotel Carnavalet, v katerem je Musee Carnavalet , historični muzej mesta Pariza. Hotel sta zgradila za časa Henrika IV. Pierre Lescot in Jean Goujon leta 1542. in predstavlja prvo in naj¬ bolje ohranjeno stavbo francoske renesanse v Parizu. Južno od Rue de Rivoli za Hotel de Ville stoji poznogotska cerkev St.-Gervais-St.-Protais. Krasen klasičen portal, lepa sli¬ karija na steklu. Del cerkve je med vojno porušila nemška granata. Na južni strani Rue St.-Antoine, podaljšku Rue de Rivoli, leži cerkev St.-Paul-St.-Louis. To je prva jezuitska in kot taka prva baročna kupolasta cerkev v Parizu, grajena v 1. 1627—1641. Notranjost v obliki latinskega križa je bogato okrašena s slikami in kipi. 76 II. Z. in sz. del d. brega PLAČE DE LA BASTILLE. Stikališče velikih pariških cest Rue St.-Antoine, Faubourg St.-Antoine in Velikih boulevarclov je eden najvažnejših trgov vzhodnega Pariza. Na tem mestu je stala znana, leta 1370. zgra¬ jena trdnjava, ki je služila pozneje kot jetnišnica in jo je med revolucijo 14. julija 1789. razjarjeno pariško ljudstvo zavzelo in podrlo. Ta dan še danes slavi vsa Francija kot največji na¬ rodni praznik. Sredi trga so v 1. 1831—1840. postavili 47 m visok Colonne de Juillet (julijski steber). Pod njim je grobnica žrtev julijske (1830) in februarske (1848) revolucije. Na vrhu stoji pozlačen kip svobode. S stebra je lep razgled (stopnice v notranjosti). Južno od trga stopa na dan večinoma pokrit Canal St.-Martin, ki se kmalu nato izliva v Seino. Poleg velike postaje pod¬ zemske železnice stoii tu kolodvor Gare des Vincennes. II. Zapadni in severozapadni del desnega'brega se širijo od Plače de la Concorde na zapad do Plače de 1’Etoile. Trg Rond-Point (des Champs-Elysees) jih deli v dva dela: v široko promenado kot Avenue des Champs Elysees (od Rond- Point do Plače de l’Etoile) in v prave Champs Elysees (med Rond-Point in Plače de la Concorde) s širokim in obsežnim parkom na obeh straneh. Ta park se razlikuje od Jardin des Tuileries v tem, da nima one reprezentativne urejenosti, ampak je veliko bolj naraven. Med drevjem in vrtovi so razkropljena razna poslopja. To delo je začel Ludvik XIV. (1643—1715), nadaljeval in posadil pa Ludvik XV . Pri vhodu ob Plače de la Concorde sta postaavljeni dve marmorni skupini od Coustona. V severnem krilu Tuilerij stoji med krasnimi vrtovi Palais de l’Elysee, rezidenca predsednika francoske republike, zgrajena leta 1718. V njej so stanovali Ludvik XV., madame de Pompadour, vojvodinja Bourbonska, Karolina Murat, Napoleon I., car Alexander I., Wellington in 77 II. Z. in sz. del d. brega drugi. Glavni vhod je na Rue de Faubourg St.-Honore. Vstop v palačo in na vrt ni dovoljen. Proti jugu se odcepi od Avenue des Champs-Elysees Avenue Alexandre III. Na desni strani stoji Grand-Palais , največje raz¬ stavno poslopje Pariza. Tu se vrše velike automobilske razstave, razstave konj, itd. Znamenite so velike umetniške izložbe in iz¬ ložbe velikih modnih hiš (posebne dvorane). Grand in Petit Palais sta bila zgrajena ob priliki svetovne razstave 1. 1900. Nasproti stoji Petit-Palais, ki ima znamenit Musee des Beaux-Arts de la Ville de Pariš. Krasen je pogled po Avenue Alexandre III. na blok Dome des Invalides na levem bregu Seine. Na južni strani Champs-Elysees blizu Rond-Point stoji Pa¬ lais de Glace (umetno drsališče), na severni strani pa TheaPre Marigny. Pri Rond-Point končajo nasadi in prične Avenue des Champs-Plysees, široka, posebno v popoldanskih urah posečana promenada. Ta del postaja vedno bolj luksuzni center Pariza. Velike modne hiše zapuščajo vedno bolj tradicionalno Rue de la Paix in se selijo sem. Vsako leto nastajajo tu novi hoteli, restauranti, kinematografi, razna zabavišča (znani »Lido«) itd. PLAČE DE L’ETOILE IN ARC DE TRIOMPHE DE L’ETOILE Avenue des Champs-Elysees zaključuje Plače de 1’Etoile, ki je dobil svoje ime po 12 cestah, ki se stekajo tu kot kraki zve¬ zde. Napolen I. je hotel napraviti ta trg za središče cesarskega Pariza. Slavolok Are de Triomphe je dal postaviti Napoleon I. kot spomin na zmagoslavni pohod 1805/6. Iz platforme je najlepši pogled na velik del Pariza in njegovo okolico. Pod slavo¬ lokom je bronasta plošča »Neznanega vojaka«, pri kateri že od 1. 1921. dalje gori večni ogenj »flame du souvenir« v spomin v svetovni vojni padlim francoskim vojakom. Na obeh straneh slavoloka so reliefi in figure; na vzhodu: »La Marsaillaise«, pohod 1792, od Rudea; smrt generala Marceau od Lemairea; 78 II. Z. in sz. del d. brega triumf 1810 od Cortota; bitka Abukir od Seurrea; upor Fran¬ cozov 1814 od Etexa; prehod čez most Arcole od Feucheresa. Na zapadni strani: Mir 1815 od Etexa; zavzetje Aleksandrije od Champonniera; štiri boginje zmage nad lokom so od Pradiera; na s. strani: bitka pri Austerlitzu od Gechtera; na j. strani: bitka pri Jemappes 1792 od Marochettia. Reliefi na frisu predstav¬ ljajo na eni strani odhod francoske armade, na drugi strani povratek. Na lokih in stenah so imena bitk in 386 generalov — podčrtani so v boju padli. Po svetovni vojni sta bili postavljeni dve spominski plošči: ena v spomin na ustanovitev 3. republike, druga pa v spomin na povrnitev Alzacije-Lotarin- gije. Vsakemu Francozu pomeni ta kraj mesto slave. Tu se vrše vse velike parade, narodne manifestacije; pod slavolokom vodijo pogrebe vseh velikih mož Francije (Foch, Joffre, itd.) ; na Vse Svete so tu na grobu Neznanega vojaka ceremonialne slovesnosti. Plače de l’Etoile — Are de Triomphe 79 II. Z. in sz. del d. brega Napotiti se v sledeče severozapadne okraje z znamenitostni, ki so ena od druge precej oddaljene, se izplača le, če človeku ni treba štediti s časom. Od Plače de 1’Etoile vodi Avenue Hoche skozi eno najele- gantnejših pariških četrti do Pare Monceau, ki je najbolj ari¬ stokratski pariški park. Tega je dal postaviti in urediti 1. 1778. Filip Orleanski, oče Ludvika Filipa. Čeprav je bil pod Napo¬ leonom III. ljudstvu stavljen na razpolago, kljub temu pomeni danes ta majben angleški park le privaten vrt, ki je le redko- ma odprt. Park ima večje število spomenikov, med katerimi so najvažnejši spomenik romanopisca Maupassanta, komponista Ambr. Thomasa, komponista Gounoda, pesnika Pillerona in komponista Chopina. Glavni vhod leži na Bd. de Courcelles (metro Monceau). Na podaljšku Av. Hoche takozvani Avenue Velasquez št. 7 stoji Musee Cernu sc hi, ki ima znamenite kitajske arheološke zbirke. Od južne strani parka Monceau pridemo po Avenue de Messine na Boulevard Haussmann, imenovan po seinskem pre¬ fektu, ki ima izredne zasluge za današnjo moderno preureditev Pariza. Delati so ga začeli 1. 1857, do Bd. Montmartre pa so ga dogradili 1. 1927 tako. da tvori danes direktno zvezo cd Plače de la Republique pa do Plače de l’Etoile. Blizu odcepa Av. de Messine leži Musee ]acquemart-Andre (Bd. Hauss¬ mann 158). Skoraj vzporedno toda južno od Bd. Haussmann poteka Rue du Faubourg St.-Honore, glavna cesta starega aristokrat¬ skega okraja Faubourg St.-Honore, v katerem so se ohranili še nekateri Hotel iz 18. stol. Južni del tega okraja (proti Champs- Elysees) je predel luksuznih trgovin. Tu so znane modne hiše Jeanne Lanvin in Poiret in svetovno znana parfumerija Hou- bigant. V njegovem severnem delu pa leži največja in najbolje urejena pariška muzikalna palača, 1. 1927. zgrajena Salle Pleyel. Prišedši iz Rue de Perry, dospemo preko Rue du Faubourg St.-Honore do cerkve St.-Philippe-du-Roule, ki je bila sezidana med 1774—1784 v stilu klasične bazilike s krasno fasado. Na 80 11. Z. in si. del d. brega tem mestu preseka Rue du Faubourg St.-Honore Rue la Boetie, središče pariške trgovine z umetninami. Od Plače de la Madeleine vodi proti severu Bd. Malesher- bes, ki preseka Bd. Haussmann na trgu Plače St.-Augustin. Tu se dviga v ozadju zanimiva cerkev St.-Augustin. Arhitekt Bal- tard, ki je zgradil pariške tržnice Halles je poskusil ustvariti umetnino v železni konstrukciji, vendar se mu ni posrečilo dati zgradbi primerne oblike in je postala mešanica vseh slogov. Južno od tod stoji cerkev Chapelle Expiatoire, ki jo je dal zgraditi Ludvik XVIII. 1815 —1826 kot spomin na Ludvika XVI. in Marijo Antoineto. Cerkev stoji na nekdanjem poko¬ pališču, kjer so pokopali za časa revolucije okoli 3000 umor¬ jenih obsojencev, med njimi Ludvika in Antoineto, ki so ju pozneje prepeljali v St.-Denis. Od Bd. Haussmann vodi proti severu Rue du Havre do kolodvora Gare St.-Lazare. V okolici kolodvora, ki služi pred¬ vsem prometu z bližnjo okolico, je velik vrvež. Odtod proti vzhodu drži Rue St.-Lazare do cerkve La Trinit e. Cerkev, ki stoji na velikem prometnem križišču, je bila zgrajena 1861 do 1867 v stilu italijanske renesanse. V neposredni bližini vzhodno od Trinite je cerkev Notre-Dame-de-Lorette, zgrajena 1823 do 1836 v obliki zgodnje krščanske bazilike. BOIS DE BOULOGNE (BOULOGNSKI GOZD) Na zapadu Pariza, izven območja boulevardov, ki potekajo okoli Pariza se širi parku podoben Boulognski gozd, ki ima kakor mesto svoj aristokratski in svoj ljudski del. Obe veliki aleji, Allee de Longchamp in Allee de la Reine Marguerite sta avtopromenadi pariške elegance; med tema alejama so številna stranska gozdna pota po katerih se sprehajajo in igrajo me¬ ščanski sloji. Boulognski gozd je bil nekdaj del velikega gozda Rouvray, katerega so do konca 19. stol. obiskovali številni dvobojevalci. L. 1852. ga je prevzelo mesto in ga po vrtnarskih umetnikih Waree in Alphand preuredilo po vzgledu angleških parkov. Tu sta dve najpriljubljenejši dirkališči (za konjske tekme); Auteuil (za dirke z zaprekami) in Longchamp. Znane 6 81 II. Z. in sz. del d. brega So dirke za Grand-Prix. Boulognski gozd obsega površino 872 ha. Od Plače de 1’Etoile vodi krasna, posebno v dopoldanskih urah elegantna Avenue Voch k Porte Dauphine, ki je glavni vhod v Bois de Boulogne. Od tu gre Route de Suresnes k Rond-Royal ali Carrefour du Bout des Lacs na koncu večjega jezera Lac Inferieur. Najlepši del so nabrežja obeh jezer s kras¬ nimi livadami in redkimi drevesi. V Lac Inferieur sta dva otoka, ki sta med seboj zvezana z mostom. Na bregu so čolni za prevoz na otok. Južno odtod je drugo jezero Lac Superieur, v bližini pa veliko dirkališče Champ de courses d’Auteuil. Med jezerom je Carrefour des Cascades. od koder vodi Av. de l’Hi- ppodrome k drugemu dirkališču Hippodrome de Longchamp. Pri Carrefour de Longchamp je krasen vodopad La Grande Cascade (10 m). Od Carrefour de Longchamp proti vzhodu drži Route des Tribunes (mimo ruševin Abbaye Longchamp). Na desni je poloigrišče. Povsod so večje in manjše restavra¬ cije. Zapadno od Lac Inferieur so športni prostori Racing- Cluba. V bližini je park in gradič Bagatelle, ki ga je dal zgra¬ diti 1. 1777. Comte d’Artois, brat Ludvika XVI., kot posledico stave s kraljico Marijo Antoineto. Od Bagatelle vodita proti sz. Route de Sevres in Bd. Richard Wallace k Porte de Madrid. Tu začne mesto Neuilly (50.000 preb.), ki je najimenit¬ nejše okoliško mesto. Avenue de Neuilly ga veže v ravni črti s Parizom (proti Plače de l’Etoile). V severnem delu Bois de Boulogne leži Jardin cP Acclima- tation. Vrt je bil urejen 1854 z namenom uvesti inozemske živali in rastline v Franciji. Danes je deloma spremenjen v zabavišče (mala železnica, kino, itd.). V predelu med Bois de Boulogne in Seino je najznameni¬ tejši Palais ' du Trocadero na Plače du Trocadero, katerega pa so sedaj popolnoma preurediti v svrho letošnje svetovne raz¬ stave v Parizu. Lep je pogled na Trocadero izpod Eifflovega stolpa preko seinskega mostu Pont dTena (zgrajen pod Napo¬ leonom III. 1. 1855.). Palača je bila zgrajena za svetovno raz¬ stavo 1. 1878. (po načrtih Daviouda in Bourdaisa) popolnoma 82 111. Sv. in v. del d. brega v »orientalskem« slogu. Lepa je njena lega na vrhu starega Colline de Chaillot, na katerega pobočju se širijo krasni parki tja do Seine. Palača sestoji iz osrednjega dela in dveh proti Seini zaokroženih kril, ki oklepata zgornji del parka. V sred¬ njem delu je bil Theatre National Populaire, v obeh krilih pa Musee de Sculpture Comparee, Musee d’Ethnographie in Musee Cambodgien. Seveda je danes palača vsa predelana in preure¬ jena. Na tem mestu, kjer je stal za časa Katarine Medici maj¬ hen gradič, je nameraval Napoleon postaviti svojemu sinu »kra¬ lju Rima«, mogočno palačo, ki naj bi segala tja do Bois de Boulogne; vendar ga je usoda prehitela. Prijatelj moderne arhitekture, ki bi v tradicionalnem Parizu pogrešal modernih oblik, naj se popelje iz Plače du Trocadero z Metro do Jasmin, od tu pa peš po Rue Jasmin in levo Rue Henri Heine do Rue du Docteur Blanche. Ob njej je Čile Mallet-Stevens, imenovan po arhitektu Mallet-Stevensu, ki s svojimi modernimi zgradbami in terasami proslavlja ime enega najpomembnejših arhitektov moderne Francije. Večina hiš tega »Cite« je last umetnikov. Od Plače du Trocadero vodi Avenue du President Wilson na Plače d’Iena, kjer stoji spomenik Washingtona (na konju). Spomenik so dale postaviti Američanke v spomin na francosko pomoč v amerikanski osvobodilni vojni 1. 1900. V bližini Musee Guimet z zbirkami kultnih predmetov narodov daljnega vzhoda. Od trga vodi sv. Avenue Pierre ler de Serbie. Tu stoji Musee Galliera, ki ga je dala za svoje zbirke; zgraditi v itali¬ janskem renesančnem slogu 1878 — 1888 vojvodinja Galliera (+ 1889) in ga je poklonila mestu Parizu. III. Severovzhodni in vzhodni del desnega brega Med Velikimi in Zunanjimi boulevardi od Opere proti sv. pelje ena največjih trgovskih in najdaljših pariških ulic Rue la Fayette. Takoj za Opero leži ob njej najmodernejša trgovska 83 111. Sv. in v. del d. brega hiša Pariza Galeries La Fayette. Dalje proti vzhodu leži ob tej ulici zanimiva cerkev St-Vincent-de-Paul, ki po svojem stilu spominja na rimske bazilike. Malo dalje se nahaja glavni pariški kolodvor za mednarodni promet Gare du Nord, ki veže Pariš s severno Francijo, Belgijo, Nizozemsko, Anglijo in severno Nemčijo. Jv. od njega je drugi važni kolodvor Gare de l’Est, ki je zlasti važen za jv. predele Francije, Švico, vso Srednjo Evropo in tudi za naše potnike. Oba kolodvora veže Bd. Magenta, ki sestoji iz skoro samih hote¬ lov, kavarn in restaurantov. Od Gare de l’Est vodi v mesto Širok Bd. de Strasbourg, katerega nadaljevanje Bd. de Sebastopol predstavlja največjo in najprometnejšo pravokotno na Seino potekajočo žilo Pariza. Ob križišču Bd. Magenta in Bd. de Strasbourg stoji na majhnem trgu cerkev St-Laurent. Prvotna kapela, ki je stala tu že od 6. stoletja, je bila prva cerkev v tem takrat še zelo močvirnem delu mesta. Današnja stavba je poznejšega datuma; kor iz 15., stranske kapele iz 16. stoletja, poznogotska ladja iz 17. in gotska fasada iz 19. stoletja. Onstran Zunanjih boulevardov proti sv. in v. se širijo no¬ vejši, večinoma delavski mestni okraji: La Chapelle, La Villette, Belleville, Menilmontant, Charonne in Faubourg St-Antoine. La Villette je važno rečno pristanišče, kjer se stikajo trije večji kanali Canal de POurcq (86.5 km) veže Ourcq, pritok Marne, s Seino; Canal St-Denis pa spaja Seino pod in nad mestom. Kanali datirajo iz dobe Napoleona I. Ob stiku kanalov je velika pariška klavnica Abattoirs de la Villette, v bližini pa sejmišče za živino. Južno od La Villette leži Belleville z lepim parkom na griču Butte-Chaumont, kjer so bili nekdaj veliki mestni kamnolomi. Lep razgled na mesto, nasadi najrazličnejšega drevja in lepo urejeno jezero mu privabljajo mnogo obiskovalcev. Na zunanji strani Bd. Menilmontant in Bd. de Charonne leži največje pariško pokopališče Cimetiere du Bere Lachaise. Tu je pokopano veliko število slavnih osebnosti. Pokopališče je bilo urejeno 1. 1804. Od spomenikov je najpomembnejši Monument aux Morts v glavni aleji, slavno delo kiparja Bartholomeja. 84 IV. Montmartre in okolica Prometno središče jugovzhodnega dela zunanjega Pariza (Faubourg de St-Antoine) je Plače de la Nation. Leži na mestu starih mestnih vrat. od katerih sta ostala le še dva 30 m visoka dorska stebra, ki nosita kipa kraljev Ludvika XI. in Filipa Augusta. Sredi trga stoji od 1. 1899. znamenita bronasta sku¬ pina » Triomphe de la Republique«. Iz trga vodi v mesto proti Plače de la Bastille Rue du Faubourg St-Antoine. Faubourg de St-Antoine je že stoletja središče pariške mizarske in pohištvene industrije. V revoluciji 1. 1789. so tukajšnji delavci pri vseh vstajah igrali vodilno vlogo. IV. Montmartre in okolica Montmartre predstavlja najsevernejši del Pariza in obsega okoli Butte Montmartre (grič) in severno od tako zvanih Zu¬ nanjih boulevardov (ki stoje na mestu 1. 1797. zgrajenega ob¬ zidja) ležeče dele mesta. Pred vojno je bilo tu središče pariškega umetniškega življenja. Tradicijo so ohranili le še številni nočni lokali in zabavišča, umetniki pa se izseljujejo in prehajajo na nasprotni breg Seine, na moderni Montparnasse. Še vedno pa je Montmartre s svojimi nočnimi lokali velika privlačnost za zabaveželjne tujce. Glavno izhodišče za Montmartre je Plače de Clichy na Zunanjih boulevardih, med katerimi sta najinteresantnejša in najprometnejša Bd. de Rouchechouard in Bd. de Clichy. To je središče oficielnega nočnega življenja Pariza; gledališča, kabareti, plesni lokali, bioskopi, kavarne in restauranti vsake vrste so nanizani drug poleg drugega; neštete barvaste luči privabljajo k vhodom velike množice, ki napolnujejo ulice. Iz Bd. de Clichy vodi proti s. Avenue Rachel k slavnemu pokopališču Cimetiere Montmartre, kjer počivajo mnogi slavni možje (Stendhal, Theophile Gautier, Ernest Renan, Alexandre Dumas sin, Edmond in Jules de Goncourt, Alfred de Vigny, Henrich Heine itd.). Pokopališče leži v vznožju najvišjega pari¬ škega griča Butte Montmartre (127 m), ki je dobilo ime po pariškem nadškofu Denisu, ki je tu v 3- stoletju umrl muce- niške smrti. 85 V. Quartier Latin — Luxembourg Montmartre je tudi v vseh vojnah in revolucijah kot važna strateška točka igral važno vlogo. Strme, ozke in vijugaste ulice na pobočju imajo deloma provincijalen, deloma delavski značaj. Na vrhu griča stoji s svojo belo kupolo po vsem Parizu vidna veličastna Basilique du Sacre-Coeur, Stoji nedaleč od kraja, kjer je v bivši kapeli sv. Dionizija 1. 1534. ustanovil Ignacij Loyola jezuitski red. Cerkev je moderna bazilika v romansko-bizantinskem slogu. Baziliko so zgradili kot zaobljubo iz 1. 1871. (nemško-francoska vojna!). Gradnjo so pričeli le¬ ta 1875., končali pa 1. 1918. Cerkev je 100 m dolga in 50 m Široka; kupola se dviga 90 m, ločeno stoječ zvonik pa 91 m visoko. Notranjščina je bogato in sijajno okrašena z dragocenim materijalom. Lepa so baročna okna. Kupola nad korom je obložena z mozaikom (500 m 2 ). S kupole je krasen razgled po vsem mestu. V stolpu poleg cerkve je največji zvon Francije (26.215 kg). Pod cerkvijo je velika kripta. Poleg bazilike stoji mala cerkev St-Piene-de-Montmartre. Zgodnjegotska cerkev je pripadala slavnemu benediktinskemu samostanu, ki je bil ustanovljen 1. 1147.; med revolucijo je bil ukinjen in cerkev je počasi razpadala. V 1. 1900.—1905. so jo restavrirali. S hriba vodi v mesto več cest in stopnišč. Y. Quarlier Latin — Lusembourg Quartier Latin je skupno z Ile de la Cite najstarejši del mesta. Že v srednjem veku je postal s svojo univerzo in njenimi znanstvenimi instituti središče pariškega in vsega francoskega znanstvenega udejstvovanja. Neštete Študentske restavracije in kavarne, knjigarne, antikvariati, živahno gibanje velikih množic študentov vseh narodov sveta dajejo okraju značilno lice, ki se jasno odraža tudi na glavni prometni žili okraja Bd. St-Michel. Vzhodno od Bd. St-Michel med Bd. St-Germain in nabrežjem leži Quartier St-Severin, ki je s svojimi ozkimi, krivimi ulicami dobro ohranil svoj starinski značaj. Tu se nahaja ena najbolj slikovitih pariških cerkva St-Severin, katere gotska osnova izvira iz 13. stoletja. To je značilna, čisto Študentska cerkev, o čemer pričajo številne zahvalne plošče študentov za srečno položene 86 V. Quartier Latin — Luxembourg izpite. V malih kavarnah tega okraja se vrše zlasti ob sobotah Študentske zabave s plesom ('»Bals musette« ali »Bals du quartier«). Ob križišču Bd. St-Michel in Bd. St-Germain. ob katerem so nanizane največje francoske knjigarne in založništva, leži v 1. 1485.—1498. zgrajeni Hotel de Cluny, ki je bil dolgo časa mestna rezidenca Clunyskih opatov. L. 1843. je stavbo kupilo mesto in jo pretvorilo v Musee de Cluny, ob katerem so ostanki galskorimskega kopališča (Thermes) iz začetka 4. stoletja. Južno od tu smo v pravem šolskem okraju, katerega središče tvori glavno poslopje pariške univerze Sorbonne. V poslopju se nahajata filozofska (Faculte des Lettres) in naravoslovna fakul¬ teta (Faculte des Sciences) z institutoma Ecole des Chartes in Ecole pratique des Hautes Etudes. Ostale fakultete imajo svoja poslopja: juridična na Pl. du Pantheon, medicinska na Bd. St-Germain, farmacevtska na Bd. de 1’Observatoire. Poleg tega je v drugih stavbah še mnogo različnih institutov. Tu se nahajata tudi katoliška in protestantska teologija, ki pa ne spadata k univerzi. Sorbonno je ustanovil 1. 1253- Robert de Sorbon kot teologijo. Danes ima preko 30.000 slušateljev, od tega okrog 8000 inozemcev. Univerzitetno cerkev je zgradil na svoje stroške kardinal Richelieu, ki ima v njej svoj nagrobni spomenik. Poleg Sorbonne leži College de France, ki je bil prvotno akademija za pouk hebrejščine in grščine. Danes se vrše tu pre¬ davanja vseh panog znanosti in vede brezplačno in za vsakogar. Začetek kolegija sega v dobo Franca I. Na vrhu hriba St-Genevieve kraljuje na levem bregu Pan¬ theon, ki mu odgovarja na desnem bregu Montmartre s svojo baziliko. Zgrajen je bil v 1. 1764.—1790. Zgradbo je dal sezidati Ludvik XV. na čast zaščitnice Pariza sv. Genovefe kot cerkev, ki pa je postala 1. 1791. narodni tempelj slave z napisom »Aux grands hommes la Patrie reconnaissante« (Svojim velikim možem hvaležna domovina). Monumentalno zgradbo v obliki podaljša¬ nega grškega križa pokriva ogromna, daleč vidna kupola. Višina celotne zgradbe je 117 m. Na antičnem pročelju simboličen relief: Francija deli svojim zaslužnim možem palme in vence. V notranjosti se stikajo pod kupolo štiri glavne ladje s korint- 87 V. Quartier Latin — Luxembourg skimi stebri. Številne slikarije in skulpture krase notranjščino. S kupole je lep razgled. V grobnici so pokopani mnogi slavni možje (J. J. Rousseau, Voltaire, Victor Hugo, Emile Zola in številni politiki, generali, admirali, kardinali itd.). Poleg Pantheona se nahaja ena glavnih pariških knjižnic Biblioteque St-Genevieve. Stoji na mestu slavnega College Mon- taigu, v katerem so se vzgajali Erazem Roterdamski, Kalvin in Ignacij Loyola. Današnja stavba je iz 1. 1843.—1850. Za Pantheonom stoji slikovita cerkev St-Etienne-du-Mont, ki po svojem slogu kaže združitev poznogotske tradicije z italijan¬ sko renesanso, iz katere se je razvila francoska renesansa. Cerkev so zgradili v 16. stoletju in ima zelo zanimivo notranjost. Južno od Pantheona leži velik kompleks stavb, ki jih je zgradila Ana Avstrijska ob rojstvu Ludvika XIV. in jih zavzema danes vojaška bolnica. Tu stoji ena najlepših pariških baročnih cerkva Val-de-Grace. Zahodno od Bd. St-Michel leži največji park južnega dela mesta Jardin du Luxembourg s Palais du Luxembourg. Park in palačo je dala zgraditi Marija Medici in predstavlja to, kar je na desnem bregu Jardin des Tuileries. Park z ogromnimi nasadi in velikim bazenom je priljubljeno shajališče vsega levega brega, zlasti pa študentov in otrok, ki imajo tu svoja igrišča in zaba¬ višča. Ob velikem bazenu stoji 20 kipov slavnih francoskih žena. Na severnem robu parka stoji Palais du Luxembourg, zgrajen 1615—1620 v mešanici italijanske in francoske renesanse. Med revolucijo je grad služil za zapore, Napoleon III. pa ga je pre¬ uredil v senat. Poleg palače stojita tkzv. Petit-Luxembourg (sta¬ novanje predsednika senata) in Musee du Luxembourg (sodobno slikarstvo in kiparstvo). Južno od parka vodi proti observatoriju Avenue de 1’Obser- vatoire, ki je zasajena z lepimi širokimi nasadi. Na koncu nasadov stoji vodnjak Fontaine de l’Observatoire s kipi Evrope, Afrike, Azije in Amerike. Na severnem koncu parka stoji drugo državno gledališče Theatre de l’Odeon, ki je bilo v obliki antičnega templja zgra¬ jeno 1. 1782. V pritličju se nahajajo številne knjigarne, ki dajejo stavbi bolj vtis knjigotrške borze kot gledališča, m VI. Zapadni del levega brega VI. Zapadni del levega brega Z clesnega brega vodi preko zapadnega dela otoka Ile de la Cite na levi breg most Pont Neuf, najstarejši most v Parizu. Zgrajen je bil pod Henrikom III. in Henrikom IV. (1578— 1603) in nosi spomenik Henrika IV., ki je bil postavljen le- 1818. kot nadomestilo starega, za časa revolucije uničenega spomenika. Od tega mosta drži Rue Dauphine v eno najbolj slikovitih četrti Pariza, v QUARTIER ST-GERMAIN-DES-PRfiS ki leži med Seino, Bd. St-Michel, Bd. St-Germain in Rue Bona- parte. Ta predel je nastal ob samostanu St-Germain-des-Pres in je znamenit po svojih ozkih in zavitih ulicah, po svojih napisnih tablah, ki na vsakem koraku spominjajo na kak velik dogodek ali slavnega moža (podobno kot Quartier St-Severin onstran Bd. St-Michel). Sredi velemesta Pariza deluje ta četrt s svojo primi¬ tivnostjo kot da ne spada k mestu. V zapadnem delu te četrti, posebno med Rue de Seine in Rue Bonaparte blizu Ecole des Beaux-Arts, se je nastanila vrsta antikvariatov in galerij moderne umetnosti. Na seinskem nabrežju Quai Conti stoji Hotel des Monnais ali kratko Monnaie, francoska kovnica denarja; zgrajena 1768— 1775 v stilu Ludvika XVI. V bližini (proti zapadu) stoji Institut de France; zgrajen na osnovi testamentarne zapuščine kardinala Mazarina med 1662— 1674 in to z namenom vzgajati tu mlade plemenitaše iz novo- osvojenih francoskih provinc Pignerola, Flandrije, Alzacije in cerkvene države. (»College Mazarin« ali »College de Quatre Nations«). Med revolucijo je služil nekaj časa kot jetnišnica. Od 1. 1806. dalje je sedež akademij, ki so združene pod imenom Institut de France: 1. Academie frangaise, 2. Academie des Inscriptions et Belle-Lettres, 3. Academie des Sciences, 4. Aca¬ demie des Beaux-Arts in 5. Academie des Sciences morales et politiques. Impozantna kupolasta stavba s tempeljsko fasado ima tudi dragoceni knjižnici Bibliotheque de UInstitut in Bibliothe- que Mazarine. 89 VI. Zapadni del levega brega Mimo Instituta (proti vzhodu) pridemo do Ecole des Beaux- Arts, umetniške akademije; glavni vhod na Rue Bonaparte. Tu se vršijo umetniška tekmovanja za tradicionalni »Prix de Rome«. Z gradnjo so začeli 1. 1820. in dokončali 1. 1838. Pri vhodu sta doprsna kipa kiparja Pugeta in slikarja Poussina. Stavba hrani dragocene zanimivosti iz srednjega in novega veka. Le¬ ta 1885. so bile priključene šoli tudi sosedne stavbe. Rue Bonaparte s svojimi trgovinami in umetninami, antikva¬ riati, reprodukcijami, umetniškimi galerijami, vodi do Boulevard St-Germain, katerega je začel graditi Napoleon III. 1. 1855. in ki pomeni na levem bregu nadaljevanje Velikih boulevardov z desnega brega. Na križišču obeh cest stoji cerkev. St-Germain-des-Pres, najstarejša cerkev v Parizu. To je edina pariška cerkev, ki še kaže večje dele romanskega sloga. Opatijska palača (na severni strani cerkve) je zadnji ostanek slavne opatije St-Germain, ki je bila za razvoj levega brega velikanskega po¬ mena. Četverokotni romanski stolp stoji tu že od začetka, ladja pa iz 2. polovice 11. stoletja. Gotski kor s kapelami je bil posvečen 1. 1163. od papeža Aleksandra II. Stranski portal in vhodna veža sta iz 17. stoletja; glavni portal z 8 kipi, ki so bili 1. 1793. razrušeni, pa iz 12. stoletja. L. 1794. (revolucija) je bila v cerkvi nameščena rafineiija žvepla in izdelovalnica orožja; seveda je bila stavba s tem pokvarjena tako, da so jo morali 1. 1802. popolnoma restavrirati, predno je bila zopet uporabna. Onstran Bd. St-Germain vodi Rue Bonaparte do cerkve St- Sulpice. Gradbo je začel Gamard 1. 1646., dograjena pa je bila 1. 1745. Lahka in svetla notranjščina je ena najlepših, kar jih je ustvaril francoski barok. Fasada je bila izvršena šele 1. 1757.; v tekmi je zmagala klasicistična smer nad rokokojem. V kapeli so krasne slike Delacroixa. Okolica St-Sulpice je središče kato¬ liških knjigarn in moderne francoske cerkvene umetnosti. Od cerkve St-Germain-des-Pres vodi Bd. St-Germain proti zapadu v okraj FAUBOURG ST-GERMAIN, ki se na Rue Bonaparte stika s Quartier St-Germain-des-Pres. Okraj, ki je postal v 1. četrtini 18. stoletja plemiška četrt, ima 90 VI. Zapadni del levega brega še danes v glavnem aristokratski značaj. Ob mirnih in oskrbo¬ vanih cestah se vrstijo drug za drugim Hoteli iz 18. stoletja. Posebno lep vtis napravi na opazovalca, če pride iz ozkih in krivenčastih ulic četrti St-Germain-des-Pres. Danes je Faubourg St-Germain, okraj oficielnega in političnega Pariza. Večina starih privatnih Hotelov je sedaj sedež ministrstev in poslaništev. Stanovanjski okraj premožnejših slojev Pariza leži danes na zapadu, v bližini Bois des Boulogne. Po Bd. St-Germain dalje pridemo na desni strani do cerkve St-Thomas d’Aquin (Tomaž Akvinski), začeta 1. 1683., portal 1. 1787. Nekoliko dalje preseka Bd St-Germain Rue du Bac, ena naj¬ starejših cest okraja. Na istem mestu začne dolgi Bd. Raspail, ki vodi mimo pokopališča Cimetiere du Montparnasse na Plače Denfert-Rochereau in dalje mimo Pare Montsouris na obodni boulevard. Ob »nabrežju politike« Quaie d’Orsay stoji kolodvor Gare d’Orleans ali Gare du Quai d’Orsay. V bližini je ljubka palača častne legije Palais de la Legioti d’Honneur, zidana 1. 1786.; 1. 1871. od Komunardov porušena in pozneje zopet restavrirana. Tu vodi preko Seine na Plače de la Concorde most Pont de la Concorde, ki ga je začel zidati 1. 1786. Ludvik XVI. Gornji del mostu je dokončan s kamenjem porušene Bastille. CHAMRE DES DfiPUTES ali PALAIS BOURBON je francoska poslanska zbornica. Zgradbo palače pripisujejo voj¬ vodinji Bourbonski (1722) po načrtih Girardinia. Je pa ena najpomembnejših ustvaritev zgodnjega rokokoja, ki daje pred¬ nost intimni arhitekturi lepih privatnih palač, pred reprezenta¬ tivno učinkovitostjo baročnih pompoznih stavb. Od 1. 1795. dalje je palača državna last in se od 1. 1829. dalje uporablja za seje poslanske zbornice. Prvotna fasada gleda na lepi trg Plače de Bourbon in Rue de 1’Universite; 1. 1803.—1807. pa je bilo zgrajeno na seinski strani klasicistično glavno pročelie kot pen- dant fasadi cerkve Madeleine. V krasnih dvoranah »Salles« so znamenita dela Rudea, Pradiera, Delacroixa in drugih. Takoj 91 VI. Zapadni del levega brega zraven je Hotel de la Presidence de la Chambre, zgrajen med 1. 1722. in 1724. kot Hotel de Lassay, danes bivališče predsed¬ nika poslanske zbornice. Južno kolodvor Gare des Invalides. Od številnih javnih zgradb v okraju Faubourg St-Germain naj omenimo: zunanje ministrstvo » Ministere des Affaires Etran- geres« na Quai d’Orsay; na Bd. St-Germain ministrstvo javnih del »Ministere de Travaux publics«, in vojno ministrstvo » Mini¬ stere de la Guerre «; na Rue de Grenelle prosvetno ministrstvo »Ministere de Vlnstruction puhlic «, trgovinsko ministrstvo »2Vf/- nistere du Commerce « in ministrstvo dela » Ministere du Tra¬ vnil«; na Rue de Varenne poljedelsko ministrstvo »Ministere de l’Agriculture «; na Rue Oudinot kolonijalno ministrstvo »Mini¬ stere de Colonies «. Za Chambre des Deputes vodi mala Rue de Bourgogne v južni de! uglednega Faubourg St-Germain. Tu stoji na izteku Rue de Varenne v Bd. des Invalides Hotel Biron ali Mnsee Rodin, danes muzej, zgrajen 1728—1731. Bd. des Invalides končuje pri prostranem parku Esplanade des Invalides, na katerega južnem koncu stoji mogočni Hotel des Invalides, ki je na zunaj skoro brez okrasja, ki pa deluje s svojo veličino in harmoničnostjo. Ta veličina »Grandeur« ga stavi med najizrazitejša gradbena dela Ludvika XIV. Kralj ga je dal zgraditi po načrtih Bruanta 1. 1671.—1676. kot bivališče 5000 invalidom in kot počastitev armadi, ki je svojimi zmagami povečala kraljevo moč. Ves kompleks sestoji iz Hotel des Inva¬ lides (danes sedež vojaških oblasti in muzeja »Musee de l’Ar- mee), cerkve St-Louis des Invalides in Dome des Invalides. Preko preddvora Dome des Invalides (vstop s severne strani), na katerega je postavljena »Batterie Triomphale« (38 najrazlič¬ nejšim državam odvzetih topov), pridemo mimo spomenika princa Eugena Beauharnais (1781—1825) do 210 m široke fasade, ki je izredna mojstrovina klasične arhitekture. Okrašeni so samo vogalni paviljoni z bronastimi grupami premaganih narodov (delo Desjardinsa) in glavni portal s kipi Marsa in Minerve (od Coustona) ter spomenikom Ludvika XIV. (na konju), ki ga obdajata »Pravica« in »Modrost«. Skozi glavni portal pridemo v Cour d’Honneur, z arkadami obdano dvorišče 92 VI. Zapadni del levega krega in lepimi slikarijami na stenah. Na obeh straneh dvorišča vodi po en vhod v Musee de l’Armee. V galerijah na nasprotni strani vhoda so postavljeni topovi, verižni automobil, ki je prevozil Saharo, dalje eden od 1200 taxijev, ki so 1. 1914. vozili čete na bojišče pri Marni in mnogo drugega. Iz galerije pridemo v vojaško cerkev St-Louis des Invalides, ki so jo začeli zidati 1. 1670. V srednji ladji so izobešene v borbah odvzete zastave. 1500 zastav, pridobljenih v zmagovitih vojnah Napoleona I. so 1. 1814. zažgali ,da ne bi padle v roke zaveznikom, ki so korakali v Pariš, druge zastave so postale pozneje plen požara. V Chapelle Napoleon so spominski pred¬ meti smrti cesarja Napoleona I. in njegovega prevoza iz otoka Sv. Helene. Dome des Invalides (glavni vhod na Pl. Vauban), zgrajen med 1679—1706, je od časa renesanse najlepša cerkvena zgradba Pariza. Gradil ga je arhitekt J. Hardouin-Mansart, ki je imel v načrtu — slično kot kolonada na trgu sv. Petra v Rimu — tudi velike polkrožne arkadne galerije. Na velikopotezni načrt preureditve tega okraja kažejo kot žarki stekajoče se ceste. Poleg »Colonnade« Louvra je Dome s svojo visoko kupolo najčistejši tip francoskega baroka. V vdolbinah pri portalu sta kipa Karla Velikega in Ludvika Svetega. Ravno pod kupolo je v od¬ prti grobnici grob Napoleona I. Krasen sarkofag in harmonija tihe notranjščine dasta temu prostoru, kjer počiva največji fran¬ coski cesar, svečan izraz. Grobnica je bila zgrajena po načrtih Viscontija med 1843—1861. Sarkofag, v katerem počivajo ostanki cesarja Napoleona, ki so jih pripeljali 1. 1860. iz Sv. Helene in položili sem 1. 1861., je iz finskega rdečega porfirja. Na granitnih stenah kripte stoji 12 belih marmornih reliefov boginj zmage. Na tleh so v mozaiku imena velikih Napoleonovih zmag. 54 sovražnikom odvzetih zastav je razdeljeno v 6 grup. Za oltar¬ jem vodijo stopnice h kripti z nagrobniki cesarjevih prijateljev, maršala Duroc in Bertrand. Bronasta vrata nosijo napis: »Želim, da počivajo moje kosti na bregovih Seine, sredi francoskega ljudstva, katerega sem tako zelo ljubil.« V kapeli, levo od vhoda je nagrobnik in sarkofag kralja Westfalske, Jeroma Bonaparte (t 1860), brata Napoleona I. V kapeli desno od vhoda je marmorni sarkofag kralja Španije Josepha Bonaparte (t 1844), 93 Vit. ]v. del levega brega brata Napoleona I. Zanimiva sta še spomenika gradbenika Vau- bana (1633—1707) in maršala Turennea (1611—1675). Ecole Militaire stoji takoj v bližini (jugozapadno). Zgraditi jo je dal Ludvik XV. (med 1752—1769) kot vojaško šolo za 500 manj premožnih plemičev, med katerimi se je nahajal tudi mladi Napoleon. Danes je šola generalštabnih oficirjev. Glavno pročelje gleda na Plače de Fontenoy. Lepši kot zunanjost so nekateri notranji deli, posebno Salle des Marechaux, mojstrovina rokokoja. L. 1855. je bila šola povečana za dve krili. Champ-de-Mars sega od Ecole Militaire do Seine na zapadu. Prvotno je bilo tu vojaško vežbališče, med revolucijo pa je postal prostor za slavnosti. Tu so bile vse velike svetovne raz¬ stave 19. stoletja. L. 1900. je bil spremenjen v današnji park. Na zapadnem koncu se dviga mogočna konstrukcija Tour Eiffel (Eiflov stolp). Ko je Gustav Eiffel 1. 1889. zgradil za svetovno razstavo ta 300 m visoki železni stolp, se je proti temu dvignil velik upor, češ da kvari pogled na Pariš. Danes je najkarakterističnejši znak mesta Pariza. Že nekaj let uporablja stolp v nočnih urah autofirma Citroen za čudovito skonstruirano svetlobno reklamo. Stolp ima 3 nadstropja: prvo 58 m, drugo 116 m in tretje 276 m visoko, ki ima še 24 m visok podaljšek. V 1. nadstropju je restavracija in majhno gledališče, v vseh nadstropjih pa trgovine, bufeti itd. Najlepši je razgled iz 3. nadstropja. Eiflov stolp je važna meteorološka in radio postaja. V skrajnem jugozapadnem koncu Pariza pri Porte de Ver¬ sailles se vrši od 1. 1904. dalje vsako leto v Pare des Expositions pariški velesejem, Eoire de Pariš. Poleg številnih zastopstev raznih firm iz inozemstva, je v glavnem najmočneje zastopana pariška industrija in obrt. Število razstavljalcev in obiskovalcev je vsako leto zelo veliko. VII. Jugovzhodni del levega brega Krog južnih boulevardov, ki obdajajo staro južno jedro mesta, prične na vzhodu' ob mostu Pont d’AusterIitz z Bd. de 1'Hopital, ob katerem leži slavni Hopital de la Salpetriere. Zgra- 94 Vil. Jv. del levega brega diti jo je dal Ludvik XIV. in je še danes ena največjih pariških bolnic. Na nasprotni strani leži Jardin des Plantes, v katerem se nahaja mestni botanični in zoološki vrt, v zapadnem delu pa lepi nasadi. Park je zbirališče študentov, zlasti naravoslovcev, ki imajo v bližini svoje institute. Vrt je uredil Ludvik XIII. 1. 1633. Danes je tu poleg botaničnega in zoološkega vrta še muzej za anatomijo, antropologijo, paleontologijo, zoologijo in botaniko, razni laboratoriji in naravoslovna biblioteka. Z vrtom je zvezana tudi naravoslovna visoka šola. Glavne privlačnosti so: številne rastline, razne živali in bogate naravoslovne zbirke. Poleg Jardin del Plantes leže velika skladišča za vino Halles aux vins, zadaj za vrtom pa manjši mohamedanski del mesta 2 mošejo, šolo, luksuznim kopališčem (Hammam), arabsko restav¬ racijo, kavarno in trgovinami. Z minareta je lep razgled na Quartier Latin in Pantheon. V bližini se nahaja tudi ostanek galskorimskega amfiteatra (Arenes de Lutece). Proti jugu nas pripelje Rue Monge mimo cerkve St-Nicolas- du-Chardonnet in male cerkvice St-Medard na Avenue des Go- belins, kjer stoji Manujacture des Gobelins, svetovnoznana izde- lovalnica preprog. Tu je tudi interesanten muzej starih in novih preprog. Avenue des Gobelins se konča na lepo urejenem Plače d’Italie, prometnemu središču vsega pariškega jugovzhoda. Zapadno od Plače d'Italie in južno od Quartier Latin leži zanimiv okraj Montparnasse, ki zadnje čase vse bolj prevzema vlogo pred vojno po zabavnem nočnem življenju znanega Mont- martra. Že sedaj predstavlja pravi pariški umetniški okraj s številnimi kavarnami, kabareti, plesnimi lokali itd.; na cestah okoli Bd. du Montparnasse so nastale mnoge galerije modeme umetnosti. Slikarji, kiparji, arhitekti, kritiki in študentje iz vsega sveta se zbirajo v kavarnah tega okraja. Po Bd. Raspail pridemo do pokopališča Cimetiere Montpar¬ nasse. Pokopališče, urejeno 1. 1824., ima mnogo zanimivih gro¬ bov. Bd. Raspail konča na Plače Denfert-Rochereau. Sredi trga stoji skupina železnih levov, ki spominjajo na obrambo mesta I. 1870./71. V bližini se nahaja vhod v pariške katakombe: stari 95 Viti. Seina: otoki in mostovi kamnolomi iz rimske dobe, v katerih so shranili kosti iz raznih opuščenih pokopališč. Severno od trga stoji veličastna zgradba Observatoire, pari¬ ška zvedarna. Na skrajnem južnem koncu mesta leži lep Pare de Montsouris z meteorološko postajo, njemu nasproti pa na mestu starih utrdb nova Študentska naselbina Cite Universitaire, ki sestoji iz kolegijev najrazličnejših narodov. VIII. Seina: otoki in mostovi ILE ST-LOUIS je vzhodni, manjši obeh otokov, ki sta v zgodovini mesta igrala najvažnejšo vlogo. Do 17. stoletja sta bila tu dva majhna otoka, ki so ju po združitvi v današnji lle St-Louis po točnem načrtu pozidali. Danes je otok tih in zapuščen, le njegove stavbe pričajo o nekdanjem sijaju. Na nabrežjih stoji vrsta starih ple¬ miških palač, od katerih sta najinteresantnejši Hotel Lauzun in Hotel Lambert na Quai d’Anjou. Cerkev St-Louis-en-l’lle je bila zgrajena v 1. 1664.—1726. Notranjost cerkve je bogato okrašena in vredna ogleda. ILE DE LA CITfi ali LA CITE je najstarejša osnova Pariza. Tu se je nahajala galskorimska naselbina Lutetia, iz katere se je razvil današnji Pariš. V sred¬ njem veku je bilo tu središče kraljestva in kraljeva rezidenca. Še sedaj so ohranjeni ostanki starega kraljevskega gradu in naj lepši cerkveni zgradbi Notre-Dame in Sainte-Chapeile iz te dobe. Notre-Dame de Pariš na Plače de Parvis Notre-Dame je poleg slavnih katedral v Reimsu, Chartresu, Amiensu in Bour- gesu najlepši spomenik gotske umetnosti v Franciji. Graditi so jo pričeli 1. 1163., dokončali pa v začetku 14. stoletja. V poznejših stoletjih so jo neprestano olepšavah. Med revolucijo so jo spremenili sprva v hram boginje razuma, pozneje pa v 96 Vlil. teina: otoki in mostovi skladišče za življenjske potrebščine. L. 1802. so jo zopet vrnili njenemu prvotnemu namenu. Restavriranje je trajalo do 1. 1864. Posebno lepa je fasada in vhodi z rozetami in steklena okna. Z 69 m visokih stolpov je lep razgled. Notranjost je razdeljena v 5 ladij s kratko prečno ladjo in okroglo apsido. Številni kipi in slike krase glavni oltar in stranske kapele. V zakristiji se nahaja cerkvena zakladnica. lle de la Cite Poleg katedrale stoji najstarejša pariška bolnica PIotel-Dieu, nasproti katedrale pa v stari vojašnici Prefecture de Police. Na južni obali spomenik Karla Velikega. Rue de la Citč vodi na 7 97 Vlil. Seina: otoki in mostovi Marcloe aux Fleurs, kjer se vrši v sredah in sobotah največji pariški trg za cvetlice. Poleg trga stoji Tribunal de Commerce (trgovsko sodišče). Palais de Justice na Bd. du Palais je sedež pariškega sodišča. Stoji na mestu starega kraljevskega gradu, ki je bil do Hen¬ rika IV. kraljeva rezidenca, nato sedež parlamenta. Po velikih požarih I. 1617. in 1776. je od stare palače ostalo le nekaj delov (Sainte-Chapelle, del Conciergerie in trije stolpi na Quai de 1'Horloge), ki so vzidani v sedanjo zgradbo iz 19. stoletja. Zanimiva Salle des Pas-Perdus, bivša kraljevska sprejemna dvo¬ rana. Na levi strani od vhoda se nahaja Sainte-Chapelle, ki jo je kot dvorno kapelo dal zgraditi Ludvik IX. Sveti. V njej je shranil svete relikvije, ki jih je prinesel iz križarske vojne in so sedaj v Notre-Dame. Dokončana je bila 1. 1248. Sestoji iz dveh delov: spodnje 6.6 m visoke kapele za dvorjane in zgornje 20.5 m visoke kapele za kraljevo rodbino. Spodnja ima glavno in dve ozki stranski ladji, zgornja pa le eno ladjo, ki ima mesto sten 15 visokih, le po vitkih stebrih ločenih krasno barvanih oken. Na severni strani so vzidani v palačo trije okrogli stolpi (Tour de Cesar, d’Argent in St. Louis), ki jasno kažejo mogoč¬ nost najstarejšega mestnega obzidja. Tu je vhod v proslulo Conciergerie, ki je bila v času revolucije glavna ječa za vse, ki so se pregrešili zoper revolucijo; od tu so pripeljali pod giljo¬ tino na Plače dela Concorde skoro 3000 obsojencev. Zadaj za Palais de Justice na trikotnem trgu Plače Dauphine stoji spomenik Henrika IV. MOSTOVI Seina vstopa na mestno ozemlje na jugovzhodu, kmalu po izlivu Marne, pri mostu Pont National (zgradil ga je Napo¬ leon III. 1. 1852., ki veže zunanje boulevarde obeh bregov. Od tu do Ile St-Louis je na obeh bregovih Seine skoro nepretrgan pas pristanišč, z ogromnimi skladišči in vsakovrstnimi tovar¬ nami, ki jih vežejo med seboj 1879—1884 zgrajeni Pont de Tolbiac, Pont de Bercy iz 1. 1864. in Pont d’Austerlitz. ki ga je zgradil Napoleon I. 1. 1802. in veže notranje Velike boulevarde. Malo višje prekorači Seino velik viadukt Metroa. 98 Vlil. Seina: otoki in mostovi Pont Sully (zgrajen 1874—1876) veže preko vzhodnega dela otoka St-Louis Bd. Henri IV. na desnem, z Bd. St-Germain na levem bregu. Ile St-Louis vežeta z desnim bregom še Pont Marie (1635) in Pont Louis-Philippe (1833), preko širšega levega rokava pa Pont de la Tournelle (zgrajen 1654, 1919—1923 beto¬ niran). Ladje plovejo mimo Ile St-Louis po levem, mimo Ile de la Cite pa po desnem rokavu. Oba otoka sta zvezana s Pont St-Louis. Preko desnega rokava vežejo Cite z mestom Pont d’Arcole (zgrajen 1828, prenovljen 1854 in 1888), Pont Notre-Dame (v današnji obliki zgrajen 1913; tu preko je vodila stara rimska cesta proti Orleansu in v srednjem veku slovita romarska pot) in Pont au Change (zgrajen v 12. stoletju, zadnjič prenovljen 1. 1858.; ime je dobil po srednjeveških menjalcih denarja, ki so imeli tu svoje središče). Na južni breg vodijo Pont de l’ Archeveche (1827), Pont au Double (1881—1885), Petit Pont (1853) in Pont St-Michel (1857). Petit Pont stoji na mestu starega rimskega in lesenega mosta, ki ie bil v rimski dobi in še v srednjem veku najvažnejši most Pariza (glej zgoraj Pont Notre-Dame). Preko zapadnega konca Ile de la Cite poteka najstarejši pariški most Pont Neuf, ki sta ga zgradila v 1. 1578.—1606. Henrik III. in Henrik IV., katerega kip stoji na njem. Med Ile de la Cite in Plače de la Concorde se vrste: Pont des Arts (zgrajen 1802—1876), ki veže Institut de France z Louvrom; Pont du Carussel (1834, renoviran 1906), klasičen Pont Royal (1685—1689) in Pont de Solferino (1858—1859), ki veže Quai d'Orsay s Tuilerijami. V tem delu Seine so največja pariška pristanišča, v katere prihajo ladje iz Rouena, Le Havra in celo iz Anglije. Nasproti Chambre des Deputes vodi na Plače de la Concorde v L 1787.—1790. zgrajeni in 1. 1926—1932 razširjeni Pont de la Concorde s krasnim razgledom na trg in Montmartre. Zapadno odtod se v enem samem širokem loku vzpne čez reko za svetovno razstavo 1. 1900. zgrajeni Pont Alexandre lil., ki veže Champs-Elysees s široko Esplanade des Invalides z Hotel 7* 99 Glavni muzeji des Invalides v ozadju. Slede: Pont des Invalides (1827—1829), Pont de 1’Alma (1855) in Passerelle de Billy. Pont d’Iena, zgrajen 1. 1807., ki ga pravkar razširjajo za letošnjo svetovno razstavo, vodi od Tour Eiffel k palači Tro- cadero. Pont de Passy (1905), preko katerega poteka zapadna Črta Zunanjih boulevardov, je zvezan po ozkem Ile des Cygnes (labodji otok), z 1. 1875. na novo urejenim Pont de Grenelle, na katerem stoji majhen posnetek ameriškega kipa svobode. Na lle des Cygnes bo urejena letos razstava francoskih kolonij. Tu poteka Seina sredi industrijskih delov mesta, kjer so znane tovarne automobilov (Peugeot in Citroen). Omeniti bi bilo še drzni enoločni železni Pont Mirabeau (1896) in intere¬ santni, mogočni Pont Viaduc d’Auteuil, preko katerega pelje pariška krožna železnica. <»Iavili muzeji Musee National du Louvre Louvre predstavlja enega največjih muzejev sveta. Od Kal- dejcev, Asircev in Egipčanov so zastopani v njem vsi odtenki človeške kulture do danes. Velike zbirke plastike, slikarstva in umetne obrti (keramika, okrasje, pohištvo itd.) zavzemajo skoro celotno poslopje. Zbirke predstavljajo neprecenljivo vrednost. Največja svetovnoznana dela so: miloška Venera, »Mona Lisa« (La Gioconda) od Leonarda da Vinci, Mihelangelovi »Sužnji«, Rembrandtov »Usmiljeni Samaritan« itd. Muzej je priporočljivo obiskati večkrat, in to v spremstvu dobrega vodnika ali pa se poslužiti oficijelnega kataloga, da se dobi pravi vtis o veličini in vrednosti tu nakopičenih del. Musee du Luxembourg Muzej prikazuje v glavnem le sodobno kiparstvo in slikar¬ stvo najnovejših struj in tvori nekako dopolnilo k zgodovin- 100 Glavni muzeji skemu muzeju v Louvru. Muzej je nameščen v nekdanji Oran- gcrie pri Palais du Luxembourg. Musee Rodin na Rue de Varennes, nasproti Dome des Invalides, je posvečen delom najslavnejšega francoskega kiparja Avgusta Rodina (1840 —1917), ki jih je zapustil državi. Musee des Beaux-Arts de la Ville de Pariš. Muzej je nameščen v Petit-Palais na Avenue Alexandre ob Champs-Elysees. Obstoja iz na razstavah kupljenih in poklo¬ njenih del raznih umetnikov (kipi in slike). Muzej je uredilo mesto. Musee des Arts Decoratifs se nahaja v Louvru. Ima lepe, popolne zbirke dekorativne umet¬ nosti, zlasti pohištva, gobelinov in porcelana od gotike do danes. Poleg tega so tu dragocene zbirke srednjeveške plastike, starejše slike, aziiatska in orientalska umetna obrt itd. Musee de Cluny v Hotel de Cluny (Quartier Latin) ima poleg ostankov galsko- rimskega kopališča interesantne zbirke: pregled francoske sred¬ njeveške in renesančne plastike, dragocenega pohištva, gobelinov in drugih umetnih obrti. Bogati zbirki slonokoščenih in zlatar¬ skih izdelkov od dobe Merovingov do renesanse sta posebno dragoceni. Musee ]acquemart-Andre na Bd. Haussmann ima lepe zbirke starih in modernih slik, skulptur in umetnih izdelkov vseh vrst. Musee Carnavalet na Rue de Sevigne (3. arr.) imenovan tudi Musee historique de la Ville de Pariš; v 79 dvoranah so razstavljene zbirke predmetov, ki se nanašajo na zgodovino mesta Pariza. 101 Glavni muzeji Musee Guimet na Plače d’Iena, imenovan tudi Musee des Religions de l’Extre- me Orient. Tu so zbrani razni kultni predmeti narodov vzhoda (Indija, Kitajska, Japonska) in orientalske keramike. Musee Cernuschi na vzhodnem koncu Pare Monceau (8. arr.) prikazuje pomemb¬ ne zbirke kitajske skulpture, keramike itd. iz najstarejših časov. Musee de l'Armee glej Hotel des Invalides. Conservatoire National des Arts et Metiers na Rue St-Martin 292. Zgradil ga je konvent 1. 1794. Začetek muzeja je bila zbirka mehanika Vaucanson, katero je 1. 1782. poklonil kralju Ludviku XVI. Muzej obsega danes popolno zbirko vseh strojev, orodja in instrumentov itd. iz vseh področij tehnike. Muzeju je priključena tudi obširna biblioteka in poli¬ tehnična akademija z javnimi strokovnimi tečaji. Danes je eden najpopolnejših tehničnih muzejev Francije. 102 OKOLICA PARIZA Versailles Z železnico: Od Gare St-Lazare (23 km, 1 uro) vozi vlak vsako uro; od Gare Montparnasse vsakih 40 minut (18 km, 40 minut) ; najpriporočljiveje je potovati po elektrificirani že¬ leznici od Gare des Invalides, vozi vsake K ure (18 km, 35 minut). S parobrodom; do Sevres, potem z železnico, ali pa do Bellevue-Fumiculaire, od tu pa 2 uri peš po gozdni poti. Glavni deli gradu so dostopni vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 17. ure. Vstop 2 fr, v nedeljo prost. Grand Trianon in Petit Trianon sta dostopna vsak dan, razen v ponedeljek, od 12. do 17. ure. Vstop v vsakega po 2 fr, v nedeljo prost. Versailles (67.000 prebivalcev) je glavno mesto departe- menta Seine-et-Oise in sedež škofa. Ceste, posebno tri velike avenue, ki vodijo k vhodu v grad, številne javne zgradbe in pod gradom ležeče mesto, dajejo gradu še danes videz kraljevske rezidence. Zgodovinski razvoj mesta in gradu je medsebojno tesno po¬ vezan. Od časa Ludvika XIII, (1610—1643), ki si je postavil tukaj majhen lovski gradič, se je začela majhna vas Versailles razvijati v mesto. Pravo mesto pa je postalo šele pod Ludvi¬ kom XIV. (1643—1715), ki je dal gradu mogočno obliko. Le¬ ta 1678. je Ludvik XIV. prenesel iz Pariza sem svojo rezi¬ denco. To in pa središče političnega in duševnega življenja je ostal Versailles do revolucije. 6. oktobra 1789 so pariške žene prisilile kralja in kraljico, da sta se vrnila v Pariš. S tem je bil tudi končan sijaj nekdanje rezidence. Grad je ostal zapuščen, kraj pa je postal provincialno mestece. Šele meščanski kralj 103 Versailles — Trianon Ludvik Filip je dal grad restavrirati in ga preurediti v muzej. L. 1870. je bil Versailles glavni stan nemške armade, 1. 1871. je bil pruski kralj kronan v gradu za nemškega cesarja, 28 ju¬ nija 1919 pa je bila tu podpisana mirovna pogodba med zavez¬ niki in Nemčijo. Od trga Plače d’Armes pridemo skozi sijajno pregrajo v preddvor Cour Royale. Tu stoji spomenik Ludovika XIV. (1836). Na obeh straneh sta mogočni klasičistični krili palače: desno je zgradil Gabriel pod Ludvikom XV., levo Dufour pod Ludvikom XVIII. Podaljšek dvorišča Cour Royale je slikoviti Cour Marbre, ki stoji na mestu prvotnega dvorišča lovskega gradiča, ki ga je zgradil Ludvik XIII. Današnji krili je nanovo zgradil Le Vau pod Ludvikom XIV. in pozneje preuredil Har- douin-Mansart. Celotno zgradbo, razen preje omenjenih fasadnih kril, sta zgradila omenjena arhitekta; sijajne parke, ki so bili mnogo stoletij vzor vsemu svetu, pa je uredil Lenotre, vse pod Ludvikom XIV. Posebno veličasten je pogled na grad z vrtne strani. Vstop v notranjost gradu, ki ga zavzema v celoti Musee National de Versailles, je levo iz Cour de Marbre. Poleg muzeja Ludvika Filipa (severno krilo) so najzanimivejši stanovanjski in repreznetativni prostori Ludvika XIV. Po ogledu teh dobi človek šele pravi vtis o velikem življenju na kraljevskem dvoru in njegovih ceremonijalih. V dobi Ludvika XIV. je živelo na dvoru 10.000 oseb. Za ogled notranjosti je priporočljivo poslu- žiti se podrobnega popisa. Od gradu Versailles pridemo preko parkov in mimo sijajnih bazenov do 20 minut oddaljenih Trianonskih gradov in njihovih parkov. Grand Trianon (vstvop glej pod Versailles) je zgradil Har- douin-Mansart med 1687—1688 Ludviku XIV. kot intimen gradič, v katerem je kralj počival, utrujen od napornih repre¬ zentativnih ceremonij. Posebna lepota tega klasicističnega enonad¬ stropnega gradiča leži v eleganci njegovih oblik in v njegovih barvah (bel in roza). Krasen park je urejen po načrtih Mansarta. Petit Trianon, je čudovito lep majhen gradič, katerega je dal zgraditi Ludvik XV. 1. 1762. (arhitekt Gabriel) za Madame Pompadour. Posebno zanimivo je nežno okrasje notranjščine. 104 St-Germain-en-Laye — St-Denis Dekoracija »Grand-Salona« je najlepše, kar je ustvaril stil Lud¬ vika XV. Pozneje je posebno rada tu stanovala kraljica Marija Antoineta, ki si je dala urediti krasen angleško-kitajski vrt in sloviti Hameau, majhno urejeno kmečko naselje, nanizano okoli jezera, kjer se je kraljica s svojimi dvornimi damami (pod vplivom Rousseaujevih idej: »retournons a la nature«) posku¬ šala vživeti v »romantično, naravno in moralno« življenje kme¬ čkega ljudstva. St - Germain - en - Lave (Dostop po železnici od Gare de 1’Ouest ali Gare de Grande Ceinture) je majhno in mirno mestece z okoli 22.000 prebi¬ valci; leži na griču na levem bregu Seine severno od Versaillesa, z velikimi gozdovi v okolici. Kot poletno letovišče zelo obisko¬ van. Tu je bila podpisana 10. septembra 1919 mirovna pogodba med Avstrijo in Entento. Takoj pri kolodvoru stoji grad, ki je naj zanimivejša stavba francoske renesanse, posebno njegova severna stran. Prvotni grad, ki je stal na tem mestu, je nastal pod Ludvikom VI. Debelim v XII. stoletju. Najstarejši del današnje zgradbe je kapela, zgrajena 1. 1238. Današnja stavba (večji del) je zgrajena kot peta na tem mestu in sicer pod Francem I. med 1540—1547. Pozneje večkrat prezidana in povečana je bila v 19- stoletju konjeniška šola. Med 1862—1906 je bila popolnoma restavri¬ rana. Ostanek pod Henrikom IV. zgrajenega »Chateau Neuf« (1776 porušen) je Pavillon Henri IV., danes hotel. V gradu je sedaj Musee des Antiquites Nationales, ki je največja in najbolj bogata zbirka predhistoričnih, keltskih, galskih, rimskih in zgodnjekrščanskih izkopanin. Levo od kolodvora začne zname¬ nita 2400 m dolga Terasse, ki je bila zgrajena med 1669—1673 po načrtih Lenotra. Tu začne tudi 4400 ha obsežni St-Germain- ski gozd. St-Denis (dostop po železnici od kolodvora Gare du Nord; 7 km v 7—8 minutah) je industrijsko mesto z 82.000 prebivalci; zna¬ menito po svoji baziliki in grobnicah francoskih kraljev. 105 Fontainebleau Basilique ali Eglise Abbatiale de St-Denis je interesantna gotska stavba. Današnja cerkev stoji na mestu nekdanje cerkve, ki jo je dal zgraditi pariški klerus in jo je kralj Dagobert (t 638), ustanovitelj opatije povečal in določil za grobnico francoskih kraljev. V kripti so še ostanki poznejše v 11. stoletju zgrajene cerkve. V 12. stoletju je opat Suger iz St-Denisa zgradil novo cerkev (dokončana 1144). Ti deli so najčistejše tvorbe zgodnje gotike. Med 1231—1281 je dal Ludvik Sveti po arhi¬ tektu Pierre de Montereau (graditelj Sainte-Chapelle) večidel nanovo prezidati. L. 1429. je tukaj položila orožje Jeanne d'Arc (devica Orleanska). L. 1593. je proglasil tu Henrik IV. svojo protestantsko veroizpoved. Revolucija (1793) je uničila samo¬ stan in razdrla grobove; cerkev je služila kot »Tempelj razuma« in skladišče. Napoleon I. je rešil cerkev popolnega propada. Ludvik XVIII. je dal 1. 1815. zopet pokopati ostanke svojih prednikov. Napoleon III. pa je dal celotno zgradbo popraviti. Cerkev ima obliko križne bazilike, dolžina 115 m, širina 39 m. Skozi masivno fasado opata Sugera vodijo trije portali v notranjost. Levi stolp je bil podrt radi nevarnosti podora (1846). Krasna rozeta nad portalom leve stranske fasade je iz 13. stoletja. Ogledati si je tudi spomenike francoskih kraljev v baziliki. Poleg lepih nagrobnikov iz 13. stoletja so najpomemb¬ nejši nagrobniki: Ludvika XII. (f 1515), Henrika III. (t 1589), Henrika II. in Katarine Medici (izdel. 1560—1573), Ludvi¬ ka XVI. in Marije Antoinete, Ludvika XVIII., Franca L itd. Poleg cerkve je na Plače de la Legion d’honneur muzej Musee Bibliotheques Municipal, z zbirkami k zgodovini mesta in opatije St-Denis. F ontainebleau (dostop z vlakom od Gare de Lyon, 60 km, v 1(4 uri) je majhno provincialno mesto s 17.000 prebivalci. Njegovi največji znamenitosti sta grad, ki je poleg Versaillesa najpomembnejši kraljevski grad Francije, in pa gozd, ki obkroža mesto. Kolodvor je oddaljen J4 ure od gradu (cestna železnica). Kot Versailles in Vincennes je tudi ta ogromni grad nastal iz majhnega lovskega gradiča, ki se omenja že 1. 1169. Tega 106 Vincennes je dal, izvzemši velikega stolpa, Franc I. podreti in je na tem mestu zradil 1. 1565. novo večjo zgradbo. V to svrho je poklical kralj k sebi najboljše umetnike, predvsem Italijane. Po njih je znana šola »Ecole de Fontainebleau«, šola francoske renesanse. Zgradbe Franca I. z njihovimi strmimi strehami, visokimi ka¬ mini, menjajočo se rdečo in belo opeko in notranjo dekoracijo kažejo le malo italijanski vpliv, temveč svojevrsten francoski slog. Pod Henrikom II. sta bili okrašeni Salle de Bal in Galerie d’Ulysse. Henrik IV, je dal med 1. 1593.—1609. grad povečati, Ludvik XIII. pa je to delo dokončal. Tu so se shajali vladarji, princi in druge pomebne osebnosti. Revolucija je grad deloma opustošila; pozneje je služil kot Ecole centrale za departement Seine-et-Marne. Napoleon I. ga je spet restavriral. L. 1804. je tu sprejel cesar Papeža Pia VII. in ga je imel potem med 1812 —1814 zaprtega. L. 1814. je od tu (na Cour des Adieux se je poslovil od svojih čet) šel Napoleon v robstvo. Večje pre¬ novitve je začel Ludvik Filip in dokončal Napoleon III. Le¬ ta 1915. je služil kot lazaret, L 1919. pa je bil prenovljen in postal dostopen javnosti. H glavnemu vhodu pridemo preko Cour des Adieux (le ta 1529. Franc I.) po podkvasto zaokroženem stopnišču »Esca- lier du Fer a Cheval«, zgrajenem 1. 1641. od Lemerciera. Po¬ sebno znimivi sta kapela Chapelle de la Sainte-Trinite in Grand Apartement de Napoleon I. Henrik IV., Ludvik XIV. in Napoleon I. so dali lep, 84 ha obsežen park lepo preurediti. Med najlepše gozdove Francije spada 17.000 ha velik Fon- tainebleauski gozd. Po markiranem gozdu se je priporočljivo peljati ali z izvoščkom ali z avtom, ki so tu na razpolago. Vincennes (Dostop z Metrojem, Porte de Vincennes, od tu 20 minut do gradu, ali z železnico od Gare de l’Est, 6 km v 15 min., ali z ladjo do Porte de Charenton.) Vincennes je majhno mesto s 47.000 prebivalci, oddaljeno 2 km od Plače de la Nation in 107 Vincennes privablja mnogo izletnikov radi svojega gradu in parku podob¬ nega majhnega gozda (934 ha). Bois de Vincennes na jugovzhodu je, poleg Bois de Bou- logne na zapadu, najpriljubljenejša izletna točka Parižanov. L. 1931. je bila ob jezeru Lac Daumesnil velika mednarodna ko¬ lonialna razstava, ki pa je bila pozneje podrta in je danes od razstave ostal le Musee des Colonies in Aquarium. Tu je tudi zoološki vrt (2 fr), naravoslovni muzej in Velodrome muni- cipale, veliko kolesarsko dirkališče. Vojaško vežbališče deli gozd v dva dela. V severnem in južnem delu je še več jezero s krasno okolico. Na enem od dveh otokov jezera Lac Daumesnil je Musee de ITndustrie du Bois . Chateau Vincennes. Že Ludvik VIL je začel z gradnjo gradu sredi kraljem zelo priljubljenih lovišč v Vincenneskem gozdu. To delu je povečal in dokončal njegov sin Filip August. Današ¬ nji grad pa je bil zgrajen na istem mestu v 14. stoletju pod Filipom VI. (1328—1350) in Karlom V. (1364—1373). Do 1. 1740. so grad radi obiskovali francoski kralji. Od Ludvika XV. dalje je služil kot državna jetnišnica (tu so bili zaprti Conde, grof Mirabeau, ministri Karla X., vojvoda Enghienski poleg številnih drugih). Napoleon L je napravil grad za vojaški arze¬ nal, danes pa je vojašnica, ki ima zanimiv muzej Musee de la Grande Guerre (spomini iz svetovne vojne). 108 SVETOVNA RAZSTAVA Letošnja pariška mednarodna svetovna razstava pod geslom »Arts et Techniques — Umetnost in Tehnika — bo najmogoč¬ nejša in najoriginalnejša revija vsega, kar je kdaj zasnoval člo¬ veški razum in kar so kdaj izvršile človeške roke. Zamišljena je kot manifestacija sloge in miru med narodi sveta. Pokaže naj Novi Trocadero 109 Svetovna razstava bilanco svetovne civilizacije kot sinteza vsestranskega napredka naše generacije. Čuda znanosti in najdrznejša odkritja na vseh poljih člove¬ škega udejstovanja bodo zbrana tu na ogled številnim obisko¬ valcem. Največji umetniki vseh svetovnih narodov bodo poka¬ zali produkte svojih talentov v slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi in dekorativni umetnosti. Prvič v zgodovini svetovnih razstav bo zbranih 42 držav, ki bodo na tej apoteozi dela in misli pokazale v lastnih paviljonih vsestranske uspehe in napredek svojih narodov. Razstava bo obsegala poleg dognanj na polju znanosti in vede vse oblike in odtenke industrije ter trgovine, na tehničnem in umetnostnem polju pa zlasti sodelovanje umetnika in rokodelca. Razstavni prostor leži sredi Pariza. Obsega okrog 100 ha, v obsegu meri 7.5 km. Razstava sega vzdolž Seine od Plače de la Concorde do Ile des Cygnes v dolžini 3.5 km. Pravokotno na Seino gre druga os od Plače du Trocadero do Ecole Militaire v dolžini okrog 2 km. Razstava leži v bližini Bois de Boulogne, Etoile, Champs-Elysees, Madeleine, Tuileries, Louvre, Palais- Royal in Velikih boulevardov. V območju razstavnega prostora leže: Grand-Palais, Cours-la-Reine, Esplanade des Invalides in Tour Eiffel. Celotni vtis bo še močno povečan, ko bodo zvečer zablestele v pravem morju luči Seina in njene obale. Številne zabave in svečanosti bodo zadovoljile vse okuse in vsako radovednost, kajti namen razstave je nuditi gostom poleg pouka tudi vse¬ stransko razvedrilo in zabavo. Razstava bo razdeljena v glavnem v dva dela: Francoska sekcija in Inozemske sekcije. Inozemske sekcije Na razstavi sodeluje skupno 42 držav, od katerih tvori vsaka s svojim paviljonom in okolico lastno sekcijo. Ti paviljoni bodo dali državam priliko, da! pokažejo pravi obseg in moč svojega gospodarstva, da si poiščejo novih kupcev za svoje proizvode in novih dobaviteljev manjkajočih potrebščin, da spoznajo moč 110 Svetovna razstavd in delo svojih konkurentov in da prikažejo milijonom obiskoval¬ cem vse lepote in bogastvo svoje domovine. Države, ki bodo imele lastne paviljone, so: Anglija, Argen- tinija, Avstralija, Avstrija, Baltiške države (Estonska, Letonska in Litva), Belgija, Bolgarija, Brazilija, češkoslovaška, Danska, Egipt, Finska, Grčija, Haiti, Irak, Italija, Japonska, Jugoslavija, Južna Afrika, Kanada, Luxemburg, Madžarska, Mehika, Mona¬ ko, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Peru, Poljska, Portugalska, Rumunija, Siam, Sovjetska Rusija, Urugvaj, U. S. A. (Združene države Severne Amerike), Vatikanska država, Venecuela. Francoska sekcija Sekcija je razdeljena na 14 oddelkov, ki imajo pa še več pododdelkov. Posamezni oddelki prikazujejo: I. Vse, kar se nanaša na izraz misli (znanost, knjiga, gledališče, glasba, preda¬ vanja, kongresi...). II. Socialna vprašanja (žena, otrok, družina, higiena, vzajemnost, dobrodelnost, rokodelstvo ...). III. Umet¬ nostno in tehnično oblikovanje (pouk vseh vrst, laboratoriji, izbira poklica, šolska dela...). IV. Izpopolnitev prejšnjega od¬ delka (radiofonija, televizija, kino, tisk, propaganda). V. Urba¬ nizem in arhitektura (ureditev mest in podeželja, elektrifikacija, parki in vrtovi, prometne žile, javne zgradbe, zasebne in indu¬ strijske stavbe, delavski okraji...). VI. Grafična in plastična umetnost (slikarstvo, kiparstvo in grafika). VII. Stavbarstvo (zi¬ darstvo, beton, marmor, keramika, opažba, tesarstvo, ključavm- čarstvo, kurjava, plin, elektrika, pleskarstvo, steklarstvo...). VIII. Notranja oprema in pohištvo (pohištvo, preproge, čipke, vezenine, razsvetljava, tapetništvo...). IX. Umetna obrt. X. Edicije, knjige, revije, znamke, gravure, bakrorezi. XI. Nakit. XII. Transport in turizem (železnica, auto, avion, plovba, jadra¬ nje, letovišča in zdravilišča, hotelirska industrija...). XIII. Šport, atrakcije, svečanosti. XIV. Reklama, izložbe, lepaki, oglasi. Pokrajinski center (Centre Regional) se imenuje skupina pa¬ viljonov, ki naj poleg splošnega francoskega oddelka pokaže glavne karakteristike posameznih francoskih pokrajin. Vsaka pokrajina ima svoj paviljon, ki kaže regionalne posebnosti v lil Svetoma razstava arhitekturi, opremi, gospodarstvu, kuhinji, igrah, običajih in navadah dotične province. Prekomorska Francija (francoske kolonije, mandatna in pro- tektoratska ozemlja) na otoku Ile des Cygnes bo tvorila eno naj- privlačnejših točk razstave; tu bodo zbrane vse posebnosti in značilnosti ozemelj in prikazana velika dela, ki jih je izvršila Francija kot ena največjih kolonialnih držav na svetu. Kratek izprehod po razstavi Vstopimo na razstavo skozi vrata na Plače de la Concorde in sledimo strmim nabrežjem Seine. Cours-la-Reine je posejana s paviljoni, ki leže med zelenjem in so posvečeni: ženi, družini in raznim socialnim vprašanjem. Ob reki se dvigata veličastna paviljona »Radio« in »Mraz«. Prvi predstavlja radiofonsko po¬ stajo, drugi pa ima stolp pokrit z umetnim snegom. Kmalu pridemo do Grand-Palais. Njegova ogromna dvorana je name- nena največjim luksuznim slavnostim. Poleg je na Avenue-Vic- tor-Emmanuel III. vhod v »Palačo odkritij«. Na drugi strani mosta Aleksandra III. zagledamo paviljon trgovske mornarice. Na Esplanade des Invalides stojita palači, ki vsebujeta kopni in zračni promet ter umetnostno razstavo. Med njima je vhod v Pare des Attractions. Na levem bregu pridemo po dolgi veli¬ častni promenadi mimo stavbe, posvečene »Delu« in paviljonov »Plin« in »Eksotični les« k Pont d’Alma, v bližini katerega je važen paviljon »Bron in železarstvo«. Mimogrede si ogledamo še lepe nasade »Jardins de France«, ki leže nad pokrito železni¬ ško progo ob Seini. Na oglu Avenue Rapp in Quai d'Orsay stoji paviljon grafične in plastične umetnosti. Ob Pont d’AIma stoji tujsko-prometni paviljon, od katerega vodi dvonadstropna brv k munumentalnim razstaviščnim vratom. Enako prekorači druga brv tudi Plače de 1’Alma na desnem bregu, kjer pridemo mimo Palais de Securite do veličastne skupine muzejev moderne umetnosti. Dve veliki stavbi sta združeni po kolonadi, ki se odraža v lepo urejenem bazenu. Čisto ob Seini leže elegantne naprave za veslanje in jadranje. Na drugi strani reke na Quai d’Orsay pa se vrste paviljoni, ki bodo privabljali večinoma žen¬ ski svet: draguljarstvo, parfemi, moda. Od tu dalje pridemo v 112 Str. Šport 59 St.-Augustin 81 St.-Denis 105 St.-Etienne-du-Mont 88 St.-Germain-des-Pres 90 St>Germain-en-Laye 105 St.-Germain l’Auxerrois 73 St.-Gervais-St.-Protais 76 St.-Laurent 84 St.-Medard 95 St.-Nicolas-des-Champs 75 St.-Nicolas-du-Chardonnet 95 St.-Paul-St.-Louis 76 St.-Philippe-du-Roule 80 St.-Pierre-de-Montmartre 86 St.-Roch 70 St.-Sulpice 90 St.-Thomas-d'Aquin 91 St.-Vincent-de-Paul 84 Thžatre-Francais 69 Tour Eiffel 94 Tour St.-Jacques 73 Trgovske hiše 55 Trianon 104 Tribunal de Commerce 98 Trinite 81 Tuileries 67 Umet. razstave 57 Val-de-Grace 88 Versailles 103 Vincennes 107 Načrt razstavnega prostora PARI 5 1937 1 . 2 . 3. 4. 5. 6 . 7. 8 . F9. 10. 11 . 12 . 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20 . 21 . 22 . 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. Trocadčro Finska Baltske države Danska Siam Monako Avstrija Luksemburg Palestina (židovska) Romunija Madjarska Romunska restavr. Egipt Sovjetska Rusija Japonska Jugoslavija Argentinija Akvarium Muzej javnih del Nizozemska Norveška Grčija Vatikanska država Španija Poljska Nemčija Urugvaj Portugalska Vojna mornarica. Mednarodni lesni komite Levanta Maroko Francoska ekvator- jalna Afrika (A.E.F.) Guadeloupe Martiniaue Francoska Indokina Francoska Indija Madagaskar Rčunion Generalni komisariat Francoska zapadna Afrika (A. O. F.) 42. Francoska mandatna ozemlja 43. Algerija 44. Tunis 45. Korzika 46. Cote d’ Azur 47. Provence 48. Severni Pireneji 49. Guyene — Gascogne 50. Poitou 51. Bretagne 52. Srednja Loira 53. Normandija 54. Nivemais — Berry 55. Massif Central 56. Artois — Flandrija 57. Champagne 58. Limousin — Pčrigord 59. Alzacija 60. Burgundija — Franche-Comtč- Jura 61. Dauphine 62. Savoja 63. Lorena 64. lle-de*France 65. Lyonnais 66. Forez — Vivarais 67. Južni Pireneji 68. Roussillon 69. Languedoc 70. U. S. A. 71. C. S. R. 72. Švedska 73. Velika Britanija 74. Kanada 75. Igrače 76. Otroško skrbstvo 77. Radio - Televizija - Tisk 78. Pošta, telegraf, tele- fon-Medicina 79. Reklama — Izložbe 80. Prehrana 86. Mednarodni paviljon 7. Peru Venecuela 89. Svetloba — Luč 90. Brazilija 91. Irak 92. Južna Afrika 93. Pouk 94. Nepismenost 95. Mehika 96. Restavracija 97. Australija 98. Dekorativna umet¬ nost 99. Francosko društvo za varstvo živali 100. Umetnost 101. Barva - Lak 102. Reklama 103. Policija 104. Kino — Foto — Fono 105. Belgijski Kongo 106. Restavracija 107. Belgija 108. Švica 109. Italija 110. Nakit — Moda 111. Louvre 112. Restavracija 113. Draguljarstvo 114. Poljedelsko mini¬ strstvo 115. Izdelki iz turškega usnja (Maroqui- nerie) ''.' 27 -^-» 7 « 178. Klub arhitektov 179. Sarlino 180. Botanični vrt 181. Znanost — Sveča¬ nosti 182. Planetarium 183. Trgovska cesta 184. Žena 185. Restavracija 186. Varnost 187. Plavajoča restav¬ racija 188. Muzej moderne umetnosti — Urba¬ nizem 189. Jadranje 190. Higiena Svetovna razstava obrtni oddelek, središče francoske sekcije. Tu je območje arhi¬ tekture, dekoracije, pohištva, tkalstva, keramike in vsega, kar je potrebno za opremo sodobnega stanovanja. Ob reki pa se vrsti del inozemskih paviljonov (Italija, Švica, Belgija, Anglija, šved¬ ska, ČSR in USA). Na desnem bregu se dvigata veliki zgradbi Nemčije z ogromnim stolpom in Sovjetske Rusije z monumen¬ talno statuo. Neposredno ob Seini leži portugalski paviljon. Više po terasastih nasadih nove palače Trocadero so name¬ ščeni paviljoni: Poljske, Argentinije, Urugvaja, Vatikanske drža¬ ve, Norveške, Nizozemske, Grčije, Jugoslavije, Egipta, Madžar¬ ske, Avstrije, Romunije, Siama, Danske, Japonske, Baltiških držav, Finske, Monaka in Luxemburga. V ozadju, na višjem mestu pa stoji mojstrsko delo moderne arhitekture, novi Troca¬ dero (etnografski in pomorski muzej ter muzej komparativne umetnosti). Pred palačo se nahaja glavni, častni vhod v raz¬ stavo. Krasen pogled se odpre izpred palače po lepih nasadih, vodometih in preko prenovljenega, razširjenega Pont dTena na Champ-de-Mars. Eiflov stolp bo ponoči bajno razsvetljen. Pod njim in okoli njega se vrste razni paviljoni: tisk, kino, reklama, Haiti, Bolgarija, Mednarodna palača, pouk, Venecuela, Mehika, Peru, Avstralija, Brazilija, Južna Afrika, Irak in na koncu veli¬ častne avenue, pred Ecole Militaire, simbolični paviljon »Luči«. Jugozahodno od Champ-de-Mars leži ob Seini oddelek fran¬ coskih provinc z njihovimi posebnostmi in značilnostmi, v Seini na umetno povečanem otoku pa revija vseh francoskih kolonij. Poleg glavnega razstavišča sta še dva manjša razstavna pro¬ stora: 1. V bližini Porte Maillor v severnem delu Bois de Bou- logne, kjer sta nameščena kmetijski in obrtniški oddelek, razni drugi paviljoni ter garaže. 2. Na jugovzhodnem robu mesta (blizu Porte dTtalie) pa je manjše razstavišče (Annexe Keller- mann), ki je posvečeno v glavnem materi in otroku. Dohod na razstavo Na razstavni prostor vodi vsega 31 vhodov, od katerih pa imajo le glavni dobre prometne zveze z autobusnimi progami, odnosno Mčtrojem. Nekatere redne proge (seznam glej spre- 113 Svetovna razstava daj) so sedaj podaljšane, nekatere na novo uvedene. V nasled¬ njem podajamo seznam autobusnih prog, ki vodijo h glavnim vhodom: Porte Alma (na desnem bregu): a) redne proge: AC, AD bis, AH, 1, 12, 19, 43, 92; b) podaljšane proge: 31, 91; c) nove proge (imajo prečrtane številke): 33 Champ-de-Mars — Gare du Nord, 43 Champ-de-Mars — Courbevoie, 92 Champ- de-Mars — Levallois. Porte du Trocadero: a) B, EG, 12, 16, 19, 30; b) 73. Porte du Grand-Palais: a) C, U, U bis, AC, AQ, AZ, 1, 19, 28, 33; b) N, 3, 4, 36, 39, 42. Porte Alma (na levem bregu): a) AC, AD bis, AH, 12, 14, 43, 92; b) 31, 91; c) 33, 43, 92. Porte Passy: a) AX; b) AQ; c) 18 Saint-Cloud — Pont de Passy, PC Pont de Passy — Porte d’Italie. Porte Champ-de-Mars: a) M, Y, AC, AD, AD bis, AH, AQ, AX, 14, 28, 33, 43, 92; b) 91, 31; c) 33, 43, 92 in 28 Champ-de-Mars — Porte d’Orleans. Porte Concorde: a) C, S, AC, AL, AZ, BK, CB, 1, 19; b) N, 3, 4, 39, 42, 13, Ul. Porte Invalides: a) M, 4, 4 bis, Y, AQ, 12, 14, 28, 33. Poleg autobusov vodijo v bližino razstave tudi sledeče linije podzemske železnice: 1. Chateau de Vincennes — Maillot — Neuilly; 9. Pont de Sevres — Porte de Saint-Cloud — Porte de Montreuil; 5. Nord — Italie — Etoile; 8. Porte de Charenton — Auteuille. Postaje za razstavo so: Trocadero, lena, Alma- Marceau, Rond-Point des Champs-Elysees, Champs-Elysees-Cle- menceau, Concorde, Invalides, Latour-Maubourg, Champ-de- Mars in Quai de Grenelle. Promet na razstavišču Promet na razstavišču oskrbujejo električna vozila. Organi¬ ziran pa je tudi rečni promet na Seini. Pri vsakem vhodu stoje taksiji za tri osebe (cena 5 fr in za vsako minuto 50 c). Posebni 114 Svetovna razstava električni vlaki za 16 oseb vozijo po vsej razstavi. Proga je raz¬ deljena na tri sekcije (Invalids — Terrase Trocadero, Terrasse Trocadero — Avenue Octave-Greard, Avenue Octave-Greard — Pont des Invalides). Cena za vsako sekcijo 2 fr. Motorni prevoz po Seini ima pristanišča ob vseh mostovih in je razdeljen na 10 sekcij, vsaka sekcija 2 fr. Prevoz z lastnimi vozili je po razstavišču prepovedan. Vstopnina in legitimacije Enkratna vstopnina na glavno razstavišče 6 fr, na stranski razstavi (Annexe Maillot in Annexe Kellermann) 2 fr, v Pare des Attractions 5 fr. Legitimacije (Carte de Legitimation) po 20 fr, ki se dobe po vseh potovalnih pisarnah in veljajo 2 meseca, dajo lastniku pravico na 10 kratni vstop na razstavo po polovični ceni. Poleg tega ima imetnik razne popuste: 50% na francoskih železnicah in večje popuste na železnicah ostalih držav, enako popuste na parnikih, zračnih linijah, muzejih, gledališčih, restavracijah itd. 8 * 115 . ■ . ' STVARNO KAZALO Str. Are de Triomphe 78 Are du Carrousel 67 Archives Nationales 76 Arts et Mčtiers 75 Av. des Champs-Elysees 78 Av. Foch 82 Av. Pierre I. de la Serbie 83 Auteuil (dirkališče) 82 Banke 51 Banque de France 70 Bari, dancingi 53 Bd. de Sebastopol 84 Bd. de Strasbourg 84 Bd. Haussmann 80 Belleville 84 Bibliothčque nationale 69 Bibliotheque St.-Gene- vičve 88 Bois de Boulogne 81 Bourse 70 Bourse de Commerce 74 Butte-Chaumont 84 Str. Canal St.-Martin 77 Carnavalet 76 Chambre des Deputes 91 Champ-de-Mars 94 Chapelle Expiatoire 81 Cimetiere Montmartre 85 Cite Universitaire 96 Col lege de France 87 Comždie-Fransaise 69 Conciergeris 98 Ecole des Beaux-Arts 90 Ecole Militaire 94 Faubourg St.-Antoin 85 Faubourg St.-Honore 80 Foire de Pariš 94 Fontainebleau 106 Fontaine des Innocents 74 Gare de l’Est 84 Gare des Invalides 92 Gare des Vincennes 77 Gare d’Orleans 91 Gare du Nord 84 Gare St.-Lazare 81 Str. Gledališča 56 Gobelins 95 Grand-Palais 78 Grands Boulevards 72 Halles aux Vins 95 Halles Centrales 74 Hopital de la Salpetiere 94 Hotel de Cluny 87 Hotel des Postes 74 Hotel de Ville 73 Hoteli 51 Ile de la Cite 96 Ue des Cygnes 100 Ile St.-Louis 96 Institut de France 89 Invalides 92 Jardin d’Acclimatation 82 Jardin des Plantes 95 Jugosl. uradi 50 Katakombe 95 Kavarne 53 Kino 58 Knjižnice, arhivi 55 Koncerti 57 Konzulati, poslaništva 50 Kopališča 51 La Villette 84 Legi on d Honneur 91 Longchamp (dirkališče) 82 Louvre 67 Luxembourg 88 CARTE DES ARRONDISSEMENTS Porte de la Chapelle SAINTj SAINT. )tigno!!es r BOU LEVAR b BES S/ERE S l 'LjKV PORTE , dAlLLOT, Gare aux (Mafchandises BOUi:^ I ft PUBLl GU I iONTMARTRl PERL! puce v * iror-J JEREIR^CTTtJ' CHAPELLE inUART £es CLIjCHT, Vrud^ne, plače'- •Wa OITALIE \\c Pare cfc/\\ ChapeaiA TEHHES Vanves Malakojf, COURS ALBERT !' 0 COURS LA HEINE ~D ■ O RS A Y tVEHue: c*ir~rčupmiE HnroJZi? Orphelinat~ 'O.-AUTEUIL PORTE "" 7 DTUITEUItf ^TECHNigUI ' 90 « 8 ». -M ea/Je — 7 $ , Cimet, de Picpus M A Ajp / ;are^6ntpawasse ; /C^flNNEJiE Gare >^iux X Marchandises’ (MOHTPARNASSE mr parc y des CPOSITIONSh ROJ LEVA! Marchandises ISSY L1 PARC iltl/DNS Bureau cTInformation et dAccueil de la Direction Generdle du Tourisme, 8, avenue de 1'Opera. — Bureau National de Renseignements de Tourisme, 127, avenub -des Champs-f;lysees. — Paris-Welcqme Information Office, ggres Saint-Lazare, du Nord et de Lyon (quais d’arrivee des trains internationaLix). — Touring-Club de France, 65, avenue de la Grande-Armee. — Automobile- Club de France, Commission du Tourisme, 8, plače de la Concorde. _ Fede- ration Nationale des Clubs Automobiles de France, 51, avenue Kleber. — Aero-Club de France, 6 et 8, rue Galilee. — Agences de Voyages. — Gare adrienne de Pariš. Bureau de change ouvert tous les jours. — Bureau des Objets trouves : 36, rue des Morillons. — Pour les prolongations de sdjour, s’adresser d la Prefecture de Police VIN Cj -AVENijt Les principales portes de Pariš sont indiquees par des points bleus Copyright by Blondel la Rougery, £dit. - Imp. Pariš 1376-1957 M«STROJ BOUt-t' 7, boulevard du Palais. Porte d’0rleans Porte de Versailles Porte de Vincennes Libl sued 'dui| - KP3 ‘Ajabnog e\ pptiojg Xq © DV3SI0,0 "IOA ? SiaVd »P N V ld np j! ej 1 x 3 §£ ^ni w 3 MQ ■■<; l 1 pš? Niyw«||*SM S> 5 SN'^” S 0 NVM 3 n11393 lNOW luSnO- 1 - Si* a *l * - >1>1 • :moiiS 3 pggSgpi iJJlJnd vg s3o 's38M3HS31tfW^ : 3o«id ^ PARIS-METRO X/ b i s "CORENTIN-CARIOU LEGENDE des LIGNES Vmcennes (Ch^O-P^de Neuilly EGLISE -DE-PANTIN ANATOLE-FRANCE MARX- 0 QRM 0 Y Nation-P 1 * Dauphi Picardie Artois*Flandres Picardie Flandres LOUISE-MICHEL LAMARCK- / CAULAINCOURT© FuniJil ABBESSES# 0 TRIMEE Normandie P“d.lilas-PFdeLevallois CHATEAU- Srouge L/ ^TUIOUET POBTE-CHAMPERRET CKgnanc^-Pt^Orleans CHAPELLE STALINGRAD, PEREIRE* Pl.dMtalie.Gare duNord.Pantin MALESHERBES 1 jillMIERE Nation- Plače dc 1 'Etoile DANUBE pfTGAUE lun X tni fc-GEORGES V, S, N.-D.-DE- POISSONNlERE JLORETTE SABLONS ■ Pre-S* Gervais-P“ d’lvry BOTZARIS iC mouis-T %'l ¥ BLANC \ AJJZ >CH LANDON < MpARE-de- 1 'EST JL \ JACQUES- f foBONSERGENT STRASBOURG-S* 0 - EUROPE’ GARE r b | P*f de le Villette - P*f d’lvry TRINITE S*-LAZ ARE; S'-AUGUSTIN_t Balard- Charenton (Ecoles) CHAUMONT PYRENEES j 2 >fFPELETIER ^ )HELIEU-DROUOT CHATEAU- MONTMARTRE D^Alk J^Vgv.BONNE-NLLE » ARGENTINE' ILLETTE MIROMESNIL P? de Sevres - Montreuil (*"-*) TELEGRAPHE GEORGE-V Thiuppe- CAUI U R MADELEINi CH.-ELYSEES- CLEMENCEAU i >S*-FARGEAU P l . e d’Auteuil - Gare d’ Orleans ILLOT ©KLEBER r FRANKLIH-D, IOISSIERE ROOSEVELT Mairie desLilas -Chatelet PELLEPORTC rA-SEPT>|^^ i BOURSE^I^^ J; I SENTIER^Htf? @ PVRAMIOES REAUMllH- \ SEBASTOPOL, V*. ETIENNE-MARCELrV HALLES^^ , JUS^ 4 J- 0 uvre p M'*d'lssy-PL*de laChapelle PARMENTIER IAMBETTA P? STOuen- G? S? Lazare POMPE > MtTIERS \ / FILLES-DUV -rS CALVAIRE <4 pAMBUTEAU sceaux 1 Luxem- «3ssy-Palais* u / bourg ROBESPIERRE BAGNOLET BOULETS ’ MONTREUII 'J SEVRES l rougVTS f BABVLONE/;, mabillon I VANEAU^r^" AB1LL0 ^ V /V-SULPICE € v® " E N N E sjLr M^S‘-PLACIDE(m N.-D.-DES- 11 [jT£re\_ Jr® CHAMPS # 3 >" 7 H 0 NTFARNASSE-BIE »te DE MCPUS Jasmin Auto-Route de 1’Ouest "MARAICHERS OUPLEIJ _/ EGLISE - m D'AUTEUIL FAIDHERBE CHALIGNY SEGUR CAROINAL- lEMOINE S‘-MANDE- TOURELLE |RAPEE GARE J DE-LY 0 N GARE (TORLEARS- AUSTERLITZ f cambronnF§^>w ioMMERCE SEVRE^II LECOURBE ’ PASTEUI -VOLONTAIRE^)^ CHARLES-MICHELS PORTE-DE- VINCENNES g^*^MIRABEAU {uON-LAGACHfc .PICPUS (MONTGALLET. :XELMANS lOUCICAUT CENSIER- DAUBENTOI fAUGIRARD GOBELINI PERNETA IHEVALERET S’-JAC 0 UES Orlšanais- Valiče de la Loire Limousin-Languedoc Pyren6es fpORTE-de VERSAILLES Bourbonnais-Nivernais Bourgogne*Champagne Auvergne-Dauphinš-Savoie Franche-Comtš Provence'C6te-d'Azur Jura GLACIERE \ I^CORVISART PLAISANCE, ALESIA .TOLBIAC CORENTIN-CELTON PRINCiPALES ENTRČES ET SORTIES DE PARIŠ MAISON-i blanche; Publi6 par le Ministšre desTravaux Publics, desTransports st du Tourisme. Direction G6n6rale du Tourisme. Maquette de J. Fricker d'aprbs une photographie de J. Craven. Printed in France. Published by and for the French Government. ED 56 85. Vente interdite. CITE UNIVERSITAIRE PORTE-DE- CH 0 ISY MASSY-PALAISEAU PORTD 2 DTTALIE Copyright by Blondel la Rouger/,-JSdit. - Imp. Pariš 1376 - 57 PUBLISHED BY Al ‘RINTED IN FRANC£ : PONTOISE BEAUVAIS H CHANTILLY ORLEANS FONTAINEBLEAU Valiče de la Loire-Bretagne*Poitou Cote d’Argent • Pyrenees Norniandie Normandie Picardie Artois*Flandres Picardie Flandres Orlčanais-Valiče de la Loire Limousin • Languedoc Pyrčnčes Bourbonnais-Nivernais Auvergne-Dauphinč-Savoie Provence*Cote-d’Azur Bourgogne-Champagne Franche-Comtč Jura PRINCIPALES ENTREES ET SORTIES DE PARIŠ Publič par le Mlnistčre des Travaux Publics. desTransports et du Tourisme. Direction Gčnšrale du Tourisme. Maquette de J. Fricker d’aprčs une photographie de J. Craven. Printed in France. Published by and tor the French Government. ED 56 85. Vente interdite. Champagne Champagne-Lorraine Champagne-Lorraine Lorraine Alsace-Vosges Alsace-Vosges