g ospodarske, obertn šk narod » Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 k r., za pol leta 1 fl. 80 kr., za cetert leta 90 kr. pošiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. Ljubljani v sredo 5* decembra i860. Našim kmetom in rokodelcom! Časi so slabi, denarja povsod manjka, in manj přemožní pa pošteni kmet ali rokodelec je dostikrat v hudi stiski, da ne vé, kje bi pomoći dobil, čeravno bi mu bilo včasih že s kakimi 20 ali 50 goldinarji pomagano; gorjé Nadjamo se, da bojo zvesto spoluovale, kar je deželi v prid in revnim kmetom in rokodelcom v pripomoć! I m |Rad»j|derva največ gorkote dajo Govoril sem že v „Novicah" o mu ako pride odertniku v pest, ki mu počasi s polaknje nimi rne boj se vraga !u kožo odere. terpežnosti lesa; naj še danes podam nekoliko verstic o drugi važni lastnosti leaà, namreč o gorljivosti in naj v kratkem povem, kadaj 11 teh stisk zamorejo vprihodnje naši kmetje iu roko- derva najvec gorkote dajo in kako naj tedaj gospodinje delci priti, ako bojo v vsaki deželi hranilnice ali šparkase zvesto spoluovale, kar jim ua serce poklada ministerski razpis od 20. listopada, ki je bil c. kr. pogla- kurijo. Ce zapalimo več ali manj lesa, bo ta tudi več ali manj zgorljive snovi oddal in tako napravil gorkoto, ktero varstvom po vseh naših deželah poslau, da ga dajo vsaki »erimo po tem, da opazujemo, kako visoka je stopnja in hranilnici na znanje. kuko dolgo terpi. To lastnost lesa, gorljivih snovi odda Ta razpis so „Novice" že v svojem poslednjem listu vati in gorkoto narejati, pa imenujemo gorlj i v o s t. ob kratkem na znanje dale, ko so rekle, naj hranilnice ali Pravi les obstojí iz 51 odstotkov ogelca, 6 odstotkov sparkase iz svoje zaloge ali iz svojega lastnega prerno- voćenca, 41 do 44 odstotkov kiselca in ženja začnejo malim pa zaupanja vrednim kmetom in roko- rudninskih stvari, delcom na njih osebni kredit, to je, na njih pošteni obraz biposebnih pecatov in navadnega vtabuliranja, S', 7« do 3 odstotkov Da der pa va gorijo in po tem ogenj in toploto napravljajo godi zato, ker se zgorljivi deli lesá, tedaj posebn< kakih 10, 20, 30 noter do 100 gold. proti temu na pó- ogelc s kiselcom v ku združijo kot pla ali sodo dajati, da s primernimi činži dolg polagoma po- izvodi, kak puhu Ijno-kislina in voda, pobegnejo ali pa kot plačajo. terdi deli v pepelu zaostanej Kadar derva gonio, lahko Danes pristavimo unemu razglasu še nekaj već, kar se vidimo tri dobe irorenja, namreč: 1) kader se derva užgej bere v pismu, ki ga je ministerstvo po deželnih poglavar- 2j kadar plamtijo in 3) kadar potem etvih vsem hranilnicam poslalo in jim narocilo, naj ta blagi namen izpeljejo same tako, kakor okoljščine in potrebe vsake dežele zahtevajo. Namen teh posojilnic Da bodo derva goréle, se z e r j a v i j jim mora s posojeno or 9 orkoto podnetiti, da se do določne stopnje pregrcjejo T je y pravi ministersko pismo da posodijo od 10 do 100 gold, malim kmetom in ro pregrevanje lesa pa stori, da ki je šče v njem. Sopúh pa beži. izsopa ki pri k tej pr 0 pervt (vlaga) 1 iz lesa ? ogenj bi kodelcom, ki so znani, pošteni in pridni ljudje, pa so v dnarnih stiskah in nesrećah, kterih niso sami krivi, če so, je les, ki se v o^enj dene, toliko več gork poteguje mnogo gorkote na-se, ktero po tem takem j s u h potřebuj vsega dobička zgubi. Toraj kolikor postavimo, pogoreli, jim je živina pocerkala, toča, slana ali se posuši, in toliko već toplote gré pri prižiganji v zgubo kaka dr uga u i m a pridelek vzela, da še semena nimajo ni Zato se tisti gospodarji in gospod celó motij ki mi majo potrebnega orodja ali će rokodelcom kako drugače brez • - 1jo da je bolj or 9 podarstv ako vlažne derva za kur njih krivice dnarja zmanjka in tako dalje. Te posojila naj javo rabij se jim dajo samo na pošten obraz proti temu MÉIIÍ dol ? da po Ce se pa popolnoma p zguba derva podkurijo, je ta na gorkoti le ajh in moc ognja stav ni ćinz (obrest) od raj taj o in svoj dolg v dolo cen ih ne pre težavn ih brištih poplaćaj o. Te posojila Plamtenje pa niso milodari ali almožnja in se morejo le takim dati, gorećern lesu največ toplote in potřebuje proste toliko veća. úhov, ki se po vročini razvijejo, razdel po ka od kterih je upati, da bojo posojila po ver ni li in da bojo Ako se pl po pomanjkanj pe ali s posojilom zadrege rese ni. Hranilnice naj loćijo te posojiluice od dru jega gospodarstva. mernem dokladanji moti in paći t ali pa gega svo more po celem poveršji lesá nepopolt Dajejo naj se take posojila na prošnje pisma ali kot saje gorijo » in ne le razpro.N eliko z aka in po brez-če se ogenj ne a !e ir k se ni bila unela, , tedaj derva ive snovi pobegne pak ostane tudi več pa na prošnjo z besedo; kadar hranilnica člověka ne soseskiui možje ali predstojnik! rokodelskega nepogorélih ostankov. Največjo moc ima plamen, toraj le pozna naj tedaj ? kadar dovolj unanje iu enako razdeljeu čez vse der družtva potrebo in poštenost prosivca poterdijo. Dokler nimajo hranilnice dosti lastnega premoženja čez svoje potrebe, naj posojila dajejo le kmetom in obertnikom suhe. Toraj je velik v svojem kraji; ktere ga imajo pa več, naj posojila razširijo čez celo deželo. To je poglaviten zapopadek ministerskega razpisa. ka (sape) na-nj vleče in piha in se gorenje ne moti, in kadar je pla posebno k pri 80 nj bolj da se s podkládá nj h derv čaka, dokler plamen popolnoma d S in p r e n e h in se še le po ne predebelih pa kratkih derv podp Pričakovati je, da bojo v vsaki deželi hranilnice moč. To stori, da ima o^enj po ecjo Pi tem pa pazi še na to, da derv ne po s same kmali na znanje dale, kdaj iu kako bojo odperle skorjasto stranjo na žerjavico, ker bi bi nja ležeča posojiluice. ekorj ali lub molila enak u ne ma nje lesá. 390 Žerjavica ali živo oglje postane še le tedaj, kadar so nirnaj ke mjr števila zob 9 se derva izplameuele, in napravlja ostalo gorkoto najbolj kakor koz koze jih imajo po navadi man; popolno in najdelj terpečo, ako se sapa bolj pozaprè Bolj ovcah in kravah ko se je popred plamen zadusil, toliko več ostane živega mulaste Po zobéh in kolenih na rogéh se, kakor pri , pozvedá kozja starost. Nektere koze so druge neči lja. imajo Žerjavica derži vročino bolj skupaj, kakor plame- rogov. Kakor skušeni kozarji terdij ogem in je toraj pritičnejši ondi, kjer se vročina na tesno zakupiti mora. Po tem takem dobimo največjo gor- po 3, imaj 4 ali tudi po 5 mulaste in bele koto od derv, ako popolnoma gorijo s plamenom, od og Ua pa, ako žerjavico prav porabimo, namreč tako-le: ako dobre, popolnoma suhe derva v ne predebelih, čisto kratkih, od ognja popolnoma obdanih polenih ne prepočasno in tudi koze prijeti use in boljse mleko kakor rogate iu dimaste. Koze iti kozli jarnejo že perskati, ko so po pol leta stari pu kdor si hoc*3 pa moćnih koz zarediti, ne smé kozlov > sati saj l pusti dokler niso 18 mescov do 2 let stari; koza pa mora t ali 15 mescov stara biti Kakor pi drugi preden se h kozlu prenaglo ne ar orijo in ce se podlaga, naj se to zgodi tedaj živini, se mora tudi pri reji kozj kadar plamen že vpada in uehuje, in poslednjič se mora čila in žerjavica dobro zapreti. na to paziti, da sta kozel in koza, ki se parita, zd a, da sta lepo zrašena in dobrega ple k * Kdor umno kuri in ogenj sposobno hranjuje, si mnogo Koza mora dolga sesca njenega života biti i gladko dolgo in poino vime 9 derv in marsikter krajcar pribrani! Janko P. Vijanski. dlako, rahlo kožo in čiste pa bistre ajbolje take koze, ktere je mati so oci imeti. Za pleme posamne ali k većemu po dvoje vergla, ki niso kočlj to V r> Novi svilodi ali zidni čcrviči. ^Toniteur-u" francozkem vladnem časniku je take, ki si v kermi ne zberaj pak vse vprek jed in se po dvakrat v letu obravijo. Kozel pa , se je €T & v i lavo, dolge ušesa in velike rogé, mora imeti dolgo bistre oči ». ? ok k bralo te dni pismo, v kterem gosp. Guerin Meneville pri poroča cesarju Napoleonu, naj bi se ua Francozkem posku široke ledj«, ucucio eicgu«, uiuuue KUSll, lailKO, uoigo iu gosto dlako; sicer naj je živ in prav serčan. En sam kozel debele stegna, drobné kosti, tanko riz in dolgo in m or • i • sili novi kinežki svilni cerviči. Ta goseuca pravi brez škode ubrejiti na dan po 30 k Guerin živi pod milim nebom ua japanskem ruju ali fir-nežkem germovji (Aylanthus) in po dva pridelka dá na leto; svila (žida) je moćna in Kitajci si že sto let predejo svoje oblačila iz nje. Nektere skušnje na Francozkem i« v Algerii, ki so se dobro sponesle, pričajo, da ti non svilodi, ako se udomačijo, utegnejo francozki deželi sla veliko dobička donesti. Zato prosi Guerin, naj bi cesar tedaj okoli 400, in je dober za pl bolje leto in dan po 8 do 10 let. Toda Je da se obderži le eno jesen za pleme; potem naj se da rezati, da se zredi in za do kolje ali pa prodá Koza se pa pusti za pleme po 7 let in še delj, potlej se pa spitana zakolje ali pa živa prodá. Koze perskajo najbolj mesca kozaperska ! oktobra ; odtod ima mesec oktob pri % I h Slovencih že od ne ukazal, da se na deržavnih grajšinah ti novi svilodi na de- kimovca kdaj ime kozopersk), pa tudi en mesec pred mesca belo poskusijo. Tudi nas mika zvediti, kako se bojo skušnje obncsle. Kar bomo slišali, bomo svojim bravcorn berž povedali. , in eu mesec pozneje mesca listopada. Koza perska po 36 ur; takrat ji daj kozla in pusti ju pri dobri • I • fl I « • i 1 ^ m - __ pici in vodi kakih 12 do 24 ur v hlevu skupaj pa ko koz, je pa najbolj K]e 1(11 Če t*o konci V čedo spu aio Koza kmetijstvu koristila žival ondi si bo gotovo najbolj pohotnih koz izvohal. Kadar se pa (Dalje). vidi poja > da so vse koze v čed brej iu se nobena već ne 9 se mora kozel od cede odpraviti. Da se koza dalj Koza po natori svoji toj i v sredi med ovco in serno. Če je ravno pod milim nebom rada in posebno v gojzdu, se vendar hleva in hiše kmali iu prav lahko privadi in se povsod s pridom rediti dá. Res je, da se po kozji naturi kozarija v goratih krajih najbolj splača, molsti more, je prav, da se včasi ne dá ubrej se jalovka priderži. ( pak Dal Kdo za vojaka připraven, kdo ne * se koze lahko V novi postavi 9 zglaš leta 1850 za nabero vo t » na paso gonij toda tudi po ravninah se daj z kim jaških novincov ( rekrutov) je govorjenje od takih bole pridom rediti, če se jim, namesti da bi se ua pašo spušale, iu životnih napák, ktere za zmiraj člověka store za vo doma v hlevu kerma poklada. Kerma hlevske koze poleti jaštvo (soldaštvo) nepripravnega in med kteri ktere je mladikovje iz žive meje, gojzdna trava frišen in sirov frodelj, perje vinske terte, 9 plevel 9 detelj slama, stolćena take, da jih vsakdo, čeravno ni zdravnik, lahko spo ?o zvedil te bole Ker bi marsikdo rad za goto in epa in krompir, cerna moka, otrobi, preše in kaj dr pake, ktere člověka oprostijo vojaščine, naj jih povemo kar se iz vertov dobiva ali v kuhinjah za pomije v našem listu zega, ostaja. Veliko koz se poleti samo s perjem iz živih mej in pa z vejami in germovjem iz gojzda preredi. Pozimi se N S i Kdor ima sila veliko in spaceno bučo kdor je popolno ali vecidel pl kdor ima ne kozam poklada vecidel merva, cela ali pa rezana, žito, ko- ozdravlji © inte na gla 9 neozdravljiv koltún ne renstvo ali pa frodelj, pri kteri klaji se kozé dobro pocutij Na paši koza vse žrč, kar ji le pred gobec pride; pri vsem suhih in terdih želiš derži: zarašene mećave (mehko teme) astke na tacih mestih glave, velike in boleče za kamor soldašk klobuk pritiska 9 tem se pa vendar najraje kozi je tudi tro be li ka ( Schierl ozdravlj raka čepininih kosti ko enega ali ar in pa m l e č e k ali erdljiv« volej ali mišje zeice usesa popolnoma manjka ali pasje rnleko ušesih, ktere člověka Oglušij kdor ima neozdravij bule komur je uho znotraj (Wolfsmilch) prav ljuba jed, ki je drugi živini strup k pa nič ne škoduje. Nasproti pa so ji skodlj mnoge zaraseno, viti ne dá komur iz ušesa kaj takega tece, kar se ozd kdor je gluh druge zeliša, ki drugi živini niso, kakor želod, © čavega lesa, vélikega maklena, viš ali ti perje kap- da še prav govoriti ne more ki raste po je gerdo viditi, 5 komur se obraz tako trese, čigar obraz je tak, da ga moćvirji (Rind kraut). ar © unn) > sar 9 muhec (Se rr ar ©© e), dresen (Fioh kdor ima očesu: Kdor ima Na komur se zmiraj solzé izcejajo îozdravlj zdravlju ve pijavke slinjavk > bolezen trepavnic neozdravljiva ker- Koza je vroče kervi, zato v eni minuti 24krat zasope ežljivost kdor je škilast; ua levem očesu mora zlo 9 pri dobri strežbi doseže starost do škiliti, sicer je dober za vojaka; skilec na desne m ocesa in žila ji po 48 tripne 20 let in še čez. Kakor prežvekajoča žival nima v zgornji pa nobeden ni za soldata » kdor ima krive ocesa, mi čeljusti nič prednjih zob v pod nj pa 8 ktere spremeni kalico oči 9 kake očesne mrene ali pege na očéh, ki saj en kakor ovca; jeklov nima, kočnikov pa na vsaki straui zgorej del sredno mero razširjene punčice zakrivajo 9 in spodej po 6, in po tem takem skupaj 24 Toda koze oprostijo vojaščine: mnogoverstne bolezni puućice 9 dalje sle- 391 pota vsake verste, sušica enega aii obeh očés > visja zdaj pisati, kakor doslej in še večkrat na teden izhajati 9 stopnja kratkovidnosti ali pa tudi daljnovidnosti. kakor enkrat: naša kri tece spet nagleje in laglje in ljud Bolezni nosa: Kdor nima nič nosá ali k omur ga hoče večkrat kaj brati, ko pred. Učiteljske reći res da saj večidel manjka, kdor ima tako spačen nos, <3a ga je so zadeve le enega stana, ne celega naroda iu da gerdo viditi in tako noslja, da težko sope 5 Uomur iz tedaj Vam vec o njih pisati ni mogoce. nosa 6merdí in teče, ker ima raka ali mu kaj v nosu Al vendar le Vam važno delo, ktero menimo 9 sporo • • ker se ozdraviti ne dá. S ^ Il V i DU UfiUl U T 111 UV MMI« Okoli ust in v ustah: Kdor ima tako zajčjo ust čujemo Zaslug Vaših za našo literaturo nočemo na drobno nico, da mu obraz pači 9 ali sicer kakošno neozdravljivo naštevati, dokler bo še kaka dušica slovenskega naroda za bolezen na eni ali obéh ustnicah, luknjičasto nebo ali ga celó nima prednjih zob in škranjekov manjka iu ima tudi slabe, (kdor ima pa saj v enem, zgornjem ali spodnjem kdor ima preklano ali svojo cast klila, zvezda Vase slave ne bode obledela. komur večji del Toraj bodite tudi zdaj nam luč na temnem križnem potu! Tej dokladi naj dru ere zobe Priverzite Vašemu listu d o k 1 a d o. lesketa na čelu ime ..Zora'1. 7? Izhaja naj vsaki pervi in čeljustji vse 4prednje zobe ali saj v zgornjih čeljustih srednji dan vsacega mesca. V njo se naj piše o učnih, 2 prednja zoba skupaj iu ravno nad njima tudi v s pod nj ili šolskih in slovstvenih rečeh. čeljustih 2, je za vojaka pripraven) komur celjustno Zora u posebe. Naročevalo bi se naj meso gnjile, komur je jezik mertuden, prirasen itd. > kdor ima tako hripav in nosljav glas da ga ni moc za Toliko v kratkem; zdaj pa zakaj tako? Ta list bodi d oklada, kakoišnih doklad najdeš pri stopiti, kdor zlo keklja ali je mutast. čeških časnikih na petorico ali šestorico. Na vratu: Kdor ima tako debel vrat ali tako guso ime 9 naj naznanja blagi 55 Zora" ji bodi dan svitle příhodnosti dušnega živ (brahor, krôf), da se lahko previdi 9 da bi ni mogel lahko ljenja. Ako bo d vak rat na mesec izhajala, se bo sopsti. kadar bi si soldaško suknjo lahko do vrata zapel, med tem jedem i h in verlih spisov dovelj nabralo: komur so stare rane tako zarašene, da vrat težko giblje, učenim rečem je treba časa. — Piše se naj o slovstvenih kdor ima vrat po strani. N persih: Kdor ima persi tako popacene i da je stvaréh slovenskih iti posebno tudi jugoslovanskih sploh ; učnih, ker imamo učenih Slovencov dosti 9 ki gerdo viditi ali da zato težko sope » kdor ima klj bodo svoje spisne zaklade onda kje razpostavljati imeli; zlom Ijen ozdravlj N a da ne more roke pi rabiti 9 e pljučn tr e b u h in serene bolezni kdor ima ne- šolskih v prid učiteljem in našim ućilnicam. Obsirnejše zdaj ne utegnem pisati: samo toliko, da se reč za prevdar Kdor ima tako napeto bolno vranico razposlje. ali tako napete bolne jetra, da mu izpod reber čez 2 persta Zdaj pa še prosim: pervič gospoda vred ni ka, naj to včn stojé in je oljo tega bolehen kdor ima kakoršno delo na svoje moćne pleća vzeine ; drugic vse slovenske koli kilo komur ritnik včn stoji ali ima velike neozdrav- in sploh j ugosl o va nske pisatelje, da novemu listu jr blata ne more deržati. svoje zlate peresa posodijo; tretjič vse dosadajšne naročnike otekline okoli rituika (Ko kdor sledi.) 55 Odperto písemce „Novicam". Novic" iu sicer visokočastito duhovstvo in vse omikane Slovence in Jugoslovane, da se saj o oglasijo in si jo obilno naročijo. druge 55 Zori Najbolj pa prosimo milega Boga, da ogoreči duše SIo Ker sem nedavno pervi pisal o šolskem časniku, vencom, da se verlo vsakega deJa lotijo, ki je h časti in vzemite v se te moje verstice v svoje predale. priđu svojega si naroda; zakaj čas je, da se ne samo Kar sem takrat svetoval o sa m osvoj em šolskem svetuje in beseduje, temuč tudi delà. listu, sem pisal po mislih nekega učitelja kmečkih šol, ki živo ćuti potrebe svojega stanu, in po svojem mnenji povestnica učiteljca in vaše lastne besede, drasre „Novice" Vas Al i mile 55 Novice", pa še prosimo, da se o 55 Zori t* » 9 pred novim letom kaj odloči : #) z novim letom druga bolja doba napoči. n a j in pa pametno razmatranje „Glasnikovega" dopisnika tue je prepričalo, da bi težko, težko 6talo „šolski list" na posaditi in Tako veseli in marljivi, dragi rojaki; zdrave noge ga zderžavati. 7) Novice I" 5 ljube Ker je mnogo iskrenih in marljivih učiteljev med ljud Na Dunaji. Janković. stvom, bi jim bil izbrani množici gotovo dež po suši 9 al treba je najemavcev na stotine in tisoćino. Sicer nada Poskušnja samostalneg a šolskega časnika še ni splavala v morje r> pio rum desideriorum" praznih upov al gospodje učitelji bi morali očitno na znanje dajati, ali bi hteli svoj vinar žer-tovati lastnemu in vesoljnemu dušnému priđu. Ak o pa nalas-lista ni varno osnovati, nam je dvojna pot odperta: ali da „Glasnik", Vaš brat, učiteljsko reč pod svoje perute vzeine, ali pa ve, mile „Novice". O tej volitvi naj povem, kar vem in znam. n Glasnik" je svoje namere za prihodnje leto že raz-odel: on hoče svoj glas tri kra t na mesec v slovenske kraje pošiljati. Iu gotovo je ta obljuba Slovencom jako draga ; saj preveč berila nimamo. Ako mu pa še šolske reči novih domestiviiih čerk za slovenski alfabet. Druzega mnogo spremenjenega natisa. (Nove ćerke in zglede glej v dokladném listu). Op om ki. (Konec). Kar pa zadeva osnovo in obravnavo tega alfabeta, smo v pervem natisu v naziru imeli, se il irske mu alfabetu bližati; toraj smo bili ćerke c in s za ta glas name- , kterega sedaj v ilirskem alfabetu imajo. V pričujočem nili drugem natisu pa smo tište alfabete v podlago vzeli, kteri latinsko ćerko c stanovitno za terdi s rabijo, postavimo 9 na vrat obesimo, mu jarni glas zadavimo, tega pa nikar! Kaj je tedaj storiti? — bote djaie „Novice". Vam jih sporočimo in bomo povedali, kako in kaj. Slovenci dobro vejo, kako se, kar ste beli dan zagledale, poganjate ravno za ljudske šole; Ve ste bile perve, ki ste oćitni glas povzdignile za slovenske šole. Velika zguba bi bila našemu narodu, ako bi se Vaš posel, varovanje naših narodnih in materialnih zadev, prikrojil; Vaše delavnosti je dandanas bolj ko kje kadaj treba; dàl še več bi imele Rusi, Serbi in deloma Francozi. Po ti odloki vse nasprotje z latinskim alfabetom zgine, s samo to snemo, da se ćerka C za terdi s rabi; vendar se dá tudi nji tak zasukijej ali závitek dati, da na ćerko s opomni in vse motenje odžene (glej tabelo). Po odločenju te čerke za terdi s se pa potem tudi latinski ćerki s zamore nje per ven i pomen nazaj dati, in ona stanovitna za mehki s rabiti, kar je tudi po- Je ze 9 in menda prav dobro določeno, kakor kaže današnji oklic novega šolskega časnika v dopisu iz Ljubljane. \ red. 302 dobi obeh teh glasov najbolj primerjeno. Zakaj natura in saj nektere ćerke po olj bo pot odperta vse za svoj malarija nas učite, da so s i s Ij a vni m glasovom, saj enojnim, jezik potrebne čerke v njem dobiti, ali pa si tudi po svojem • • I • i V 1 I I . . • _ . _ ^ okrogle ali zasukane pismenkc najbolj prilične; ce se pa lastnem sladu nove znajti Zakaj terdi s piše s širji zasukano čerko, je tudi dosledno, da temu alfabetu tudi splohne zakonita ali postave zodete in dodane bodo tike se glas mehkega 8 z mehko zasukano pismenko oznamuje » in te ti ke latinskega alfabeta, po kterih so bile vse da tako že sama podoba pismeuke na mecji ali terji glas cerke vsoljnega alfabete znajdene, in s kterih pomočjo opominja. Od obravnave druzih novih pismenk tukaj ne moremo so latinskému alfabetu euakoličn obširno govoriti ; le samo od trivlečue čerke 9 Francozi in Anglejci, in s pridanim s tudi Nemci za s ra hijo, se nam potrebno zdi, tukaj odgovor dati, zakaj da deseterih morejo milijoni iu bilijoni(?!) vedno novih čerk znajti, ktere in po vzoru (Muster) tri vlekljeje obstoječa. kteri v skupnosti iz ktero tudi najširje latinske čerke ni nobena čez Imenova po Ij d f a b e t nskih cerk zversteuih f smo jo namest bolj enojnih II. in III. preodmena v I. pre odinen vzeli. Vzroki so ob kratkem ti: aj ker je čerka It. preodmena, zlasti v pisanji nekoliko podobna čerki I. preodmena iu bi lahko pomoti priložnost dajala; bet obstoj v S v C 9 bo z imenom „A 11 ge m oder i ko in w i s c h tetiko vred pod j n d Universal- Weltalphab ob ker ojern času v ljubljanskem čerka š II. preodmena, če je ravno lepa, vendar konec oglasiti utegnila, tudi oddati muzeji dobiti, iu ko bi se kaka želja po ujega sprejeini besed nima preveč lične staje; ker je glas te čerke med všemi drugimi soglasniki najširji, je tudi primerjeno i da je njega čerka najširja; ker jo tudi nekteri drugi narodi za ta glas rabijo, kakor je bilo pred receuo. Vendar vsi V Ljubljani 8. listopada Trije lévi 9 ti razumi niso tako važni, da bi se ue mogla tudi čerka II. preodmena, ktera je slasti gladka iu za pisauje lahka namest nje v alfabet odvoliti. Kako pa da se je dalje pri sostavi teh čerk tudi skerb imela za spomiu bravcov, postavimo, kako da so bile iz tega nazira za enakošne glasove odvoljene, postavim za tudi enakošne čerke lij itd.; kako pri čerkah šum- Ijivega glasú, kar je bilo moč, podoba njih e u oj n ega sislavnega obderžana; kako sploh za širjo izreko tudi ši rj i, to je 9 okrogli ali zaviti vlekljeji čerk rabljeni itd. je bilo že nekoliko v pervem natisu te poskušnje opomnjeno iu se najde obilniše zlagano v „ Ankùudiguug itd. Zadnjič se nam potrebno zdi, tukaj naravuost na znanje dati, da naš namen pri ti poskušnji ni: Slovencom priporočevati, da bi oni ta alfabet sami dovzeli 9 in se s Po ruskem „Tpif JUbBa*' Dimitrij Njega Velićastvo, lev silni, car zverin zbra! Skonćal se je. Narod v posvetovanje Kter bi — med tremi Imel naslednik biti krone Jez 9 se je, njega sin 99 U sin je starši govoril 99 99 Jez bom predćlal narod v b B el o n e « * Jez bom y» Jez bi S b ga u je srednji besedil ma d e I i ltt. In Je mlajsi djal, nedolžen kakor zora. ladika ga volij gl zbora Odrczki. Dragi Matija! pozno imamo že jesen, v kteri se je drugih Slovanov, kterih jezik umejo, locili. To bi padeži obložene zlasti prejšne dui vse gibalo na polji bo zgubo. tem od vedi in modríi ne přineslo nič dobička, ampak le Da se umetnosti in znanja in z njimi omika in prebrisnost naroda ua vikšo stopnjo povzdigniti in k veći popolnosti dopeljati zamorejo, je treba veliko učenikov, to je, veliko ^, navadno le pogled oživlj z m u ozimi na kterem se je bilo zanřmívo sprehajati kajti mlado in staro je, spravljaje tukaj in tamkaj veselega serca s plodljivih njiv sadeže raznih rastlin na voz in v kozolce, člověka še bolj razveselj kot pomladno cvetj pisavcov m tudi veliko bravcov. Koliko pisavcov in in se urno osoje 9 ts> podarstvo bravcov pa se more od samotnega verh tega po alfabetu še od jezik umejo, dočakovati! majhnega naroda, ki je mnogih takih locen, ki njegov veža, ki jesensko ga pa s smehljajočo nado navdaja, da toče, slane in druzih uim je že v hramih cele kupe zavarovanega ži- ga bo silnega glada v merzli zimi varoval. Naš nameti pri ti poskušnji je ob kratkem le-ta: z naznanilom domestivnih čerk za slovenski alfabet kratko razveseljujejo člověka o jasnih večerih sprehajajočega z di-šečo mervo natlačeni se tresijoči vozovi, za kterimi pridue razkazo ali poskušujo (Probe) dati od eta (Universal-Alfabet), kterega smo Ijneg f ženice in čversti kosci koračij dijaka pa V se bolj zau b leti spisa li bi dopadlj v ze nema naravni hram z di pred nekterimi 9 ki je pa v obče dvojiu za po kterem bi bilo svoje posebne ogli vsi glasove d kterim Dolenca je tergatev v vinogradih veselj najveće 9 za G ktere sedaj z renca pa, ko jabelka, hruške, tepke trese, nič ne porajtaj U ali pod latinskimi ćerkami pišejo ako mu kako jabelko na s cek přiletí, da le mošt domaći pr in enojn 9 latinskému alfabetu popola enako ličnimi ćerkami pisati ; ali, kar bi še veliko imenitniše b 9 po kterim bi se vsi rod 9 kakor so se v dovzemi uče gor nostnega beta nskega jezika in vecidel tudi latinskega alfa zedinili, zamogli tudi v dovzemi dom t i n s k in sko ' 8 u ( ravno Ifabel tistega zediniti, iu se po tem takem skoz Glej serka iu rezne in peneče jabelka hrusta. Vem sicer, Matija, da, bivajoč v posredji obeh, ne vživaš enacega veselja; vem pa, skih dobro prilegajo: ne vem pa, če ti pridejo sre< mladosti tvoje na mise), ko so ti mati iz terg enojn ega pravopisa poslužiti da imas priložnosti, če ravno ne gorenskih in pod , okusne jabelka sploh hrustati; vem tudi, da se ti ne leta perve a pridši polne žepe jabelk za pol krajcarja natlačili, in si jih skoro cele naso Ti namen Ankiïnd vsoljne Seite 33 34 1 je po našem dozi po ulicah metal Nič drugači bile so leta, da se je poluo alfabeta. Kako velike bi bile koristi, ktere debelih obrezkov po tleh valjalo, ker sadja bilo je skoraj bi se z njega dovzemo dosegle, V8ak lahko zapopade, kteri da ne zastonj; zdaj pa v d v teh rečćh kaj sprevida ima. Ali je pa pati 9 da se bo so tudi otroci varčni da dalje ue bese 9 to kterikrat zgodilo, ali morebiti saj pri takih narodih, kteri druzega jezik umej 9 kaj enacega doseglo, zamore le eden tisti vedili 9 kteri ključ prihodnjosti v svoji roki ima Vsoljui alfabet ponudi pripravo k temu; ali pa pridejo da še peške spravljajo in prodajajo dujem, „odrezkiu so v sedanji dôbi v časti. Jako je, pol jabelka zavreči; toraj mislim, da vsled kdaj mojih slati line r> odvergel. posko tudi Hočem ti jih nekaj po- tega 9 odrezkov" ne bos se vé, da se ti sam povabim ž njimi na bož * • v ko kteri bi jo hotli čislati in rabiti, je prasanje do- rovora. Tištim, kterim morebiti nobena cerka mojstri, moljubne, tega alfabeta ne bo dopadla 9 V ce bi jih pa še drugi vohali in bi jim po kislini di od šali, naj si mislijo, da jih s černilom žalite iz černiluika 9 tudi mogel nič bolj šega podati; tem pa 9 ui alfabet ne bo kterim bodo morebiti zajemarn 9 pa tebi pošiljam; al častitim bravcom „Novic *) Belo na boginja vojske ali bojev. \ 393 boje ne bodo kisle, ampak, če bi kdo s predolgim nosom šanje, koliko slovenskih nalog ali m aufgab u smo v čelem v nje po p r i j t ti. gledal y bi se mu uteguile uehotorna kterikrat nosa letu imeli v našem razredu, ne morem z dobro vestj Odrezkom se pa prištevajo razni ostanki živeža » ki se drugače odgovoriti kakor: „nobene Kaj še, to je laži nic čí pogleda ujec ter hiti po letnik nekterim odveč zdijo; pa kaj se hoče od obrezkov več kot me neverjetno smehljaje Kaj pa je to-le v letníku pod slovenščino napisano? rez i no raznega obsega tirjati. Ker ni vsak dan praznik, me ujec popraša, mislec, da njegova je zma in ne jemo vsak dan mesnih jedí, ne pridejo vsakrat okusni ostanem pri besedi odrezki v pomije, kar si imaš tudi pri „obrezkih" zapomniti, verjeti, ali letu ktere ti, nadjam se, slavno vredništvo „Novic" ne bo dalo sedi? Takrat, ku %a. Ko pa me vpraša, komu da je več je černo na belem, ali pa sami be- besedi verjeti. Želel bi „nobene", i m je več brozgati, kajti one vže skozi 18 let povzdigovajo domačo ? omiko v bližaje se enako v mnogoverstnih drugim mogocno razdelkih, napredovaje v jeziku, in omikanim narodom. Ponosno korakajo sobo nalikane gospode, kot v borno kme- domorodci in celó pospeševavci slovenščine, jim svoje le jakov drugi da bi bili Vi priča; slišali bi bili, kako so kop verlega co di- , ki jih nimam na perste ene roke skoro našteti, vsi grajali in proti nji godernjali, ko je pri priložnosti učnika za nalogo opomniia. Zastavica ta naj k tijsko bajt co. Le nekteri, ki hočejo biti (natanko beri) uni o pro opazki bode prilepnjena n Ali je vže spet slovenščina na versti si b vrata zapirajo, pogledavši na kvatre v ptujih sobah po morda sam pri sebi mislil. Koliko papirja je bilo že o nji drugi strani („eloquar popisauega ? strani njih obraz, ali pa jih celó na an sileam?") z „dumme Slovenija" pozdravljajo, ker taki revče v sredi Pomisli le červiča y koliko časa terdeg lesa y kako prid tr loda in gloda, preden namen teidovratneži ne vejo, koliko spijočih svojih sinov je vže ta svoj doseže! Čeravno glodanje slišimo, mu vendar, ne gledé zdramila, koliko omike in blagra, koliko naukov, opomino- na škodo, ne znamo pomagati v njegovem delu, da bi mu blagra, vanj, mnogoletnih skušinj, pomočkov ljudstvu dala, pa tudi ko iko težav, napotij, ovér, čerta, krivičnega natoicevania nasproti in bi na stran ne zagazili ; ščine ne, če je ne razmota tako tudi sloven na pravem koncu. Perva po je ona kot pozno prerojena nedolžna hčer občne matere treba je, da se slovenščiui dajo ne le učeni, temuč tudi do-ravnopravnosti preživeti mogla! Pa nadjam se, da jim ne moljubni možje, kterim je v res nic i mar, da se narod naš ça jezika. steješ v zlo, ker jim je po večeru pretečenosti vže jutro kakor vsak drug narod omika na sedanjosti prisijalo. Novična delavnost se pa ne ustavlja na Treba je i da je k, dokler je podlagi mogoče, svojega skoz in koz domaći meji, ampak se serčno dviga čez najvikše hribove eden kajti ako se k slovenščine vsako leto preminja kraljestev iu čez najserditnejše valove morja, pozdravljaje ima ona svoje sinove v ptujih krajih, in naznanovaje jim novice iz domačih krajev in raznih dežel. kter tročjih sercih tako podlago, kakor jo ima hiša, rji, tam tesarji, drugod lončarji, spet na druzem Dogodke ptuje berem na- kraji razni rokodelci podlago snovajo k v uče nj i ra z- vadoma le iz „Novic" , kjer je vse važno v kratkem dopo ličen ima princip Ravno tako v gimnazijskih ivedano, in lej, neverjetno je, koliko časa si s tem prihranim Poznali smo učence perve gimnazijalnega in koliko hitreje dospcm po „Novicah" do cilja in konca, ktere je gosp v • telj k slovnici pri o* » nj a I ki bi S'à sicer še Ie po dolzih in počasnih ovinkih dosegel, neje trojk pisa Pred koricom leta ga popraša učenec azredih. razreda, še raje iu obil- . ki in vendar sem vlarii z nekim, ki je vec casnikov bral, ravno je dobil prej „odlarja" ali trojko pri njem tako o političnih rečéh kramljal, kot bi bil jaz tište vue i kdaj j pi ker v druzih predmetih dobro stoji. Kaj mu bo po od go bral. Ta način „Novic" se mi v resnici za tište, ki imajo vorí učnik? „Mein lieber šocel, sei uur getrost, werin du se druge opravila, ravno tako ugoden zdi, kot se tistim, uberall gut hast, kannst auch bei mir auf rech u" ki so zavoljo obilosti časa bolj obširuih in posamnih popi- Dobili so v sovanj vajeni 9 neugoden zdi! převod iz drugem raz slovenskega redu druzega učnika, ktere je le jezika v nemški že zadostil y v Pa kaj cem o tem dalje pisati; dosti mi je zavednost, tretjem edu spet druzega, ki jih je mogel da mi boš ti to vse nemudoma poterdil, kajti te poznam iskrenega bravca slovenskih časnikov, ki si slehernega lista konca začeti učiti „kos-a" pregibovati! Koliko spremenu slo\ se po pet od lednem cnskih učiteljev v domaćem jeziku napreduje, o določenih dnćh že komaj prićakoval, ko sva bila še so je iz tega slehernemu znano, in tudi tebi, Matij Da si seda v šolskih klopeh. Komaj je na dvoru dopoldne tri zdrav četert na deset odzvonilo, si že imel klobúc pod suknjo, in hajd! naravnost v tiskarnico po list. Ob desetih, o spremenu ure, si bil spet v šolski sobi, kjer se je vse terlo kro y z Bog Or lista; vsak ga je hotel brati. Pa kakor je bila letošnja Na Dunaji 1. Dopisi H. B grudna. Slovenci! Neko po programova opazka vredništvn čudna zastavica, nam je še sebnost in znamenitost imajo dóbe, da jih tako imenujem y zdaj zastavica, zakaj ni bilo čuti oglasa zastran sloven- klasične, dôbe, v kterih člověk, v kterih ljudstva svojo bo ščine v Ljubljani med oglasi gosp. Terdiuovimi y oglasi disi dušno ali telesno moč razvijajo. Radi slišimo in beremo iz Gorice, iz Novega mesta in druzih slovenskih krajev; na pr. o pogumnih Izraeljcih, o junaštvu in národnem po zastavica nam je, da se je tod rodi vnik, dajavnik živnik, inestnik na y »ega, emu, em u in druživnik na Î5 to om u nosu nekdanjih Gerkov in Rimljanov, o njih slavnih delih na znanstvenem in bojnem polji, od njih zgledne domovinske v se dandanašnji navdaja s prislovico njih: v nekem razredu podrisoval, kakor je slov. berilo spisano Ijubezni, ki nas po enaki osnovi in enakih pravilih. To vse smo zvedili po „dulce est pro patria mori"; nadalje če prestopimo učencu, ki mu smemo terdo verjeti. Pa še eno zastavico, v keršansko dobo, kako veličansko se naru zdi, ko slišimo ki naj ti jo, Matija, sam povém: Bil sem o velikih šol- od serčnih kristjanov pervih časov, kako so živeli in kako skih praznikih na Dolenskem pri svojem duhovnem ujcu se bojevali z malikovavstvom, kako so kri in življenje da- nekaj dni. Med obedom se nama je navadno vselej najži- jali za vero, resnico in pravico; kako so potem predniki vejši pogovor unel; vmes prikoračiva. kakor je lahko ver- naši na savskih in donavskih bregovih skozi več stoletij jeti, do slovenščine, zastran ktere me ujec marsikaj vpraša. silo turško odbijali, kako so junaško se bili za vero in Vprašanje to, dragi Matija bilo bi me v kozji rog vgualo, dom, koliko preterpeli kajti slovenščina bila je v y v e č i ni razredov tretje oko, kar daljnih zgledov pač nas more to, da od druzih molčim, čudno prečudno navdajati ter nas pa si nisem upal uaravnost izdati; hvaliti jo mi pa vest je gledé na današnje čase k nasledovanju buditi. Hvalo, pre branila. Kaj mi je bilo reči? Resnica peče v lica! Na vpra- serčno hvalo smo tudi dolžni našim prednikom iu še ♦ • zi *) Tu eèm pa ne spadajo, ki so še na stopnji omike, pri si le kaj postraní. večim domoljubom, ker so nam s silnim dušnim in telesnim vojskovanjem oteli narodnost našo Pis. branili in nas branijo pogube © domovino, da so nas vkljub vsemu zopervanju in * izdajstvu zapriseženih domaćih in tujih sovražnikov. Ali ni molitve opravljali, vsi klecij to v resnici na sa slavna doba, kjer so domoljubi junaki in prosili, naj bi Veegamogočni y mladi in stari to hišo bi © si morajo v mnogoterih nevarnostih pravico za pravico pri cane m blagoslovijenji vseh novih b nagovore , pa gorece . Po dokon-visokoćastiti bojevati in kos zemlje domaće za kosom, buditi vojnike na gospod podpolkovnik dijake s prav gorećimi besed bojiše ter odganjati in poditi sovražnike roda in doinovja ? y ter m m J» veliko milost Njih Veličanstva jasno pred oči stavij Preserčna hvala jim gré in občudovanje, ki so toliko storili, Obrazi mladencev nam so bili porok, da so ginjeni dijaki da še sosedje naši s ponosom na nas gledajo; zraven pa besede ne le čuli in razumeli, temuč tudi občutili, in si jih zgubimo moramo tudi junakom o tem hvalo dajati, da ne po nemarnosti, kar so nam pridobili, da smo edini in da si globoko v serce utisnili. Tako je d v jašk m J oživěla nižja realka vzajemno pomagamo in slednjič slavno zmagamo, ker n z blagega po velikem trudu in prizadetj gosp polkovnika B. in podpolkovnika E., ki sta Spet me pa žali, za vse dobro uneta, za omiko naše ljube mladine posebno rodom je zvezana slava naša!" da posebno ti, bela Ljubljana! imaš ljudi izdajnike, ki ne goreča domoljuba. Slava jima! Dokler se bo Lika nehajo v tvojo in rodů pogubo delati. Ni jih sram, svojo dolini vila, se ju bo vsak Ličan hvaležno spominja gadjo rodovino očitno kazati in po svetu pisati (dopisnik mladi šoli pa dodeli mili • « po nasi Naši Bog dobro srečo. Z Bogom! 55 Zeitg." da si ti, moj mili rod, le stranka y Na Reki 30. nov. Menda Oesterr. stranka morebiti najmanje in najgerše baže, da te je Prijatla" ne bo po ben ku n Slov nasvèt gosp V. iz Verhnike v 48 treba odstraniti, odpraviti moralićno ubiti!! da zavoljo listu „Novic", enj pod vetuj nemškutarski „Gemeinderathi" r> SI Prij u y tebe morajo nemški in da ti tedaj ne gré beseda o mestu in o ostati, naj bi se iz cerkve spet v šolo vernil ali pa da bi b njega zadevah go- enem bil pridigar in šolnik. Kar pervo zadeva, še menda voriti in delati. Le še pisarite v dunajské liste, kteri kakor ni pozabil „Prijatel", kak z robo tudi z najsvetejšimi rečmí „šahrajo"; le trošite svoje kar pa n drugo, se mu je v * i • soli godila ; ue bi mogel ne cerkvi ne šoli d biti umazano blago po svetu; vsak kamencek iz vaših hramov na korist, posebno ako bi sedanjo obliko obd Bote mi bo dober za babilonski turn! Ti pa y Ljubljana! žaljuj, morda rekli: saj oblika se more lahko premeniti. in na ker tak izrod v svojem zidovji hraniš, ker nimaš domoljub- mesto enkrat v mescu naj bi izhajal dvakrat nega drugod, To plemstva, dosti možakov junakov, kakor jih imajo lahko storilo, ker se mot euro zanesli, da bi isk i m a j o da bi branili rod in dom ter tudi nam pridobili, kar narodi in nam po pravici gré. Casi so drugi, d S ednik ..SI » Prij u y se drugi vstrašil, če bi ga domorodna reč zahte benega : ali d bi se res e ni d o-truda ne ar a raj so novi za nas, posebno po 20. oktobru. Celo politiško živ ten g je za pl y ktero bi se gotovo moralo na tak ljenje je pred nami. Pravice nam bodo, če jih bomo js ću- naćin povekšati Ce se pa gg lji na Kranjske ze jenjem in bderijem pridobili. Pa kako, će ni o nobeni reči sedaj branijo za malo letnino lskega lista Ijo malih pravega razum ka, će ni domoljubja, ce namesti za svojih dohodkov, kaj bi še le bilo pote ako bi za šolski srećo m blagostanje domaćega ljudstva delati, domače list kakih 8 gold, letnine pl morali? Po ljudi le za „»lov. Partei" imamo, jamo! To je kosmopolitizem, da se sledi še kaj druzega. drugun vse v roke poda- bi toraj najbolje bilo y ko jy SI ga Bog usmili ! Naj agolj cerkven časopis ostane y tega Prijat mne nj u ojem mnenji zanaprej se zana so tudi d ar i Včeraj in danes je došla senrkaj © ospodje naroeniki iz naših kraj Saj se na cerkveuem horvatska deputacija z banom in 8 d rugimi gospodi, med polji prav junaško ponaša y kterimi je tudi slavnoznani škof Štrosmajer. Veliko Jugo tovo ne ujka, in ne le Slo kov In gradi îi. temuč dr ar mu go i sosedr slavenov tudi Slovencov jih je čakalo na kolodvoru, Slovani ga radi prebiraj Mi Slovenci moramo tudi za to ter o prihodu z glasnimi „živio" pozdravljalo. Prišli so skerbeti, da se naši narodni časopisi bodi poiitišk cer presvitlega cesarja prosit y da bi jim blagovolil zvoliti za- kveni, šolski ali lepoznanski pomnožavajo, ne pa da bi se časuo posebnega dvorskega kancelarja itd., kakor še več v dva z enim pi * V rinj naj sosed rodi IJO, lepem 55 Pozoru" berete. Pravda Uichter-jeva bo še da smo tudi mi narod, pa ne le komad kakošnega naroda, Ie y kakor je ćuti y drugi teden svoj konec dosegla. Sploh je zaznati, da se v vsem dobro opravićuje, in tudi priče zato je potrebno stvene reći don y bhodno potrebno, da imamo vse znan njegovo poštenost in na, ktere razni stanovi potrebujejo; za to nedolžnost terdijo. Toda sod- so pa časopisi najboljsi. Mislim, da mi nobeden rodoljubni vecidel niki bodo sodili! Čudno je le, kako so si tukajšni listi telj ne bo zameril, ako rečem, da bi Slovencom ne bilo večkrat zavolj njega v laseh, eni ljaje, zagovarjaje, drugi ali še celó z namero za ..klavni dar u terjati oprav njegovo mogli enega na čast, ako bi učitelji 5 b k o íí j ne časopisa zderžati. Ako se pri nas na Horvaškem lskega obsojenje, naj bo kriv ali ne! Druga se snuje o zadevah opravuistva videnske bolnišnice so redovnice-strežuice obdolžeue * t IV» JM VI lij t ^ U » U " ^ ^ - "" ^ ^ pa bolj tiha pravda je gotovo manj šol, kakor v _ L.«_._„ * lir.* TVT----~ ,4 y kjer h, solski list „Napredak omenjenih slovenskih vladiko junaško obnaša,**) in mu do ljanja itd. slabega oprav- pisnikov in kov ne nj ka y ko Tudi tega SO vsi listi polni, in dopisniki iz na Slovenskem bati. Poterkajte v Ljublj nje se je tega ali v Celju ali mnogih krajev, tudi iz Ljubljane, svoje zvedbe nazna Mariboru, gotovo bode se nasel moz, ki bode iz ljube njajo in splošno vojsko zoper nje klićejo y ces y da je le do svoje sladké matere Slovenije to težko buta na se „dobićkarija u njih geslo. Od tega ne morem pred sodbo nič vzel. Vam bode prid y Slov pa na ) gotovega reći, le samo to, da se nepristansko preiskuje in Ob enem še ljubi Slovenci povem, da je uas reski k da je pricakovati pravične razsodbe. Od Like na Horvaškem 20. nov. F. V. Dasi politiški list včeraj huda ura zadela. Nek rodoljuben domaćin je svoje misli o njem razodel zavolj prihodnjih reških ravno uže zakasnjeuo, vendar prosim vas drage „Novice", zadev, ee vé da v narodnem smislu K na kr ko bi blagovolite sledeco veselo novico oznaniti. Ne bom ponav- střelil ljal y y kako včs svet na vse gerlo upije ..naprej!" ter si tepeni in domaći Recani, in na vrat na •.. • ... vr ... . , . . .• . i__:.: „.,„:„ „..»„..„.«îinU s.. pijejo se na-nj, od vseh 4 vetrov po svetu raz nos začnejo 'se pote vse žile napetija po omiki. Koliko truda in novcov se je v govati in braniti svojo „autonomij in ko posebno, pisano so „Novice" že mnogo poslednjih letih za šole žertovalo potov iz vseh slovenskih krajev naznanile. Omeniti hoćem le bistroumni mladini. reško na(ejrodnost. Kavsanje bi menda tako hitro ne bilo p kraj ker je vredništvo uljudno pros te d oje y kako smo tukaj v Gospić-u odperii nižjo realko naši 15. okt. se je zbrala mladina glavne in realne soie, ter redno v famo cerkev hitela si darov sv. duha sprosit. Po dokončani službi Božji spremilo je oficirjev v novo solsko poslopje. Ganiti ko so gosp. katehet *) Z B eliko po iski B moramo tu omeniti tudi solski izhaja pod nastavom k ki v „Slovensky oá dny učitel" vsakih 14 dni v celi poli in ga izdaja in vreduje slavni gosp. J. S mladino već ar fr osp * je mogla vsacega pobožnost mladine, Vaša želj ljane. je lep polnj mm mm vre< Glejte današnji dopis iz Ljub Vred 395 dopisnike, naj bi si mulo zaterpeli, ako svojega dopisa o togotne Ljubljanice o bledi luni strune ubiral potertega pravém času ne zagledajo; imelo jih je menda še na kupe. serca vekáje: Pa kaj ? naenkrat se zamegli na severju zagromi, » huda strela časopis 55 Eco in strela zadene. Njega prijatli so gotovo vse električne mašine vkup znosiii in učene zdravnike poklicali, da bi ga spet od mertvih zbudili; ai do zdaj še Oj Ljubljana, oj Ljubljana! Zalostna ti majka! Tvoji mudrijaši jesu buđalaši V L j u b 1 j i« zmiraj mertev leží in neštevilni glasi mu pojó: „Requiescat in pace Iz Ljubljane. Učitelj ski časnik. Mnogo in lepo so že „Novice" govorile o učiteljskem časniku, in gotovo vsak ljudsk učenik in šolsk prijatel mora poterditi tako lepo misel. Tudi mi, nekteri ljubljanski učeniki, že Zalostna ajk oj Ljublj > Zalosi i Jednu imaš dušu Ljubljana. Žalostna ti majka , oj Ljublj ti majka! pa je ne poznadeš oj Ljubljana, davno serćno želimo, da bi imeli svoj časnik. Zatega voljo smo že za to založnika nagovorili in dobili, ter tudi že dalje preskerbeli, kar je o tem treba. Ako se nam vse po sreći iziđe, bomo začeli z novini letom, in sicer vsak mesec, izdajati nov šolsk list, kteri bo govoril: Ljubljana, oj Ljubljana! Zalostna ti majka, Tvoji sinci j'su tudjinci Ljubljana, oj Ljubljana, Zarad toga, žalostna ti majka! iz Ljubljane. Prečastiti naš deželni poglavar Njih o parnetnem in uspešnem obilelovanji sole in izreje, eksc. grof G. Chorinsky so izvoljeni deželni poglavar m o o praktičnem ravnanji s šoiskimi k nj i g ami, o učiteljskih ravske in sležke dežele. V nedeljo so per v ikra t zborih in sploh o napredovanji šole in ucenikov, eeikvenem in šolskem petji, 2) O o učiteljski književnosti, in bo tudi, priuašal, v svoji stolni cerkvi pridigovali naš milostljivi knez in škof dr. Jernej Vidmar. Cerkev je bila čez in čez polna; £ (T 4) cerkvene in solske pesmi, kratke slovesná tihota je kraljevala po hiši Božji do zadnje bese povesti za mladost, primerne životopise i zgodovinske m sedice velićastneira govora 5 v kterem so visokoučeni Višji prirodne drobtinice, — 5) solske novice, popise itd. dobre pastir dokazali, da „prava omika je kristjanstvo". delà domoljubov, izreke in spodbudnice za učenike in za Šnedar, vodja naše realne šole, so nas prosili mladost, sirotani, vse zadeve v pomoc učiteljskim udovam in po „Novicah" oglasili, Gosp. naj bi da bi radi za šolsko zbirko do- 7) vse premembe v učitelj skem stanu, bili nekoliko živa I, tičev ali kaj druzega. Kdor kaj ta izpraznjene službe, prestave itd., 8j v nemški prilo vse nove postave, ki učenike in šole zadevajo. S sedmo in osmo števiiko otnenjeni uradili del nam je že prečastito ljubljansko škofijstvo milostljivo dovolilo. kega ima, vstřelí ali vlovi, naj daruje domaći šoli in pošlje tr 9 osp. vodju v Ljubljano. Fako bomo morda poskusili, ker uparno in se terdno domorodci vsi drugi zanašamo, da nas bodo naši bratje in podperali in nam pomagali; saj naša misel je: Vse na slavo Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Bogu in na srećo našemu naroda! A. Praprotnik. f i Iz Ljubljane. Namesto, da bi sloga kraljevala med nami in bi brez protinstva tudi naš narod prejel pravice, ki jih je cesarski diplom od 20. okt. dodelil vsem narodom avstrijan8kiin, se že glase hudobni dra živci in trobijo laži po svetu, ki žalijo vsacega poštenega člověka. Znani dopisnik iz Ljubljane se je Zeit." Ijubljanskega spet oglasil v dunajski „Oest. in natvezel bravcom te dni to-le: da 1) „većina mestnega odbora je sklenila ostati v zboru in ne odstopiti, ker se boji, da 2) neka stranka, straka slovenska, ne bi vrinila samo le Slovencov v odbor, Iz Dunaja. C. k. ministerski ukaz od 26. novembra veljaven za vse cesarske dežele (samo za ogerske dežele Béneško in Galicijo ne), veléva, da povsod — po mestih in kmetih — se imajo župani in odborniki (soseskini možje) na novo voliti, in sicer po občiriski (srenjski) postavi od 17. sušca leta 1849. Vsled tega ukaza se ima v vsaki občini (soseski) berž popis voli veo v napraviti po tistih treh ali dveh verstah, kakor jih omenjena postava odločuje, ker 6 tednov potem, ko je bil popis volivcov narejen, se morajo povsod že novi odborniki (soseskini mozje) voliti 1852 ne veljá več i • f dalje pravi ta ukaz, da postava od 19. 8usca popolnoma, ker po nj i so mogli odbor se potegovali za národně pravila!!" Pervo je laž, ker javnega zbora ni bilo, tedaj većina ni nič sklenila, ako morebiti ta niki in župan višje poterjenje zadobiti; sedaj pa odbor- ; oni se svobodno volijo; župan pa tega treba većina ni od kje kakega kt eregfa pa nismo nic slisali • V 55 5 ki jih dopisnik šteje v to skrivnega" zbora imela, tudi saj nekteri odborniki, , po našem poznanji većino niso taki nobenega storila : zajci da bi se bali „stranke slovenske" , ki V se nikom ni mora od višje oblasti poterjen biti. Novi župani in odborniki prevzamejo vse jim po postavi odločene opravila, in ostanejo tako dolgo, dokler ne pride po ustavni poti Tako govori omenjeni ni požerla, veliko veliko pa že domovini dobrega to pa utegne biti, da „prijatli" dopisnikovi so izko-vali to pretvezo, ker se kakor smola deržijo priljubljenih mestuih stolov. ktere spodnesti hvalevredrii ministerski ukaz od 26. nov., ki veleva skozi in skoz nove ji m zuga nič vec tedaj tem revežem ne pomaga njih 55 aus razza ljenje celega našega naroda, volitve ; barren und nicht ihre Demission geben". Drugo pa je ako domaći ljudje v svoji domačii in pa taki pošteni inostranci, ki spoštujejo nase pravo, se pitajo z imenom „stranka" in se psujejo zato, da se, kar je njih sveta dolžnost, hočejo poslu- s . H j|| I fl ? jk zevati po cesarskem diplomu podeljenih pravíc! To bi člověka pogledali , ki bi na Nemškem se prederznil od nova županijska postava na dan. ministerski ukaz, kteri veleva posebno za to nove volitve županov in odbornikov, ker iz njih verste ali z njih pripomočjo se bojo v vsaki deželi volili tudi poslanci v deželni zbor; to pa je tako važna reč, da je treba starino preroditi in namesto ljudi, ki so soseskine opravilstva pripravni, druge pripravniše možé vo liti. od leta 1849 sopet oživila; pa živa potreba bi tudi bila, da bideželne postave, ki so bile ravno tistega leta 1849 že oklicane, sopet svojo moč zadobile namesto teh pokazali, da niso za V r To je prav, da se je svobodna srenjska postava 5 ki 80 deželi niso po polji. Nemcov govoriti kakor od nemške „stranke", ali na i bile dosihmal razglašene in ki nobeni Iz tega, da se je oživila srenjska postava od leta 1849, se je nadjati, da tudi želje po deželni postavi od leta 1849 ne bojo klici upijočega v puščavi. Francozkem od francozke „stranke" itd. Mi Slovenci pa Česko. Iz Prage. „Pražke Noviny" naznanjajo » da ?e mi bi mogli tako zaverženi biti 55 stranko". Quosque tandem? reci doživi, ti mora poterditi, kar si unidan pel, slepi pevec, pred mostom, ko si na razubranih da domá veljamo le za dr. Jul. Greger je prejel dovoljenje za nov politišk časnik dr. Riegerov časnik Slov. Nov." pišejo, da ob novem letu ker razun praž- HB ■ Res! kdor take grozovite češki pod uaslovoni „Narodni list se veli „Narod". » goslah med šumerijem 1861 bojo trije časniki z imenom cCas", V V ' ke ga krakovskega „Casa44 bo ob novem letu zacel tudi v da francozka vlada nima ministrov, ki bi odgovorni Pelrogradu izbajati „Vijeme" (Cas). bili za slabo in dobro deržavnemu zboru, se lahko spozna, Ilorvaško. Iz Zagreba. 26. nov. je bila perva daje taka svoboda le jalova reč. Vendar cesar Napoleon, banska konferencija, ktero je začel světli ban z krepkim modra glava, dobro ve ? da ta pretres utegne njegovi govorom, v kterem je zboru razodel važne naloge njegove, unanji politiki velika podpora biti, ako pridejo časi y omenivši Potem je gosp. Ivan Kukuljevic besedo poprijel in tri tužne dobe preteklosti Horvaške in kako je ona zemljo ko bo treba, da deržavni zbor poterdi početja njegove o tem, kar n francozko slavo44 (gloir) zunaj Francozkega za zemljo zgubila i ces i da » preko Une i Save leži turska po vzdiguje Zvedeni politikarji tedaj pravijo, da to, kar je Hrvatska; tamo preko Velebita i Kvarnera dalmatinska Ur- Napoleon 25. nov. Francozom podařil, kaže v pratiki politični vatska; ovamo preko Učke i Snežnika istrijanska Hrvatska, na n vihar". Daje Persigny-a izvolil spet za ministra y a preko bližnje Kupe kranjska Hrvatska s metlićkim i cr- kaze, da sta si Francoz in Anglež spet dobra prijatla. liomeljskim Kotarom44, je nasvetoval, naj se podá naj Dunaj Uloldava in Vlahija. Tudi tù se kažejo znamenja, deputacija prosit kralja, da se do onega časa, dokler hor- iz kterih se vidi, da se bližajo velike prekucije sveta, vaški zbor glede prihodnje zveze Go z Oger8kim konečno svo- tovo je nek, da se bote knežii z dovoljenjem cesarja Na-jega mnjenja ne izgovori, poděli Horvatii začasni dvorni poleona zedinile veno deržavo, od ktere pravijo, d'à utegne kancelar, in se Dalmacija zedini s Horvaško. Govoril začetek biti velikega magjarskega kraljestva razprostiranega je potem grof J. Janković, G. Vukotinović, Mirko Bogović, pole ar Donave do cernega morja. Caru rusovskemu pa uek škof Štrosmajer in več druzih , in sklep je bil, naj gré 8 to početje ni po volji. poslancov na Dunaj s prošnjo do cesarja. Berž so po te legrafu vprašali Cerna gora. S Ce ti nj a 8. nov. Danes se je po na Dunaj, ali smé priti deputacija k ce- ročil mladi mm knez černogorski Nikica (Nikolaj) I. z Mileno sarju, in kmali je přišel odgovor nazaj, da sme. Šli so Petrovko Vukovićevo, hčerko stařešina Vukovića. Pri slo-tedaj na Dunaj: ban Sokčević, škof Štrosmajer, vladika vesnem obedu je ruski konsul napil zdravico ženinu in , grofje P. Pejačević, J. Janković in J. Erdôdy, nevesti ; potem je veliki vojvoda Mirko pil na zdravje caru Kra gujević in pa gosp. E. Zdenčaj in Smaić. Bog daj srećo! Ogersko. Na Ogerskem se čedalje huje vzdig nj ej o rusovskemu, „zavctniku Černe gore, da bi Slovane osvobodil in jih zedini! kakor je cesar Napoleon 111. osvobodil in ze- dinil Italijane". valovi nemimega časa. Vidi se, da tudi s tem niso zado- dinil Italijane". Stařešina Ivo Rakov pa je napil zdravico m voljni, kar so přejeli s cesarskim diplomom 20. okt. Dvorni Napoleonu 111. „rešitelju zatirane národnosti44. Knez Nikolaj kancelar, baron Vay, je bil v Peštu in je prinesel seboj je pil na zdravje knezinje Dariuke itd. — Knezinja Dariuka nove uredbe za prihodnje županije (komitate), al, kakor se se je na povabilo francozke cesarice podala v Pariz, bere, ni po vsem vstregel deželi. To je slabo znamenje tudi za deželni zbor, ki utegne v Ostrogonu kmali biti, ker Današnjemu listu je priložena 11. póla „Povestnice" je že 28. nov. došlo v Ostrogon cesarjevo pismo, v kterem so poterjeni od borni ki te prevažne skupščine. Ni davnej, kar se je bralo v časnikih, da so v Debrečinu, Miskolču in drugod Pogovori vrednistv a. Gosp. J. M. Pr. v T: .K 1) P. se ne přežene le sarno s kakim lećilom iz lekarnice. Posvetujte se z gosp. hidropatom R i k I i*-1 o m, ki je zdaj v vašem mestu; k 2) Nazna hudo razsajali, nekterim osebam oknja pobijali, novavnica, ki jo mislite napra\iti, utegne našim rojakom prav všećna cesarske orle baldi tergal i u s hiš, „eljen Košut", „eljen Gari-kričali itd.; 2. dan t. m. zvečer ob 7. uri je množina ljudstva se vlekla po mestu Peštu iurazsajala; zlasti biti. Gosp. B, v B: Zavolj poštnine kakor Vam je drago; o drugi zadevi drugi pot vec. V na vsako tobakarijo se je cesarskim orlom na tla : nobena vergla ter povsod metala table s duša pa se ni nikjer živa Žitna cena v Kranji 3. decembra 1860. Vagan pšenice domače 6 fl. 65. reži 4 fl. 65. j e c m e n a fl. nstavila zoper to razuzdanost, ki se godi gotovo zoper voljo vseh poštenih Magjarov. Iz Vojvodine. Fml. grof Mensdorf potuje še zmiraj 3 fl. 60. — ajde 3 fl. 95. — ko ruže 4 fl. 36 po Vojvodini in pozveduje želje, kaj o novih razmcrah do banaške 4 fl. 70. ovsa 2 fl. 20 P ¥ • sorsice Kursi na Dunaji Ogerskega mislijo Serbi. Bere se od 3 strank: ena je za zcdinjenje Vojvodine z Ogerskim kakor pred letom 1848, 4. decembra 1860 druga želi samostojnost dandanašnjo; tretja se hoče zdru- Deržavni zajemi ali posojila.lDruge ebli žiti z Ogri, s dostojnim poroštvm narodnih pravic. Čigava 5% obligacijeod leta1859 v novem denarji. Racije z lotr/jami. Kreditni lozi po g. 100 .g. 106.50 bo obveljala, bo příhodnost razodela. Laško. Iz Laškega nimamo tabart posebnih novic. v novem dnar. po 100 g. g. 61. 5°/0 nar. posojilo odi. 1854 „ 76.90 '/.% TeržaškilozipolOO 12 Govori se veliko, vé se pa gotovega še nič. Pravijo , da Napoleon svetuje sardinskému kralju, naj obderži pape/eve dežele, ki jih že ima, kot namestnik papežev; v Rimu in 5% metalike 4'A0/ 4°/, 0 0 okolici pa naj vlada sv. oče. Tudi se veliko govori o tem, da avstrijanska vlada ni zoper to, ako si Lahi od k upij o 3% 2 '/a °/o 1% r> in Y) V V rt v r> n n n n 5°' 65.25 57. 0 Donavsko-parabrod ski po g. 100 . . » 94. Knez Esterhazy. po g. 40 „ 86.25 51.751 Knez Salmovi po g. 40 38. 33. 12.50 Knez Pal fy o Kn*z Clar} po g po g 40 40 r> r> » Genoisovípog. 40 Benctkc. Al „Donauzeit.44 je rckla na to, da dobro vé, da je to nesramna laž, ker Avstrija nikdar ne bo barantala za svoje pravo. Obligacije zcmlišn. odkupa. KnezWindischgráz.Pog20 (po 100 gold.) 5°/0 dolnjo - avstrijanske g. 88. Grof Waldsteinovi po g. 20 Grof Keglevičevi po g. 10 lermo. Kralj neapolitanski je Viktor Emanuel je 1. t. m. přišel v Pa- 5% ogerske...... 66.75 Budimski v se zmiraj v Gaeti in papcz v v Rimu. štajarske, Francozko. Dolgo v ze so pričakovali Francozi, da jim svobodnega političnoga življenja. bo cesar podělil dober kos 25. dan t. m. se je oglasil vládni „Moniteur44 in oklical stir i prenaredbe, med kterimi najimenitniša je ta, da zbornica (deržavni zbor) sme v vprihodnje v pretres vzeti ogovore cesarjeve, s kterimi se začnejo deržavni zbori. To se zdi na pervi pogled veliko, da zborniki smejo pre-pojevati cesarjevo unanjo in domačo politiko; al čc se pomisli, 5°0 horvaškein slavonske 5% krajnske. koroške, istrijanske Deržavni zajemi z Zájem od leta 1860 . . „ „ „ 1860petink. „ v m v 1839 . . . „ „ „ „ 1839petink. „ 4°/0 narodni od leta 1854 „ Dohodkine oblig, iz Komo „ 65.75 . po g, Denarji. 40 » 38 36 34 37 22 26 14.50 35.76 . „ 88. — |t/esarsKi cením . . lotrijami I N» poleondori (20frankov) „ Cesarske krone Cesarski cekini S- Y) 87 50 Souvraindori ^ Ruski im|)eriali . . Pruski Fridrikdori Angleški souvraindori Louisdori (nemški) . l(í75]8rebro (ažijoj . . rt r> T) rt r> rt 18.95 6.67 11.05 19.25 11.30 11 80 19.25 11.30 40.25 Odgovorni vrednik: Dr Janez Bleiweis. Natiskar in zaloznik : Jcžef BlôzniL