NAMESTO N EKROLOGA
UDK 792.5(497.12) :92 Pretnar
Ig’or PretBiar
Gledališki in filmski režiser, od 1972 tudi redni profesor režije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Igor Pretnar (1924) je končal svojo življenjsko in umetniško pot 3. aprila 1977.
Režiser Igor Pretnar
223
Dokumenti SGM XIII (30), Ljubljana 1977
Gledališko izobrazbo je prejel na gledališki akademiji v Ljubljani in v moskovskih gledališčih, kjer se je odločil za psihološki realizem hudožniške smeri, filmsko pa v šoli velikega Eisensteina na Institutu za film v Moskvi.
Bil je tih in vztrajen gledališki in filmski ustvarjalec (objavljamo pregled njegovega umetniškega opusa), ki mu je bil oblikovalno izhodišče avtor in njegova ideja in se je zato dosledno odpovedoval vsem, če še tako privlačnim in zunanji uspeh obetajočim igralskim in prizoriščnim slepilom. Njegove ustvarjalne prvine so bile zanesljivo obvladovanje opravila, estetska in idejna čistost oblikovanja, zdržnost, zbranost in mir. Pribojeval si je sloves izvirne umetniške osebnosti in pomembno mesto v zgodovini slovenske gledališke in filmske umetnosti in kulture.
SEZNAM REŽIJ IGORJA PRETNARJA
I. Prešernovo gledališče Kranj
1. Anderson M .	Zašlo je sonce	6. maja 1954
2. Howard S. C.	Pokojni Christopher Bean	14. okt. 1954
3. Saroyan W.	Cujte, ljudje	18. dec. 1954
4. Sartre J. P.	Obzirna vlačuga	18. dec. 1954
5. Torkar I.	Pisana žoga	13. maja 1955
II. Mestno gledališče ljubljansko
6.	Druten J.	Grlice glas	9. feb.	1955
7.	Leskovec A.	Dva bregova	5. okt.	1955
8.	Golia P.	Srce igračk	26. dec.	1955
9.	Odets C.	Premiera v New Yorku	31. mar.	1956
10.	Gorki M.	Malomeščani	12. dec.	1956
11.	Howard S. C.	Pokojni Christopher Bean	2. mar.	1957
12.	Torkar I.	Pozabljeni ljudje	18. maja	1957
13.	Cehov A. P.	Striček Vanja	5. okt.	1957
14.	Brenkova K.	Čarobna paličica	1. dec.	1957
15.	Weigl H.	Namišljeni zdravnik	20. nov.	1959
16.	Williams T.	Tetovirana roža	7. maja	1960
17.	Stevens L.	Zakonski vrtiljak	26. nov.	1960
18.	Cankar I.	Za narodov blagor	21. feb.	1961
19.	Strgar V.	Heroica	30. sept.	1961
20.	Katajev V. P.	Dan oddiha	4. okt.	1961
21.	Arbuzov A. N.	Irkutska zgodba	6. nov.	1962
22.	Stehlik M.	Tigrov kožuh	6. mar.	1963
23.	Jovanovič B.	Primer tovariša Koprivice	26. nov.	1963
24.	Vurnik F.	Pošta »Balon«	21. dec.	1963
25.	Nušič B.	Pokojnik	13. maja	1964
26.	Kerr J.	Mary, Mary	4. dec.	1964
27.	Cehov A. P.	Platonov	24. feb.	1965
28.	Schisgal M.	Lbezn	17. feb.	1966
29.	Shaw G. B.	Nikoli ne veš	16. jun.	1966
30.	Cocteau J.	Pisalni stroj	17. jan.	1967
31.	Anouilh J.	Valček toreadorjev	6. maja	1967
32.	O’Neill E. G.	Elektra v črnini	15. dec.	1967
224
33.	Ustinov P. 34.	Ayckbourn A.	Komaj do srednjih vej Polovične resnice	25. apr. 1968 3. apr. 1969
35. Axelrod G.	Zbogom, Charlie	25. feb. 1970
36. Hemingway E.	Peta kolona	26. maja 1970
37. Kerndl R.	Srečal sem dekle	25. maja 1971
38. Erdman N. R.	Samomorilec	5. okt. 1971
39. Coward N.	Komedija ljubezni	27. feb. 1974
III. Drama SNG Ljubljana
40.	Axelrod G.
41.	Gogolj N.V.
42.	Ostrovskij A. N.
Sedem let skomin
Ženitev
Volkovi in ovce
15. nov. 1955
14. apr. 1961
9. maja 1974
IV. Slovensko ljudsko gledališče Celje		27. sept. 24. jan.	1968 1969
43.	Lebovič D. 44.	Gorkij M.	Srebrne vezi Malomeščani		
V. Drama SNG Maribor			
45. Cankar I.	Hlapci	15. okt.	1976
VI. Filmi
46. Na valovih Mure	Triglav film	1955
47. Pet minut raja	Bosna film	1959
48. Samorastniki	Triglav film	1963
49. Lažndvka	Viba film	1965
50. Idealist	Viba film	1976
Igor Pretnar
Metteur en scène au théâtre et au cinéma, professeur de la mise en scène au Conservatoire d’art dramatique, de radio, de cinéma et de télévision, Igor Pretnar (né en 1924) vient de décéder le 3 avril 1977.
Il fit ses études théâtrales au Conservatoire de Ljubljana et dans les théâtres moscovites où il s’engagea au courant du réalisme psychologique du Théâtre d’art tandis qu’au cinéma, il reçut l’éducation du grand Eisenstein à l’institut de cinéma à Moscou.
Il réalisateur de théâtre et de cinéma, silencieux et persévérant (on public un aperçu de son opus artistique) ayant pour son point de départ dans la réalisation l’auteur et son idée, renonçant même aux effets attractifs des acteurs et de scène promettant un succès extérieur. Ses plus grandes qualités étaient une parfaite dominance de son métier, une mise en scène esthétique aux idées limpides, la patience, le recueillement et tranquilité. Il était rénommé comme personnage artistique original et il occupait une place importante dans l’histoire de l’art et de la culture du théâtre et du cinéma Slovènes.
Dokumenti SGM XIII (30), Ljubljana 1977
225