äpüüI LETO XLIX ŠTEV. 11 . Poitninio plačano v gotovini Vsebina: Močnik Peter: Preidimo končno od besed k dejanjem!.................. ß. Geinitz-S. Raič: Hoja in smreka kot izvora medu. (Nadaljevanje.) Pirjevec Jože: Prevažanje čebel na pašo................................. Klanšek Hinko: S točilom in cedilom v Vojvodino...................... Fr. L.: Kako smo včasih prevažali Pušauer St.; Kako sem postal čebelar. (Nadaljevanje.)................. Ing. Rihar Jože: Obveščevalne postaje ............................... Rojec Vlado: Sladkorna raztopina. (Nadaljevanje.) Odprta noč in dan so groba vrata: Kosjek Rado, Pisansky Viljem Čebelarska posvetovalnica: K vprašanju o zasirjenju mlečne kave zaradi dodatka medu. K vprašanju o trotih z belimi očmi. K vprašanju o petju stare mutice 289 proa rojem. K vprašanju o pre- zimovanju v medišču. Kako je 292 treba ravnati z narejenci? Slad- korni sirk : i 311 296 Mali kruhek: O električnem zq,žičevanju satnic-298 Iz prakse. Steklena vrata — nai- 300 boljši toplotni izolator v panjih. Od česa je odvisen donos medu? 304 Umetno oplemenjevunje matic . 315 Naša organizacija: 306 i Dopisi: Ajdovščina. Hotederščica. Čebelarska razstava v Slove- 309 njem Gradcu.........................3t7 Delovanje izvršnega odbora Ce-312 • belarske zadruge ...... 319 Zadružni vestnik....................... 320 Na ovitku: Petdesetletnica Slovenskega čebelarja. Pojasnila k vzrej-ni izkaznici. ■ v List izhaja mesečno. Glavni in odgovorni uredniki Rojec Vlado. Izdaja Čebelarska zadruga za Slovenijo. Tiska Triglavska tiskarna -v Ljubljani. Letna naročnina za zadružnike 50 din, za nezadružnike 80 din, posamezna številka 7 din. V inozemstva stane list 100 din. = Petdesetletnica slovenskega čebelarja Prihodnje leto se bo srečal Slovenski čebelar z Abrahamom. Njegov življenjski jubilej bomo proslavili s prvo številko naslednjega letnica, ki bo izšla v razširjenem obsegu in v prenovljeni obleki. Vse tovariše, ki so nam obljubili prispevke za slavnostno številko, prosimo, da nam jih pošljejo najkasneje do 20. decembra 1947. Tega roka naj se drže tudi drugi sotrudniki, ki nameravajo na ta ali oni način počastiti važno obletnico našega glasila. Obenem se obračamo na vse njegove čitatelje, ki imajo primerno gradivo, zlasti fotografije, tikajoče se tega jubileja. 8 prošnjo, da nam jih odstopijo v uporabo. Jubilej lista, ki je mnogo pripomogel k napredku slovenskega čebelarstva, ni izključna zadeva uredništva, temveč zadeva vseh čebelarjev, ki so v dolgi dobi njegovega izhajanja črpali iz njega pobudo in strokovne nasvete za delo pri svojih čebelah. Pofasnila k vzrejni izkaznici Kakor je razvidno iz vzorca, ki smo ga objavili na ovitku prejšnje/številke Slovenskega čebelarja, ni naša vzrejna izkaznica samo potrdilo, da je bila matica sprašena na eni izmed priznanih plemenilnih postaj, temveč je obenem nekako izpričevalo o njenih zmožnostih, ki se zrcalijo v ponašanju družine, kateri je bila dodana. Kako ocenjujemo lastnosti take družine, smo pojasnili še pred objavo izkaznice, danes pa bi bilo potrebno ta pojasnila dopolniti z nekaterimi pripombami. Zmogljivost družin presojamo po donosu medu. Zapiski o zmogljivosti spadajo na drugo stran izkaznice. V navpičnih stolpcih ie treba za prvo in vsako nadaljnje leto do zime vnesti podatke, koliko medu je dala družina pri prvem, drugem ali tretjem točenju in koliko medu je nabrala za zimo. Da dobiš čim natančnejše podatke, je treba pred točenjem z medom napolnjeno satovje, ki ie bilo družini odvzeto, stehtati, po točenju pa stehtati tudi izpraznjene sate in končno določiti razliko med obema težama. Zimsko zalogo lahko oceniš po ploskvah pokritega medu. V 9elicah, ki zavzemajo na eni strani sata 1 dm* površine, je 175 g medu. Nepokrit med na isti površini tehta le kakih 100 g. Ce hočeš določiti poprečni letni donos v čebelnjaku, moraš vedeti za donos vsake posamezne družine. Te donose sešteješ, dobljeno vsoto pa deliš s številom družin. Kolikor je nabrala družina preko po- Peter Močnik: Preidimo končno od besed k dejanjem! Vse gospodarsko organizacijske enote državnega, zadružnega in privatnega sektorja bodo uživale pri uresničevanju svojih nalog, ki so določene z gospodarskimi plani, enakopravnost v pogledu sprejemanja sredstev in potrebnih pogojev za izpolnitev svojih nalog. Država bo skrbela, da bo z gospodarskimi in drugimi ukrepi podpirala zadružne organizacije in zasebne proizvajalce, zlasti poljedelce in obrtnike pri izpolnjevanju nalog, ki so določene v gospodarskih planih. (Clen 32 7ak()nu Q petletnem na5rtu.) Naši uspehi pri čebelarjenju so v glavnem odvisni od dobre paše in dobrih plemenjakov, ki naj bi to pašo izkoristili. Da so pašne priliko sleherni dan slabše, ve vsak čebelar. Tudi o plemenjakih lahko z mirno vestjo trdimo, da jih dve tretjini ne ustreza zahtevam sedanjega časa.. O vsem tem je naš list že mnogo razpravljal, vendar smo čebelarji za zboljšanje stanja v čebelarstvu doslej le malo storili. Koliko se izvršni odbor zadruge trudi, da bi ti najvažnejši vprašanji premaknil z mrtve točke -toda pri večini čebelarjev naleti le na gluha ušesa. Kaj nam koristita odseka za obveščevalne in plcmenilne postaje, ko pa med članstvom ni potrebnega razumevanja, 11 e prave volje za s o d e 1 o v a 11 j e. Večini čebelarjev so mar samo lastni panji. Zadovoljni so, če s težavo iztisnejo iz panja kak kilogram medu, za ostala vprašanja pa se ne zanimajo, češ da se nanja ne razumejo in da bodo to že drugi uredili. Zaradi te nezainteresiranosti večine čebelarjev ne moremo priti nikamor. Ni glavno, da p os a -111 e z e 11 č e b e 1 a r vzreja dobre matice in da ima pri lastnem čebelarjenju uspehe, — ne, važno je, da uspešno čebelari večina čebelarjev. Kdo si upa trditi, da to ni mogoče? Pašne prilike. Da je treba čebeljo pašo izboljšati, o tem smo si vsi na jasnem, nismo si pa na jasnem, kaj je treba ukreniti, da bomo prišli čim-prej do cilja. Vsuk okraj je dobil primerno veliko zemljišče za gojitev' medonosnih rastlin. Že s tem je dana velika pobuda podružnicam za pričetek tega dela. Glavno delo bo seveda padlo 11a čebelarske družine, ki so na celotni pospeševalni akciji najbolj zainteresirane. Od njihovega sodelovanja je odvisno vse! Iz lastnega nagiba pa naše družine ne storijo mnogo. Člani običajno zabavljajo, da je slaba letina, da ni paše in da zadruga ne preskrbi krmilnega sladkorja, da bi sami kaj ukrenili ali žrtvovali za stvar in za sebe — ne, tega pa ne! Raje čakajo, da jim drugi, predvsem vodstvo zadruge ali oblast prineseta vse mi krožniku. No, in tako ne sme iti dalje! Kako naj družine sodelujejo? Med podružnico in njenimi družinami mora biti tesna povezava in živahno sodelovanje. Podružnični odbor mora poznati pašne prilike svojega okoliša, zlasti mora vedeti za brezpašne vrzeli v posameznih predelih. Sestaviti mora pašni kataster s podatki o mc-dovitih rastlinah, ki uspevajo v posameznih okoliših. V njem mora biti zabeleženo, kdaj je paša in kdaj je ni. katere rastline dajo glavno pašo itd. In kdo naj preskrbi te podatke? Ali ne družine? Na članskih sestankih naj vse lo ugotove, potem pa naj pošljejo podružničnemu odboru, odnosno odseku za zboljšanje paše primerne predloge. Tako bi s skupnim delom družin in podružničnega odbora kmalu ugotovili, kaj je treba ukreniti, kaj sejati in saditi, kje iskati seme, rastline itd. Sramotno je, ako so rastline na razpolago, a se člani, odnosno družine ne odzovejo, ko jih podružnica pozove, da bi prišle ponje. Mariborska podružnica je lia primer nudila javor brezplačno, razpečala pa ga je zelo malo. Državne gozdne drevesnice imajo javora mnogo posejanega — toda kdo ga bo sadil, če bo tako malo zanimanja s čebelarske strani. Na dodeljenih zemljiščih bomo gojili medovite rastline 7. velikimi stroški (setev, pletev, okopavanje, gnojenje, oranje, nadzor itd.), bojim pa se, da sadik in semena ne bomo mogli nikomur oddati — niti zastonj. Res je, čebelarji navadno nimajo toliko zemlje, da bi mogli medovite rastline gojiti na veliko. Toda tudi do sedaj niso gojili medovitih rastlin čebelarji, temveč n e č e b e 1 a r j i - k ni e t j e. Tako naj bi bilo tudi v bodoče. kajti 1 c n e č e b e I a r j i so v s t a n j u p o s e j ati ali posaditi obsežne p r o s t o r e z m e do v i t i m i rastlinami. Čebelarske družine morajo najti potrebne slike s posestniki nečebelarji. Na skupnih sestankih jim je treba razložiti važnost oplojevanja rastlin po čebelah, jim je treba govoriti o pomenu gojitve raznih detelj in oljnatih rastlin, na drugi strani pa jih prepričati o potrebi gojitve teh rastlin zaradi občeuarod-uili in gospodarskih koristi, kajti z nazadovanjem čebelarstva bi padla tudi produkcija sadja, deteljnih in oljnatih semen. Tako naj postane gojitev čebel tu d i interes n e č e b e I a r j e v - k ni e t o v. Nečebelarja /čebele ne zanimajo in ne razume, zakaj bi končno sejal ali sadil rastline samo zato, da bi čebelar redil čebele in točil med. Kmetu je treba pojasniti važnost javora in krmnih rastlin za kmetijstvo in gozdno gospodarstvo. Kmet bo gojil medovite rastline'zato, ker so zanj važne in ker ima od njih korist, ne pa zato, ker tako želi čebelar, da bi pridelal več medu ali prehranil čebele. Organizacija poučnih sestankov z nečebelarji spada brez dvoma v delovno območje čebelarskih družin. Potrebno pa bi bilo, d a 5) i jim p r i tem delu pomagali z besedo in peresom tudi kmetijski in gozdarski strokovnjaki, kar bi bilo v skladu ' s petletnim načrtom in v prospeh kmetijstva, živinoreje in gozdarstva. Poleg organiziranja navedenih sestankov je važno za družine organiziranje neposrednega sajenja medovitih rastlin (vrb, grmov, dreves), ki so jih same vzgojilo ali dobile od podružnice. Pri primerni povezavi z množičnimi organizacijami bi se dala ta akcija prav lepo izvesti na jesen in pomlad, ko še ni toliko dela. Dnevi pogozdovanja so bili pred vojno izborno propagandno in poučno sredstvo za šolsko mladino. Prav gotovo bi mogli doseči sodelovanje šolske mladine tudi pri sajenju medovitih rastlin. Tako bi lahko v kratkem času zasadili obsežne prostore. Končno si moramo hiti na jasnem, katere m e d o v i t e rastline hočemo širiti. Upoštevati je treha prvenstveno gospodarsko važne rastline, potem pa take, ki uspevajo na zapuščenih krajih in mejah. Po njivah hi sejali oljne in krmne rastline, zlasti deteljo (belo, švedsko, inkarnatko). v gozdu bi sadili javor in brest, po mejah in obronkih japonsko soforo, na slabi zemlji in železniških nasipih esparzeto, kaduljo, facelijo in bisernik. od dreves dren, akacijo in pajesen (ailanthus), ob rekah, potokih in na vlažni li prostorih razne vrbe, ailanthus, zlato rozgo in morda na ugodnih mestih še nekatere že prej navedene rastline, kakor je pač zemlja manj vlažna, zato pa bolj sončna. Pri tem mora biti izključeno vsako igrač-k a nje. Nekaj posameznih rastlin ne. p o m eni nič. Uspehi se bodo pokazali le tedaj, a k o bomo zasadili in obsojali č i m več z e m 1 j i š č. Seveda bomo naleteli pri delu na razne ovire, vendar, kdor ima voljo in io moramo čebelarji imeti, premaga vse težave. Seme detelj, za katero bi najlažjo našli odjemalce, je na primer težko dobiti. Ni pa samo v interesu čebelarstva, marveč v veliko večji meri v interesu živinoreje, da si ga preskrbimo iz inozemstva. Nas čebelarje ne zanimata črna detelja in lucerna, pač pa ostale detelje. In nekaj semena teh detelj bi že lahko imeli, če bi Itili bolj čuječi. Neprimerno je ravnanje neke zadruge v bližini Maribora, ki je posejala ogromno njivo s švedsko deteljo, a ni niti m2 pustila za seme. To gotovo ni osamljen primer. Naše podružnice odnosno družine, bi morale imeti prednost pri nabavljanju deteljnega semena, ker bi vso posejano površino pustile za seme. Izvršni odbor zadruge bi moral ukreniti vse potrebno, da dobimo letos pravočasno ter v zadostni količini seme detelj iz inozemstva, (tl. 32. Zak. o petletnem planu.) Zboljšanje plemenjakov. Odsek za plemenilne postaje je organiziral v raznih krajih plemenilne postaje ter priredil več tečajev za vzrejo matic. Pričakovati bi bilo, da se bodo vsi večji čebelar ji priključili tej akciji, drugi pa da bodo vsaj prišli jui tečaj ter se tako seznanili s stremljenjem vodstva zadruge. Organizacija postaj in tečajev stane ogromno denarja, uspeh prizadevanj pa ni tak. kot bi moral biti. In to samo zato ne, ker stoji velika večina čebelarjev ob strani, misleč, da so take novotarije zanje brez pomena in da sami vse bolje znajo. Po tej poti ne bomo prišli nikamor naprej. Pri vzreji matic in izboljšanju plemenjakov morajo sodelovati vsi. Zavedati se moramo, da bomo le s skupnim delom očistili našo pasmo tuje primesi in z množičnim naporom vzgojili čebelje rodove, v katerih bodo vse dobre lastnosti naše slavne sivke razvite do skrajnih možnosti. Za vzgled naj nam bodo Švicarji. Letos so imeli 152 plemenilnih postaj in so na njih sprašili 12372 matic. Pri nas pa niti 10 postaj ni bilo docela zasedenih. Kakor je videti, je pri naših čebelarskih družinah vse premalo delovnega zaleta. Koliko je družin, ki imajo članske sestanke, na njih pa nikoli ne obravnavajo navedenih zadev. Pri taki brezbrižnosti nikakor ne bomo mogli zadostiti zahtevam petletnega načrta, ki so izražene v suhih številkah. V letu 1939. smo imeli 85.000 panjev in smo producirali 4.160 q medu; leta 1951. 'moramo imeti 120.000 panjev in producirati 7.000 q medu. Ne morem si predstavljati, kako naj pri svoji malomarnosti in nezanimanju za čebelarski napredek dvignemo število panjev za polovico in produciramo skoraj šo enkrat toliko medu kot leta 1939. Ali bomo čebelarji edini, ki svojih petletnih obveznosti ne bomo izpolnili? Hoja in smreka kot izvora medu (Nadaljevanje) 7. O napovedovanju go/dne paše Proizvajalce gozdnega medu in njihovo delovanje torej poznamo; vemo tudi, da jim z gozdarske strani ne preti nobena nevarnost. Vprašanje je zdaj, ali ima to znanje razen teoretične zanimivosti tudi kako praktično vrednost in ali se da izkoristiti v čebelarstvu. Prav gotovo je važno pri napovedovanju gozdne paše. Tisoči prevaževal-cev in vsi naši vodje obveščevalnih postaj v gozdnih predalih poznajo vsako leto v zgodnjem poletju ponavljajoči se nemir in živčno napetost, ali bo gozd medil ali ne. Dobro vedo, da bi bilo silno važno, če bi mogli to po kakih zanesljivih znakih ugotoviti vsaj nekaj časa. po možnosti pa že precej česa pred začetkom paše. Dosedanje napovedi so bile večinoma vse zelo nezanesljive. Nočem navajati stoletnega koledarja, ne nameravam govoriti o »sedemletnih planetnih periodah« in podobnem, pač pa naj omenim nekaj dokaj določnih trditev. Ena takih bi bila n. pr. tale: Če hoje dobro cveto, če majski poganjki zmrznejo, ali če se iz hoje v januarju zelo cedi smola, bo mnogo hojevca. Četudi se taka ugibanja v pretežni večini let s hojevo pašo uresničijo, je to vendarle zgol j naključje. Kdor se naslanja na take trditve, je še vedno pod vplivom nauka o potenju. Omenjeni in podobni pojavi niso za ušice, za katere tukaj edino gre, prav nič važni. Kvečjemu imajo lahko posredno kak prav malenkosten postranski pomen, kakor vse, kar vpliva na dobro zdravje hoje. Saj se lachnidi v splošnem rajši naselijo na zdravih, krepkih drevesih kakor na slabih, bolehnih. Edina pravilna napoved, ki sem jo do sedaj mogel izvedeti od čebelarjev, je opažanje, da navadno sledi dobra liojeva paša, če gozd v prejšnjem letu pozno medi, n. pr. v septembru ali v začetku oktobra (sl. 13). S tem je dejansko podan prvi in neogibno potrebni pogoj za medenje v prihodnjem letu. Tedaj se namreč že jeseni pojavi na iglavcih razmeroma mnogo spolnih živali in zimskih jajčec, iz katerih se lahko drugo pomlad izleže temu 12. slika: Mlad majski hojev poganjek. Na spodnji strani igel in stebelca je videti nešteto nekrilatih, deloma tudi krilatih brstnih ušie mindarusabietis, izločkov voska in nekaj praznih mešičkov. primemo število zarodnic. Tako bi torej l)il zagotovljen dober začetek. Kako se bo stvar razvijala dalje, pa se odloči šele v pomladi sami. Vse je odvisno od tega, ali najdejo lachnidi tako .ugodne pogoje za razvoj, da je približno do srede julija dosežena množična razplodi-tev. To je problem m nožiču e menjave, torej isti problem, ki zaposluje praktično entomologijo (znanost o žuželkah) pri škodljiv- Avgust September LHa 13. slika: Pozen donos s hoje. eih naših kulturnih rastlin. Glede na ogromen gospodarski pomen teh škodljivcev se trudijo strokovnjaki vseh dežel že desetletja, da bi problem raz-vozljali. Smo sicer še daleč od tega, da bi nam bil popolnoma jasen, vendar so doseženi že prav lepi delni rezultati. Pri takih preiskavah razlikujemo iz praktičnih razlogov žive in nežive vplive, ki delujejo na živali. Izmed živih vplivov je pri lachnidih važno prav za prav samo vprašanje, v kakšnem obsegu se razmnožujejo, koliko potomcev ima vsaka generacija in koliko je generacij. Prvo in drugo že leta in leta preiskujemo v naših vzrejevališčih. Razen tega so važni še hrana in sovražniki. Hrana je vedno tako obilna, da razvoja ne more niti ovirati niti pospeševati. Ovirati ga ne more niti pri največji množični razploditvi, kajti prenaseljenosti, ki bi imela za posledico pomanjkanje hrane kakor pri roparskih žuželkah, si tukaj ne moremo prav predstavljati. Ali sta v resnici množina in vsebina hojevega soka tako nestanovitni, da bi to inoglo vplivati na razvoj lachnidov, pa še preiskujemo. Znano dejstvo, da čebele v zgodnjih jutranjih urah prineso največ hojevca, razlagajo nekateri s teorijo potenja, ki je zgrajena na neenakomernem pritisku soka. Dejansko pa tu odločajo popolnoma drugi vzroki. Če je v zraku premalo vlage, se mana zelo hitro posuši. Kapljice, ki jih nočna rosa zavaruje pred izsusenjem, se lahko po sončnem vzhodu v najkrajšem času tako zgostijo, da pade odstotek vode v njih od 80 na 20, 10 in še manj. Saj pride včasih tudi v naših zemljepisnih širinah do kristalizacije sladkorja, do tvorbe »mane«, posebno na smrekah in macesnih, pri čemer je odločilna vsekakor tudi melecitoza, ki je zelo mnogo vsebuje mana teh vrst. Čim gostejša je mana, tem 14. slika: Hojeva paša in vreme. manJ je uporabna za čebele; zato jo ka- Mesečni poprečki za toplino in pa- sneje vedno manj obletavajo. i\e gn tou j davine iz treh dobrih let 1921, 28, toliko ze različne količine mane, temveč 34 in treh slabih let 1929, 31, 33. bolj za različno konsistenco mane, ki se / e/« !• □ 10 011 Q1 u menjava glede na to, ali je vreme vlažno ali suho. Končno je vendarle še treba omeniti, da opažamo pri lachnidih nekak dnevni ritem v proizvajanju mane, kar so je nedavno posrečilo dokazati mojemu sodelavcu dr. Leonhard t u (1940. 1.). Pri neprestanem merjenju in štetju kapljic je našel, du so živalce oddajale dopoldne in opoldne večinoma nekoliko manjše, vendar vedno približno enake količine. 'I o si je treba pač razlagati z dnevnim periodičnim kolebanjem sladkorne koncentracije v soku sitastih cevk, kakor ga je Huber pred kratkim dokazal pri hrastu. Naravni sovražniki ušic, kakor n. pr. polonice in njene ličinke, ličinke trepetalk in tencicaric, roparske stenice, pajki, bolj redkokrat tudi mravlje ne morejo po naših dosedanjih izkušnjah v pomladnih mescih odločujoče ovirati medenja. Pač pa lahko najnevarnejši sovražniki, ose, v poznem poletju povzročijo nenaden in končen presta-nek medenja. Tudi te najprej privabi mana, odkrijejo pa pozneje njene proizvajalke ušice in jih na žalost potem z zelo velikim uspehom zasledujejo, kar so n. pr. 1. 1934. naši sodelavci v gozdu jasno ugotovili. Sicer pa smo tu zopet pri neki točki, pri kateri odpove nauk o potenju. Zaradi vremena bi morale hoje še tedne in tedne mediti, toda medenje preneha, ker ni več povzročiteljev. V drugih letih mede hoje, kakor je znano, vse do oktobra. Da, včasih se pojavijo znaki mane v gozdu še okoli Božiča in Novega leta, dostikrat celo v snegu, vsekakor pa ob času, ko življenje v drevesih počiva iu ne more biti govor o kakem potenju. V takih primerih sem že večkrat našel osamljeno, zakasnelo samico lachnusa nad kapljicami mane. Izmed neživih činitcljev imajo za lach-nide tla le posreden pomen, namreč le ta pomen, v kolikor morajo drevesa kot njihovi gostitelji uspevati. Hoja dobro raste in medi na prvotnih kameninah, na pisanem peščencu, apnencu in tudi na laporju. Medenje hoje torej ni odvisno od tal, če jo le dovolj vlage. Nasprotno pa more podnebje naravnost odločujoče vplivati na medenje; posebno važni sta temperatura in vlaga. Dobra leta s pašo na hoji so znana kot vroča in suha; saj se često strinjajo z dobrimi vinskimi letinami. Da bi te zveze jasno in številčno dokazali, je L e o n h a r d t (1940) predelal badenska meteorološka poročila iz zadnjih 50 let in je za veliko število let z dobro in slabo hojevo pašo primerjal temperaturo in padavine. Po teh podatkih sem sestavil grafično sliko, da bi mogel primerjaje pregledali, kakšno je bilo vreme v letih z dobro in slabo hojevo pašo (14. sl.). Iz mesečnih temperaturnih in padavinskih poprečkov treh let z dobro in treh let s slabo pašo sem dobil poprečna števila in jih vrisal v koordinatni sistem, ki navpično kaže temperaturo v stopinjah, vodoravno pa padavine v milimetrih. Mesci dobrih let so označeni s črnimi krogi in rimskimi številkami, mesci slabih let s črtkanimi kvadrati in arabskimi številkami. Mesci od marca do septembra, ki so za razvoj lachnidov važni, so zvezani z izvleče- 15. slika: Opazovalnica v hoje vem gozdu. uiini oz. prekinjenimi črtami. Čeprav veljajo uporabljeni podatki strogo le za Karlsruhe in čeprav vrh tega navedena leta niso bila splošno enako dobra ali slaba niti v vsem Schwarzwaldu, se vendar jasno odražajo razlike zlasti pri množini padavin. Prekinjena črta leži vsa desno od izvlečene, torej v vlažnejšeni območju. Spojeni mesci dobrih let so bili vsi bolj suhi, z izjemo avgusta celo bistveno bolj suhi kot mesci slabih let. Večinoma so bili tudi toplejši, čeprav razlika v tem pogledu ni tako velika. Poleg teh bolj navzad usmerjenih raziskavanj, ki so za nas važna kot orientacija in pobuda, skušamo sedaj predvsem s poskusi in opazovanji dognati nekaj točnejšega o teh zvezah. V laboratoriju proučujemo, kako vplivata temperatura in vlaga na hitrost razvoja, na dobo življenja in na razmnoževanje različnih generacij. Razen tega nadaljujemo zunaj v gozdu z rednim opazovanjem. Hvaležni smo preudarnim in uslužnim gozdnim upravam,- da so nam lansko leto dovolile na ugodnem mestu med vrhovi treh okoli 50 let starih hoj urediti opazovalnico, kjer se da postaviti tudi vremenska kolibica z avtomatičnimi merilnimi pripravami (15. sl.). Vsa ta dela so v zadnjih letih s podporami drž. raziskovalne službe znatno napredovala. Če bomo mogli v teh dveh smereh z delom nadaljevati, trdno upamo, tla se bo kmalu pokazal še večji napredek pri napovedovanju hojeve paše. Saj je to napovedovanje že sedaj, od kar točneje poznamo povzročitelje mane in njihov način življenja, popolnoma drugačno in stoji na mnogo bolj trdni podlagi kakor prej. Ne glede na dosedanje napačne domneve moram poudariti, da pri tem ne zadostuje samo iskanje kapljic in opazovanje tehtnic. Opozarjam predvsem na to, kako lahko se motimo, kadar je treba določiti, ali izvira mana od lachnusa, ali od m i n d n -r u s a , ali od 1 e c a n i u m a. Zgodilo se je že, da smo z veseljem zabeležili dviganje tehtnice v trdni veri, da potiska tehtnico navzgor mana, v resnici pa se je dvigala na račun malin ali česa drugega. Vedeti pač moramo, kaj naj iščemo, kje in kdaj. Ker se gozdna paša, kakor je znano, pojavlja pri majhnih razdaljah često prav različno (1. sl.), bo vedno odločalo krajevno, redno in skrbno opazovanje. Kdor se zanima za živali in rastline, lahko tu prav lepo sodeluje. To sodelovanje bi mogli razčleniti takole: Poročila o vsakem opaženem nenavadnem pojavu mane (listnega medu) na vseh iglavcih, listovcih in na grmičju s podatki o obsegu in trajanju medenja, o morebitnih opaženih povzročiteljih mane, o obletavanju medečih rastlin po čebelah in podobnem. Pošiljke povzročiteljev mane, ki jih je morda kdo našel. (Kdor bi povzročiteljev ne našel, naj pošlje nekaj pokapanih vejic medečih rastlin. Vejice morajo biti previdno odrezane in zavite v trpežen karton. Pri večji poštni oddaljenosti naj bo kartonasti tulec na odprtih mestih zamašen z vlažno vato, preko vate pa naj bo pritrjen pergamentni papir.) Posojanje beležk o panjih na tehtnici iz predelov z gozdno pašo. (Ti podatki naj bodo raztegnjeni na čim večje število let.) Pošiljanje vzorcev medu, ki izvirajo zanesljivo ali vsaj verjetno od določene vrste mane. (Medu naj bo vsaj kakih 100 g.) Kdor hoče, lahko tako sodeluje pri nadaljnjem raziskovanju gozdne paše. S tem bo tudi on pripomogel, da se približamo cilju, ki ga imamo pred očmi. Ta bi bil: Čim večja zanesljivost pri napovedovanju hojeve letine, čim boljša izraba mednega blagoslova naših gozdov in stopnjevanje donosnosti v čebelarstvu. Pirjevec Jože: prevažanje čebel na pašo O prevažanju je izšlo v našem listu več razprav, vendar ne bo odveč, če še jaz nekaj povem iz svojih skušenj. Čebele prevažam vsako leto, in sicer že It let. Zato je razumljivo, da sem marsikaj poizkusil in doživel. Po mojem mnenju je lahko in lepo čebelariti v krajili z dobro pašo. Čebelar si v takem kraju postavi udobno klopco in lično mizico v senci nekje poleg čebelnjaka in tam potem presedi marsikatero uro, čila. premišljuje in opazuje čebele. Priznati moramo, da je to pravi užitek. Takemu čebelarju se niti ne sanja o težavah, s katerimi se mora boriti prevoznik. Kakor sem že omenil v dopisu, ki je bil objavljen v 5.—6. številki lanskega »Čebelarja«, prevažamo v našem okolišu čebele trikrat na leto. Doma ostanejo tedaj le manjše družine v panjih na 4 do 5 satov, v tako imenovanih prašilnikih. Zato nam mizica in klopca poleg čebelnjaka nista potrebni. Pred prevozom naj bo tvoja prva skrb, da najdeš pasišče in na pasišču primerno mesto, na katerem' boš postavil panje s čebelami. Nadalje se moraš pravočasno pogoditi z voznikom. Na večer pred dnem, ki si ga določil za prevoz, moraš biti z vsem nared. Panje zadaj odpreš in pritrdiš prečne zapore, spredaj pa jih zapreš in preizkusiš škrnjake, ali dobro držijo. Ako so pri panjih kake reže ali razpoke, jih zamašiš z letvicami in zamažeš s smolo ali ilovico. Na bradah močnih panjev vise tedaj navadno celi grozdi čebel. Zato vzameš krpo, jo navežeš na kratko palico, jo pomočiš v karbolinej in pomoliš pred žrelo panja z Abrahamovo brado. V kratkem času se čebele umaknejo v panj, nakar lahko žrelo z zapahom zapreš. Če stoji čebelnjak proč od ceste in avto ne more do njega, moraš znositi ali speljati na samokolnici vse panje k cesti. Nato vzameš eno ali dve odeji, se vanje zaviješ in uležeš poleg svojih ljubljenk, pa predremlješ čas do prihoda avta. Ko pride voznik, Z njim hitro, vendar previdno naložiš panje. Ako naložiš na avto 40 do 50 panjev, moraš paziti, da je med njimi dovolj prostora in da imajo čebele dovolj zraka. Končno panje trdno povežeš z vrvjo, da se ne bodo med prevozom premikali. Sedaj pa pazi, da ne pozabiš nahrbtnika, v katerem imaš orodje in vse drugo, kar je potrebno pri prevozu in na pasišču. Tako n. pr. klešče, kladivo, čebelarska kapa, kadilnik, žeblji, žica itd. Ko prideš na pasišče, panje hitro razložiš, nakar prazen avto odpelje. Če imaš zložljiv čebelnjak, ga sestaviš in postaviš na prostor, ki si si ga že prej izbral. Vanj razmestiš panje po možnosti v istem vrstnem redu, kot-so bili zloženi doma. Potem si namažeš roko s kisom in pričneš odpirati žrela. Zrela odpiraj vedno ob zori! Če jih odpiraš ponoči, se čebele razlezejo in kasneje težko najdejo svoj panj. Ko si panje uredil tudi zadaj, si lahko nekoliko oddahneš. Postavi se pred čebelnjak in opazuj čebele. Te takoj spoznajo, da so v popolnoma tujem kraju. Vendar se hitro znajdejo. Spočetka so vrtinčijo nekaj časa na mestu, si ogledujejo pročelja panjev, iz katerih so izletele, nato pa v čedalje širših krogih preiščejo bližnjo in daljno okolico. Ne mine niti pol tire in že se vračajo nekatere s cvetnim prahom na nožicah. V opazovanju te zmoti gospodar, na čigar svetu stoje tvoji panji. Morda se mu pridruži še kak njegov sosed. Vsi vprek te sprašujejo to in ono in si z zanimanjem ogledujejo čebele, ki sedaj že skoraj v redu izletavajo. Tvoja dolžnost je, da jim prijazno odgovarjaš na njih vprašanja in pojasniš, za kar se zanimajo. Lepa beseda lepo mesto najde. Če si hočeš pridobiti naklonjenost ljudi, s katerimi boš imel opraviti ves Čas paše, jim ne smeš kazati čemernega lica, čeprav si izmučen od neprespane noči in trdega dela. Šele potem, ko si se z njimi o vsem porazgovoril, poiščeš kako gostilno, da se v njej nekoliko okrepčaš. Čebelar prevoznik je v marsičem na boljšem od čebelarja neprevoznika. Mogoče ima sitno in klepetavo boljšo polovico, pa pride včasih z njo navzkriž. Lovec vzame v takem primeru puško na rame in gre na lov, čebelar prevoznik pa vzame svoje kolo med noge in hajd k čebelam. Pri njih pozabi na vse nadloge tega sveta, si okrepi živce in se dobre volje spet vrne domov. Medtem je nevihta minula in žena te sprejme, kot bi se sploh nikdar ne sprla. Napačno bi seveda bilo, če bi obiskoval čebele samo tedaj, ko te naženejo zdoma domače prilike. Ce pasišče ni preveč oddaljeno, jili greš vsaj dvakrat v tednu pogledat, toda ne zalo, da bi stikal po panjih in preiskaval sate, koliko je že v njih medu. Zlasti ob ajdovi paši je to nevarno. Taka stikljivost lahko izzove rop, in če pride do ropanja, boš imel od prevažanja več škode kot koristi. Ali je v panjih vse v redu, lahko presodiš že po obnašanju čebel na bradah, če te zanima donos, pa je bolje, da imaš kak panj na tehtnici. Ko paša mine, se prične nov križev pot. Prijetno je voziti čebele z avtom, s konji, kakor smo jih vozili med vojno, ko moraš pešačiti poleg voza po tri do štiri ure, pa je zelo naporno. Toda kakor jih že prevažaš, z vozom ali z avtom, ne prevažaj jih podnevi, temveč vedno le ponoči. Nočni hlad pomirljivo vpliva na čebele, domov pa prideš zjutraj, in ko so panji zloženi v čebelnjak, jih lahko takoj odpreš. Peljal sem čebele na ajdovo pasišče, ki je bilo oddaljeno od mojega čebelnjaka kakih 15 km. Na voz sem naložil okrog 20 panjev in nestrpno čakal voznika, da bi prišel s konji, a ga ni bilo od nikoder. Šele ob 5. nri zjutraj se je primajal od nekod ves zaspan in krmežl jav. Tako se je zgodilo, da smo morali voziti podnevi in da smo prišli na določeno mesto šele ob pol devetih. Ko smo razložili panje in uredili vse potrebno, sem jih začel odpirati. Ali joj! Ker nisem zaprl žrel z zapahi, so bile verande natrpane s čebelami. Kakor hitro sem odmaknil naletno deščico, so se skozi nastalo režo usule v curkih in se zakadile vame. Dvajset panjev sem moral trikrat odpirati in trikrat bežati v koruzo. Pomagala nista ne čebelarska kapa ne kis. Bil sem poln čebeljih žel. Vsakokrat, ko sem se umaknil v koruzo, sem jih populil iz kože, a vsakokrat, ko sem se spet približal čebelam, sem se jih znova nabral. In vse to zaradi zamude malomarnega voznika. Povem naj še, kaj se je zgodilo dvema čebelarjema med okupacijo. Leta 1944. sta peljala svoje čebele na ajdovo pašo tja nekam k Beltincem. Peljala sta jih preko mosta pri Murskem Središču in je šlo vse v redu. Ker je bil nazaj grede voz prazen, se je voznik odločil za bližnjico z b rodom čez Muro nekje pri Sv. Martinu. Ko je brod privozil na nasprotni breg, je eden izmed obeh vpreženih konj stopil na kraj neke deske, ki se je preutežila in ga udarila po trebuhu. Konja sta se prestrašila in začela potiskati voz nazaj. Ker ji; sedel voznik na vozu, namesto da bi stal pred konjema, ju ni mogel zadržati, in tako je prišlo do hude nesreče. Prečka zadaj pri brodu se je zlomila, nakar je vse skupaj zgrmelo v Muro. Utonila sta konja pa tudi voznik. Razumljivo je, da sta imela tovariša čebelarja zaradi tega opravka s sodnijo. Ker pa nista bila nesreče prav nič kriva, saj sta ostala pri čebelah in ju sploh ni bilo zraven, se jima» ni nič zgodilo. Toda kaj bi bilo, če bi bil voz naložen s čebelami? S točilom in cedilom v Vojvodino Ker je bilo o našem lanskem množičnem prevozu čebel v Slovenskem čebelarju prav malo, lahko bi dejal, skoraj nič poročil, hočem danes, čeprav 7.0 nekoliko kasno, podati nekaj svojih vtisov izza časa bivanja v Vojvodini Nestrpno smo čakali 2. maja lanskega leta v hudi vročini v Subotici na kamione, ki naj bi prepeljali naše čebele z železniške postaje na kakih 17 km oddaljeno pasišče v Cikeriji. Ko so kamioni odpeljali prve panje, sem v mislih ocenil to razdaljo in izračunal, kdaj bodo prišli na vrsto naši panji, ki so bili naloženi v zadnjih vagonih. Toda kamioni so sc vrnili prej, kot sem pričakoval. Kljub temu smo čakali vse dopoldne in popoldne. Šele proti večeru je prvi avto s prikolico odpeljal nekaj panjev tudi iz našega vagona. Kot spremljevalec se je peljal z njim moj tovariš, jaz pa sem ostal pri čebelah na postaji. Ko se je vrnil, mi skoraj ni mogel dopovedati, kako težavna jo pot na pasišče. Pravil mi je, da vodi preko samega peska in da kolesa avtomobila rijejo po njem kakor plug po zemlji med oranjem. Okrog ene ponoči sem se tudi jaz skobacal na prikolico in si uredil mesto vrh panjev. Med vožnjo sem imel občutek, da se pogrezam. Avto sploh ni vozil po cesti, ampak kar povprek po mehkem produ, ki ga je nanesla voda, voznik pa se je skrbno umikal kotanjam. Napenjal sem zaspane oči in strmel v jasno zvezdnato noč, da bi zagledal težko pričakovani akacijev gozd. Čebele v panjih so se v hladu umirile in kolikor toliko zadovoljno godrnjale. Končno sem vendarle opazil na obzorju temne lise, o katerih sem domneval, da predstavljajo gozdna drevesa. Kmalu smo privozili na izredno široko cesto. Na eni strani ceste se je razprostiral nepregleden gozd, ob njeni nasprotni strani , pa so se vrstilo hiše druga za drugo. Motor je težko sopihal in počasi lezel dalje. Naenkrat smo obstali blizu nekega traktorja, ki se je bil z dvema kolesoma pogreznil precej globoko v prodnato cesto in obtičal s prikolico in panji na mestu. Ko se je zdanilo, sem se razgledal po okolici. Povsod naokrog so stali AŽ-panji, zloženi v lične skladanice. Nekateri čebelarji so bili na delu pri svojih čebelah, drugi so kuhali, tretji postavljali šotore, nadaljnji pa sklepali prijateljstva z domačini, ki so radovedno gledali izpred svojih hiš in izza plotov. Jate gosi, rac in kokoši, črede koz, ovac in prašičev so se brez vsakega varuha potikale po cesti, ki je ločila hiše od gozda. Ves dan so prihajali novi kamioni in dovažali panje, mi pa smo jih sproti spravljali bolj ali manj globoko v gozd. Kakšno vrvenje, kako zanimiv in pisan svet! Preden nadaljujem, naj spregovorim nekaj besed o akaciji, zaradi katero smo slovenski čebelarji napravili tako dolgo pot. V Vojvodini ji pravijo bagrem. Na več tisoč hektarov proda, ki ga naplavljata Donava in Tisa, ali pa ga veter prinaša iz Madžarske in polagoma zasipa plodno zemljo Vojvodine, so v obrambo zasadili akacijo. S saditvijo so menda pričeli že za časa Marije Terezije, kasneje pa s pogozdovanjem vztrajno nadaljevali. In akacija se je mogočno razrastla, četudi je plast proda in mivke ponekod do 2 m debela. Ta prod preraste ob deževnih letinah trava, letos pa ni bilo dosti sledu o njej. Akacijeva drevesa so zasadili v ravnih vrstah, med posameznimi nasadi pa so puščali do 30 m široke vrzeli. Te vrzeli se vlečejo skozi gozdove kakor nekako ceste in se križajo pravokotno. Dejansko so ie prazne pasove uporabljali za prehode iz ene vasi v drugo. S ptičje perspektive bi bilo to še najbolj podobno kakemu ameriškemu velemestu z ravnimi, pravokotno se sekajočimi ulicami. Palače seveda nadomeščajo tukaj akacijeva drevesa, ki spomladi, ko so okitijo z belim cvetjem, navdajo čebelarje z najprijetnejšimi nadami. V času paše stoji na teh jasah vse polno skladanic.30—80 panjev, ki se v senco pomaknjene in pokrite z ravno streho iz pločevine prav lepo prilegajo okolici. In teh tedaj, ko smo bili tam doli, ni bilo malo. Saj je bilo na prostoru nekaj kvadratnih kilometrov razmeščenih na tisoče panjev. Lahko bi rekli, da je bilo na nekaterih mestih nakopičenih preveč panjev, toda do tega je prišlo samo zato, ker se ponoči nismo mogli razgledati, ali pa zato, ker je avto obtičal v mehkem produ in potem ni kazalo drugega, kakor panje raztovoriti. Akacija je šibila veje pod težo cvetja in vsepovsod je opojno dišalo. Zaradi suše in prezgodnjega cvetenja pa ni bilo pravega donosa. Čebele so cvetje obletavale nekako do 11. ure, včasih tudi 'popoldne in proti večeru, sredi dneva pa ne, ker je sonce neusmiljeno žgalo. Vstajati smo morali zgodaj, če smo hoteli pri čebelah kaj urediti, kajti ob vročini čez dan ni bilo mogoče delati. Tega so se zavedale tudi čebele. Pred 4. uro zjutraj, ko je bilo še temačno in je vsa vas še sladko počivala, je gori v vejah akacij že šumelo, kakor bi bilo na njih na stotine rojev. V trumah so drle čebele iz panjev in se težko obloženo vračale domov. Ali kaj, ko je trajalo vse skupaj tako malo časa! Upali smo, da bo začelo prej ali slej deževati, namesto dežja pa je na žalost zavila burja in povzročila hud mraz. Kakor vedo povedati Vojvodinci, je bil pred kakimi desetimi leti bajen donos z akacije. Neki dan je pokazala tehtnica okoli 11 kg, drugi dan pa 9 kg donosa. V kakšen panj so čebele toliko nanosile medečine, no vem. Mogoče v tiste velike skrinje, ki jih imajo domačini in ki jili tudi s ključavnicami zaklepajo. Naše tehtnice so za AZ-panj pokazale okrog 2 kg ob najboljšem dnevu. Živo pisan in slikovit, kakor so bili slikoviti naši panji, je bil čebelarski svet tedaj tam doli v Čikeriji. Domačini so bili vsak dan pri nas. Včasih so se pripeljali z iskrimi konjiči, dasi jo bilo do nas komaj nekaj sto metrov daleč. Še boljše polovice v spremstvu svojih mož so nas pogosto počastile z obiski. Napravljene so bile kljub neznosni poletni vročini docela zimsko. V treh krilih, ki so segala prav do tal, so na široko opletale okrog sebe. Z domačini smo si postali kmalu iskreni prijatelji. Sčasoma smo jih začeli obiskovati tudi na domu, kjer smo bili izborno postreženi. Čez nekaj dni je vsakdo vedel, kje imajo najboljšo kapljico. Še dom čike Save smo staknili, čeprav jo bil precej oddaljen od nas. Vino ni bilo drago in zato so si ga nekateri privoščili čez mero. Nič ni bilo čudnega, če se je slovensko petje razlegalo po Čikeriji pozno v noč in vzbujalo dojem, da si nekje v slovenski pokrajini. Prišlo je celo do nevšečnih priborov, ki se prihodnjič ne smejo ponoviti, čo hočemo ohraniti dobro čebelarsko ime. Nekega dne se je raznesla med nami vest, da so nam nogometaši iz okolico Subotico napovedali tekmo. Ker pa med slovenskimi čebelarji ni bilo dovolj za »žogobrc« izvežbanih ljudi, ki bi se upali pomeriti z njimi, smo po daljšem posvetovanju in oklevanju povabilo odklonili. Ob večerih smo imeli sestanke, na katerih smo razpravljali ne samo o čebelarskih, temveč tudi o drugih, bolj ali manj vsakdanjih zadevah. Med posameznimi skupinami je bila najboljša povezava. Gorenjci so obiskovali Štajerce, ti spet Dolenjce itd. V prijetnih pogovoriti, ki so jili vajeni le čebelarji. je čas dokaj hitro minul. Naše vodstvo je izborno skrbelo za lirano in je kuhar docela po nedolžnem prišel na stenski časopis, češ: S kuho delu nam veselje, vsak dan skuha dvakrat zelje. Čikerija je rodovitna dežela. Ljudje delajo malo. Orjejo s traktorji, sejejo s stroji in vse hitro opravijo. Zato ni čudno, da cesto poležavajo pred svojimi, še dokaj čednimi hišami. V hišah imajo čudovito živo poslikane stene. S poslikavanjem se ukvarjajo največ ženske. Za hrano kljub neurejenim povojnim razmeram niso v stiski. Primanjkuje jim morda samo drv, a za silo jim dajo kurivo koruzna stebla. Perutnine imajo več kol preveč. Gosi, rac in kokoši kar mrgoli okoli hiš. In vse so brez varuhov, a se kljub temu vpnejo proti večeru domov brez izgub. Pod varstvom pastirjev so le prašiči, ki so morda tamkaj najbolj cenjene domače živali. Domačini so nam bili zelo naklonjeni. Ob odhodu so nam odstopili iz svojih dobro založenih shramb lepe kose slanine. Zaradj tega so prišli nekateri čebelarji celo navzkriž z oblastjo, vendar se je nazadnje vse prav gladko izteklo. Naj končam ta kratek spis s pesmijo veselih Štajercev, ki so jo često prepevali pozno v noč: Mi Štajerci smo dobre volje, četudi v loncih ni medu, a drugo leto bo že bolje! Tedaj spet snidemo se tu. Fr-1 : Kako smo včasih prevažali Današnje prevažanje čebel na pašo je prav preprosta in malo tvegana stvar. Saj imamo lepe gladke ceste že skoraj do vsakega zelnika, avtomobilov pa tudi na pretek. Zdaj samo še čakamo, da bomo prevažali čebele z aeroplani. Kadar koli vidim prevažati čebele z avtomobili, mi pridejo vselej v spomin križevi poti prevaževalcev iz prejšnjih let, ko so poznali le navadne vozove, včasih s prav čudno vprego: nerodnega voliča, ki je krevsal po kolovozih, kot bi se mu sanjalo, ali se mu zdelo neumno, da ga ponoči gonijo zdoma. Nekaj takih potov naj opišem, bodisi v razvedrilo, bodisi v poučilo ali svarilo. Prvič sem se udeležil prevažanja čebel nekako pred 50 leti. Na veliki voz, ki je bil opremljen z nosilci na gugala — mi smo jim rekli takrat »legnarji« — smo naložili več vrst kranjičev. Čebele so bile naše in stričeve. Panjev je moralo biti okrog 50, kajti toliko sta jih navadno imela moj oče in stric. Peljali smo jih na kostanjevo pašo v Ločnico, dobri dve uri človeške hoje iz naše vasi, volovske pa vsaj tri ure, če ne več. Panje smo v mraku zamašili s smrekovimi vejicami. Ko smo jih nalo- žili, smo jih povezali z dolgo vrvjo, nato pa sedli spredaj na desko in volička sta so počasi odgugala preko Sorškega polja proti Ločnici. Dolga pot je bila to. Prav gotovo bi prej ali slej zadremal i» padel z voza, da me ni dramil zanimiv pogovor o čebelah med očetom in stricem. Imela sta si toliko povedati, kot bi ne bila že deset let skupaj. Mene je ves ta'pogovor močno zanimal in sem besede kar požiral. Oba sta hodila precej po svetu ter videla marsikaj novega in zanimivega. Pogovarjala sta se tudi o medvedih, ki jih jo bilo včasih mnogo več v naših gozdovih kakor dandanes. Čebele so baje kaj radi nadlegovali in jim kradli med. Oče je pripovedoval o lovcu, ki se je na sneženi gazi srečal s kosmatincem. Mrcina ga je lopnil s taco po bradi s tako silo, da mu jo je odbil. Siromak je moral potem vse žive dni leže jesti, ker l>i mu drugače nič ne ostalo v ustili. Ta dogodek je bil celo upodobljen na končnici nekega panja. Torej ho že nekaj resnice na tem. Ob takih razgovorih je pot hitro minila. Bilo je okrog polnoči, ko smo prišli na konec ozke doline v Ločnici. Tu smo se ustavili, spregli voliča in ju privezali k drevju. Jaz sem ostal pri njih za varuha, oče in stric pa sta oprtala na hrbet vsak svojo krošnjo, drug drugemu nalagala vanji panje iu jih nosila v čebelnjak nekega kmeta, ki je stal nekoliko više v bregu. Vselej sem komaj čakal, da se je iz grmovja spet posvetila vozarska svetilka na petrole j, s katero sta si svetila. To prenašanje je trajalo gotovo več kot eno uro. Ko je bilo vse urejeno, smo zapregi i voliča, sedli na voz in se odpeljali proti domu. Ker sem postajal čedalje bolj zaspan, sta dala tudi meni piti domačega žganja, da bi ostal buden. Bilo pa je ravno obratno. Kmalu sem se zleknil po vozu in trdno zaspal. Zbudil sem se šele pred domačo hišo. ko se je začelo že daniti. Zato sem pa potem spal prav do kosila. S pasišča so prihajale ugodne vesti. Komaj sem čakal dneva, ko homo šli po končani paši spet po čebele v Ločnico. Zdaj je bila pot kratkočasnejša. Saj smo se tja grede peljali podnevi in sem si lahko ogledal zanimivo dolino, po kateri je šuniljala vodica in gnala polno mlinov. Pred mrakom smo prišli na mesto in spet se je pričelo dolgotrajno prenašanje panjev z brega v dolino. Kljub temu, da so hili panji zelo težki, se je očetu in stricu kar samo smejalo. Čebele so močno šumele, kot jih nisem slišal nikoli doma, iz pan jev pa je tako prijetno dišalo. da sem kar sline požiral. Nazaj grede sta oče in stric večkrat posvetila okrog voza s svetilko in pogledala, če je vse v redu. Potem pa so se zopet vrstile zgodbe o čebelah in drugih stvareh, ki sta jili videla po svetu. Nebo se jo medtem pooblačilo in postalo je tako temno, da nisem videl niti ped daleč pred nosom. Kljub napenjanju oči nisem mogel opaziti volov. Svetilka je visela ob strani voza in je le pri kakem ovinku vrgla pramen svetlobe voličkoma pod noge. Ta dva sla pa tako zanesljivo krevsala naprej, kot bi hodila podnevi. Še danes se mi čudno zdi, da nista vola zgrešila poti, ko jih ni nihče naravnaval. Večkrat je rekel oče, da ne more prav nič razločiti, kje smo. Šele v domači vasi smo spoznali okolico. Najprej smo prišli do stričeve hiše in tu razložili njegove panje. Potem smo potegnili naprej do našega čebelnjaka. Tu smo pri razkladanju opazili, da seT iz nekega panja cedi med. Zaradi soparnega ozračja in vročine v panjih se jo težko medeno satje podsulo. Ko sta oče in stric odmašila s smrečjem zadelana žrela, so udarile čebele tudi proti meni, ki sem od daleč svetil z vozarsko svetilko. Postavil sem svetilko na tla in jo ubral v teni ). kjer sem se vneto otepal razdraženih živali. Prav na istem sta bila tudi oče in stric, le da sem imel jaz dosti bolj občutljivo kožo kot ona dva. Drugi dan smo opazili, da se vleče po cesti daleč nazaj iz vasi proga odcejenega medu. Ženske so kmalu začele prihajati k nam z lončki, češ da mora biti medu na cente, ker ga polivamo kar po tleh. Pozneje sem večkrat tudi sam prevažal, ali pa se selil s čebelami iz kraja v kraj. Že med prvo svetovno vojno pa sem prišel na Tolminskem ob vso svoje čebele. Po končani vojni sem vzel od doma s seboj 4 družine za nov začetek, ker jih v območju bojev in še dalje v zaledju ni bilo mogoče nikjer dobiti. Do Sv. Lucije sem jih prepeljal z vlakom, potem pa po nepopisno razdrtih cestah in kolovozih tja na Kobariško na nerodnem in značilnem italijanskem dvokolesnem vozu, kakršne so rabili največ za prevažanje streliva po gorskih potih. Kako je to šlo, je težko popisati. Nad čebelami sem naredil križ in jih zapisal smrti. Ko so so drugi dan čebele na stalnem mestu spreletele, sem zaskrbljen in radoveden površno pogledal v notranjost panjev. Bila sta 2 eksportna in 2 kranjiča. Kranjiča sla oba srečno prestala vožnjo, ker sem jima satovje podprl z letvicami. Eden izmed eksportovcev pa sc je ves podsul. Drugi dan sem ga s težavo toliko naravnal, da ni obupal v razvalinah. Ostal je pri življenju, čeprav se je mnogo čebel pomečkalo. Prepričal sem se, da čebela in mula res dosti preneseta. V prihodnjih letih sem moral s Turjaških hribov večkrat s čebelami na ajdova pasišča blizu Iga ali na Dolenjsko v okolico Stične. Nekoč smo naložili panje na navaden kmetski voz, ker boljšega prevoznega sredstva ni bilo dobiti. Res smo na debelo podložili slamo, a čebele so kmalu začutile, da nimajo primerne podlage. Vršale so kot ob rojenju. Visoka skladanica se je sumljivo nagibala na desno in na levo. V resnici sem se bal, da prevrnemo vse skupaj kraj ceste. Na vrhu skladanice je bilo tudi nekaj kranjičev. Kljub temu, da so bili dobro povezani, se je eden zmuznil med vrvmi in zropotal na tla. Ob skromni lunini svetlobi sem takoj opazil, da se je panj nekoliko razklal in da so se ob razpoki začele nabirati čebele. Zavozili smo malo naprej, da bi čebele ne udarile po konjih. Kaj storiti s panjem? Da bi ga položil nazaj na voz, ni kazalo, ker bi vso pot delal zgago. Zato sva v bližnji hiši sprosila z voznikom za tega izgubljenca prostor pod nastreškom za skednjem. Prijel sem panj, da bi ga odnesel s ceste, pa sem imel v hipu polno čebel za rokavom. Zato sva vzela z voznikom dva droga, položila nanja panj in ga odnesla na določeno mesto. Čebele pa so našle po drogovih pot do najinih rok in kmalu sva jih bila vsa živa. Ko sva panj prav neprijazno odložila, sva zbežala proč ter začela iskati čebele pod srajco in drugod. Toda to je šlo vse prepočasi. Končno nama ni preostalo nič drugega, kakor da sva se slekla do golega. Dobto, da je bila noč, sicer bi bil to za druge ljudi prav smešen prizor. Mislim, da si je tudi voznik to nočno telovadbo na travniku dobro zapomnil. Odloženi panj sva po končani ajdovi paši nazaj gredo vzela s seboj in ga srečno pripel jala'domov. Pozneje sem navadno prevažal čebele na pašo skupno s sosednjimi čebelarji. Med sabo smo se dobro razumeli in si drug drugemu pomagali. Voz, konje in voznika smo najeli v bližnjem gradu. Grajski voznik pa se je čebeljega pika bolj bal kot gadovega. Samo enkrat je dobil en pik, a bi bil kmalu umrl. Kadar smo nakladali ali razkladali, se je vselej previdno umaknil, drugo pa je vse prav rad sani opravil. Mož je bil rdečelasec in taki so menda izredno občutljivi za čebelje pike. Končno smo tudi v tamkajšnjih hribih toliko napredovali, da smo lahko prepeljavali čebele z avtom. Toda naš avto je bil kaj čudne konstrukcije. Bil je podoben veliki škatli, ki se je nerodno gugala po slabih potih in cestah. Toda šoferju ni bilo to dosti mar. Vozil je bolj drzno kakor marsikateri sedanji vozač. Samo enkrat sem izročil svojo in svojih čebel usodo v njegove roke. Šlo je kot »divja jagas po turjaških klancih in bregovih. Kar sapo mi je jemalo. Kot bi mignil smo bili na Igu. Res je prevažanje z vozovi počasno in nerodno, vendar ima tudi svoje zanimivosti. Koliko smo si imeli dopovedati na teh dolgih potih. Posebno smo bili dobre volje, kadar smo težko peljali proti domu. Pri takih prevozih po grdih klancih in kolovozih se nam je večkrat zgodilo, da se je polno satje v AŽ panjih, kljub temu, da je bilo dobro zažičeno, potrgalo. Posebno rado so je potrgalo in sesedlo mlado satovje. Največkrat ga je žica kar prerezala. Zato sem začel kasneje sate spodaj podkladati s koščki voščin na dveh ali treh mestih. Te vložke so čebele kmalu trdno prilepile. Odslej se mi je le redkokdaj kak sat podsul. Še ena pot na pašo mi je ostala prav živo v spominu. Čebele smo peljali v okolico Stične. Tja jih je pred leti že vozil eden naših bližnjih tovarišev in je navadno prav dobro opravil. Zmenil se je s kmetom, na čigar svet je postavljal panje, da še nam odstopi nekoliko prostora. Panje smo prepeljali z vlakom. Od postaje do kmeta ni bilo daleč. Ker pa je stal čebelnjak, v kiiterega smo jih nameravali zložiti, na dokaj strmem griču, smo se pošteno upehali, preden so bili na mestu. Ura je bila že deset in vročina huda. Žival je bila zelo razburjena in je silila ven. Tako sitne so postale čebele, da smo le s težavo odprli žrela. Kmalu je bil ves čebelnjak črn čebel. Divje so se zaletavalo proti vsakomur, ki so jim je hotel približati. Ko smo se popoldne vračali, smo opazili, da ima zraven postaje že nekdo čebele na paši. Bilo je precej AZ panjev. Iz radovednosti smo stopili bliže in opazili, da se čebele strahovito tepejo, čeprav je bila ajda komaj dobro v dresnu. Zasumili smo, da so udarile naše nanje, ker so se na slabih potih precej razburile in napile medu. Čez nekaj dni smo zvedeli, da je moral dotični čebelar svojo žival prepeljati drugam. Imel pa je še to smolo, da se mu je voz prevrnil. Prav žal nam ga je bilo. Saj smo se nehote čutili nekoliko krive njegove nezgode. Pri prevozu s te paše pa tudi nam ni šlo vse po sreči. Vozili smo s tovornim vlakom. Dobili pa smo tak železniški voz, da smo pričakovali vsak čas iztirjenja. Kolesje prav gotovo ni bilo enake velikosti in tudi okroglo ne. Butalo je in stresalo na vozu, da nisi mogel sedeti na panju. Panji so se prevračali, mi pa smo odletavali iz kota v kot. Take vožnje še nisem doživel in bi jo ne privoščil nikomur, razen takratnemu ravnatelju te železnice... Sreča je bila, da so bile čebele bolj suhe, sicer bi bili pripeljali domov sam močnik. Tako pa se je potrgalo le nekaj satov. Danes je prevažanje mnogo bolj udobno, kot je bilo nekdaj. Saj imamo pripravno avtomobile, ki te peljejo kot na perutih in komaj veš, da se sploh voziš. Prevoz ni nobena umetnost več, temveč samo še suhoparna pridobitna zadeva. Tako izginja tudi tukaj stara romantika prevažanja na škripajočih vozovih z volovsko vprego in s stoterimi prigodami na dolgih nočnih potih. Pušauer št.: Kako sem postal čebelar (Nadaljevunje) Ko sem prišel do zavesti, sem začutil močan glad. Ženu mi je morala speči zrezek iz pol kilograma svinjine, ki sem ga popolnoma pospravil, zraven pa spii še liter vina. Nato sem bil tako zdrav kakor še nikoli poprej. Vse to kaže, da je čebelji pik zdravju koristen, pa tudi jako nevaren, če je te dobrote preveč. Ivo sem po okrepitvi in popolnem okrevanju prišel nazaj v čebelnjak, nisem mogel skoraj skozi vrata, kajti v njem je bilo vse polno čebel. Ko sem namreč zapustil čebelnjak, sem priprl, kakor sem že omenil, le vratca pri panjih, (ločim sem pustil izrezane kose satju v nepokriti skledi. To satje so čebele kmalu zavohale, in ker ni bilo nobene paše, so se začele v velikih množinah zgrinjati okrog njega. Da bi sedaj skledo odnesel iz čebelnjaka, ni bilo niti misliti. Moral sem jo pustiti tam do noči, dokler se niso čebele porazgubile. Kolikor jih je ostalo na mestu, so bile po večini mrtve. Se isti večer sem čebele, ki so se bile nagnetle zadaj med okvirčki in vratci panja, močno podkadil in jih tako prisilil, da so se umaknile v ulico med sate. Nato sem panj zaprl z okencem in z vratci ter odložil nadalnje delo na drugi dan. Da bi mogel naslednjega dne z delom nadaljevati, sem šel v službo ponoči. Ko sem prišel zjutraj zopet k čebelnjaku, sem našel na sprednji končnici panja z Jurančičevem rojem toliko čebel, da desk sploh ni bilo videti. Čebele so se kur vsipale od vseh strani in tudi v čebelnjaku jih je bilo toliko, da ni bilo mogoče vstopiti. Ugotovil sem močno ropanje. Obenem sem opuzil, da so začele roparice napaduti že sosednji panj. Zato sem vse panje spredaj zaprl, vratca zadaj pa odprl in čebelnjak popolnoma zatemnil. Ker je bil ropani panj poln tujih čebel, sem tudi tega zamašil. Roparice zunaj panja so se kmalu porazgubile, v napadenem panju pa so bučale, da je bil tak hrušč in trušč kakor v Sodomi in Gomori. Pustil sem jih razgrajati dva dni, ker sem čital v neki čebelarski knjigi, da je trebu roparice vjeti in izstradati. Ko sein jih čez dva dni spustil, so se vsule iz panja in v nekaj trenutkih ni bilo nikjer nobene več. Nato sem pogledal v panj in našel v kotu pod stropom za kaki dve zajemalki čebel, med njimi pa proti svojemu pričakovanju nepoškodovano matico. Ker je ostalo v panju še nekaj medu, sem začel premišljevati, kuko bi ohranil to opešano družinico pri življenju. Kakor sem že povedal, sem imel poleg 8 K7. panjev tudi 6 dzierdzonovunih kranjičev. Enega izmed teh kranjičev sem postavil na mesto izropanega Žnideršiča, v njegove okvirčke pa vdelal zaležene sate iz umaknjenega panja. Bilo je pet okvirčkov. Nanje sem prenesel matico z bednim preostankom čebel. To je bilo vse, kar je še ostalo po krasnem Jurančičevem roju. Ker pa je bila pozneje dobra paša na otavi in ajdi, si je družinica do jeseni (oliko opomogla, da je bila sposobna za prezimovanje. Omembe vredno je tudi dejstvo, du sem mogel iz tega panja iztočiti troje z medom popolnoma zadelanih satov in pustiti v njem še potrebno zimsko zalogo, dočim nisem mogel ostalim 4 družinum ničesur odvzeti. Suj niti satovja niso popolnoma izdelale, njih zimske zaloge pa so bile zelo pičle. Skratka: panji so bili slabiči, kakršne zazimi le začetnik, ki stremi po čim večjem številu družin, ne ozira pa se na to. kakšne kakovosti so in v kakšnih panjih so nameščeni. Možno je sicer zuzimiti tudi slabiče, toda le na primernem številu okvirov. Suj prezimujemo rezervne mutice vedno v šibkih družinicah. Juz prezimujem lake matice tudi v \7, panjih, ki sem jih opremil nn svojevrsten način. Te panje bom pozneje opisal in opis pojusnil s potrebnimi risbumi. Zuzimil sem torej pet družin, in sicer štiri v \7. panjih, eno pa v dzierdzonova-nem kranjiču. Tako mi je minulo prvo leto čebelarjenja. Pozimi sem pridno prebiral razne čebelarske knjige in Slovenskega čebelarja. Zahajal sem pogosto tudi k svojemu prijatelju čebelarju, sedaj že pokojnemu Belcu, ki mi je v marsičem pomagal in mi dul mnrsikuk dober nasvet. Ker sem o A7 panju le malo slišni in vedel —- tum v okolici Sv. Lenurta so čebelarili večinoma v dunajskih panjih — me je Belec opozoril, da je treba okvire pri takih panjih žičiti. Tega do takrat nisem napravil, kar je cenjeni bralec_morda že ugotovil. Sicer bi se mi ne pripetilo to, kar se mi je v navedenem primeru. Belec mi je tudi povedal, da je treba dati roju v A7 panju cele satnice in ne samo začetke, ker jih roji pri količkaj slabi paši ne izdelajo. Da me je pruvilno učil. sem se luhko prepričal že v prvem letu čebelarjenja. Naslednje leto je bilo dokaj medeno. Čebele so v AT. panjih že v zgodnji pomladi dogradile, kar je ostalo nedograjeno v prejšnjem letu. Prazne prostore pa so izpolnile, kar je umljivo, s samo trotovino. Znano je, da družine, ki imajo mnogo trotov, rade rojijo. To se je pokazalo tisto leto tudi v mojem čebelnjaku. Rojilo nii je vseli šest družin in od nekaterih sem dobil celo po tri roje. Drugci, še bolj pa tretjevci so bili seveda pravcati slabiči. Zato sem jih vsadil po dva skupaj v iste kranjiče na 4 — 5 satov, dočim so prvci dobili svoja mesta v A7 panjih. Tako sem napolnil ves čebelnjak. Matice so se razen ene vse spražile. Ker nisem imel rezervne matice, sem se odločil za združitev brezmatične družine s sosednjo. Toda kako naj družini združim, ko nisem tega še nikoli poprej delal? Pa sem se spomnil nekega navodila iz »Lakmayerja«. V ieni navodilu je bilo rečeno, da je treba na večer pred združitvijo duti obema družinama isti vonj. Odločil sem se, kakor to stori le neveden začetnik, za terpentin. Namočil sem dve cunjiei v terpentin in jih položil na dno obeh panjev. Ali glej ga spaka! Ko naslednjega dne odprem panju, najdem obe družinici mrtvi. Zopet ena skušnja več! Ne smemo torej dajati družinam, ki jih nameravamo združiti, tako močnih dišav, kakor je terpentin. Od tedaj nisem nikoli več uporabljal kakršnih koli dišav, marveč sem združeval, ka-,kor to delam še dandanes, s »presenečenjem«. O tem načinu združevanja sem čital v neki čebelarski knjigi in se mi je takoj prvikrat dobro obneslo. Delam pa takole: Ako združujem družini, ki imata sprašeni matici, poiščem slabšo matico in jo strem. Družino pustim brezmatično 2 do ~i ure, da se zave osirotelosti, nato pa ji zamašim žrelo. Dalje časa ne sme ostati brezmatična, ker bi potegnila ma-tičnike. Po preteku tega roka zložim sate s čebelami vred iz obeh panjev pomešano na kozico in jih pustim tam kake pol ure. Končno jih zložim v panj, ki je obdržal matico — in je vse v redu. Še nikoli sc; mi ni zgodilo, da l>i se mi čebele klali'. Samo po sebi je umljivo, da ne smemo združiti družin, od katerih ima ena sprašeno, druga pa deviško matico. Ostale družine so bile precej šibke, vendar v redu in so se prav dobro razvijale. Z njimi sem imel mnogo veselja. Naravnost užival sem. če sem se mogel proti komu z njimi pobahati. Nekega dne sem pismeno povabil tudi svojega dobrotnika Jurančiča, da si ogleda mojp čebelarstvo, in mi da nadaljnja navodila. Jurančič mi je kmalu odgovoril in določil dan svojega obiska. Castital mi je k takemu uspehu in me pohvalil, da sem se vključil v vrste čebelarjev. Obenem mi je povedal zgodbo o dveh strastnih čebelarjih, ki sta bila tako navezana drug na drugega, da sta določila, da ju morajo pokopati' v skupen grob in na spomenik napisati: »Tukaj počivata dva čebelarja, ki sta imela dosti čebel, pa malo denarja.« Jurančič je določenega dne zares prišel. Povabil sem ga na malo južino, po južini pa sem ga peljal k čebelnjaku. Komaj sem že čakal, da l>i slišal iz ust takega strokovnjaka, kot je bil Jurančič, sodbo o svojih čebelah. Toda, ko sva se jim približala na nekaj korakov in je Jurančič zagledal v čebelnjaku A7. panje, so je sunkoma obrnil in odšel, ne da bi se po'slovil. V čebelnjak sploh ni vstopil, kaj še. da bi pogledal v kak panj in mi dal navodila zn nadaljnje čebelarjenje Slišal sem že poprej, da Jurančiču A7. panji niso pogodu, da jih tako smrtiio sovraži, pa uiti slutil nisem. Če bi to vedel, bi ga prav gotovo ne povabil. Mislil sem, da sem se Jurančiču hudo zameril, ker nisem nabavil namesto A7. panjev dunajčane. kakršne je imel on in kakršni so bili v njegovem okolišu najbolj nazširjeni. Toda Jurančič je bil mož na mestu. Kljub temu, da me najbrž kot čebelarja z A Z panji ni več tako cenil kakor prej, se je moji prošnji, da bi priredil pri svojem čebelnjaku v Andreneih čebelarski tečaj, rade volje odzval. Tečaj naj l)i se vršil, kakor je sam določil, v mescu avgustu. Snov naj bi bila razdeljena na 4 zaporedne nedelje. Prvo nedeljo v avgustu se nas je zbralo v Andreneih pri Sv. Andražu okoli 20 čebelarjev. V uvodnem nagovoru nas je Jurančič prisrčno pozdravil ter povedal, da je to njegovo zadnje javno udejstvovanje. Po tem tečaju se namerava posvetiti izključno le svojim čebelicam in delu na posestvu, ki je bilo, da povem mimogrede, vzorno urejeno. Za čebelarski pouk se zaradi visoke starosti ne čuti več dovolj močnega in sposobnega. Nato je prešel k strokovnemu predavanju. Jurančič nas je poučeval o raznih čebelarskih podrobnostih in nam razkazal vsako malenkost v svojem čebelarstvu, med drugim, kako dela panje — seve dunajčane — na stružnici, ki jo poganjata kravi na vitel, kako plete slamnice, kako kuha voščine, vliva satnice, skratka: pokazal nam je vsako najmanjše opravilo, ki ima kakšen pomen v čebelarstvu. Brez pretiravanja lahko trdim, da sem šele po tem tečaju postal pravi čebelar, dasi sem delal tudi še pozneje napuke — da, včasih še zelo velike. Tretjo nedeljo smo se slikali. Sliko sem dal povečati in vdelati v krasen okvir. S primernim napisom opremljeno sem jo izročil četrto nedeljo, to je ob zaključku tečaja, pri kuterem je bil navzoč tudi čebelarski referent, mojstru Jurančiču v spomin na tečaj in kot nagrado za trud, ki ga je imel z nami čebelarji. Jurančič se je ginjen zahvalil za pozornost. Tečajnike je potem prav lepo pogostil z medenim pecivom in izborno medico. Jurančič je bil čebelar bolj ali manj starega kova; novotarij ni trpel, zlasti pa mu je bil trn v peti moderni in obče razširjeni AZ panj. Kljub temu ni zaostajal za časom. Že tedaj nam je pokazal, kako vzgaja matice, kako prestavlja, kako preprečuje rojenje in mursikaj drugega, kar je še danes v rabi. Imel je obširno čebelarsko knjižnico, mikroskop in razne druge pripruve, ki jih more imeti le čebelar strokovnjak. Kakor sem že rekel, je bilo tisto leto prav dobro čebelarsko leto. Pridelal sem dovolj medu za lastno potrebo in tako ni bilo treba Jurančiču več napolniti posode, ki mi jo je bil darovul, ko je bil okraden. Pozneje se z njim nisem več srečal, ker je kmalu potem za vedno zupustil'svoje čebelice in to solzno dolino ter se preselil tja, kjer bo lahko čebelaril na vse večne čase. Slava njegovemu spominu! ing. Rihar jože: Obveščevalne postaje Ves september je bil brez pomembnejših padavin. Dnevi so bili topli, sredi mesca pa je bilo nekaj naravnost vročih dni. Huda suša, ki je bila v juliju in avgustu zlasti v vzhodnih ravninskih področjih Slovenije in v Slovenskem Primorju, je v septembru prevladovala po vsej Sloveniji. Mesečni popreček za Toplina Padavine Izlet Poraba september 18,49° C 55,4 m m 27 dni 87 dkg Družine so se po ajdovi paši prav povoljno razvijale. Matice so začele znova zalegati. Družine so imele sredi septembra po 3 — 5 satov zaleženih. Prvega oktobra je bilo videti v celicah še vfedno na novo zaležena jajčeca. Zaradi suše so čebele le z redkih cvetlic prinašale obnožino in medečino. V večini predelov je ajda prenehala mediti okrog 5. septembra, ponekod n. pr. r r- I ro CM CD 00 iß 05 GO CO CD CD CO 00 . 00 rJH 05 CD I Iß 00 05 05 CD CD I CD CO X 05 CO 00 05 I 00 00 oo © 00 CO GO CO 05 iß i © I Iß CM j CM j CO I CM 00 I 00 CM I CM 'CM I rH CO I CO "ofoo CM CM CO I CO ~\ co" I CO "iß ©" CM CO CO CO CO 00 CO CM I- iß CM CM CM CM 00 o CO o CO CD lO o o o co 00 O O O I iß CM Iß 00 CO H ^ COM Iß 00 o oo o o CD CD e;s o CM o o o o o 05 CD CO 00 Iß O Iß CO 00 CD Iß 00 O O I- 00 O O CM 00 Iß O Iß O t> Iß 05 Iß O O CO o CM O CO o O O iß 00 CO CD O OO CO >ü o o CO 00 o CO o o o 00 lß CD co oo 05 CM CM r- 00 oo CM rH t—< OO lß - 00 00 CD Tt« co oo 05 05 05 CM CM CM Novem mestu šele 10. septembru. Kasneje so čebele dobile nekaj malega na zlati rozgi, jesenski resi. vrtnih cvetlicah (zlasti na drobnocvetnih astrah) in bršljanu. Prinašale pa so v panje tudi sok z zrelega sadja in gozdnih jagod. V Slovenskem Primorju je v tem mescu omembe vredna dušica ali žepek. Več postaj je poročalo celo o medenju hoje (Selnica ob Dravi). Sam sem pa ugotovil, da so še v zadnjih dneh septembra in deloma v prvi polovici oktobra obletavale čebele borovec. I/. navedenih razlogov je bila poraba medu v posameznih družinah razmeroma majhna. Breg—Križe: Čebele so letale proti koncu septembra v gozd, vendar je bila tehtnica ves čas na isti višini. Virmaše: Prve dni septembra se je končala paša na ajdi. Precej so dobile čebele šo na jesenski resi. Nabrale so si zadostno zimsko zalogo.. Pičle zaloge so imele le družine, ki so pozno prelegle matice. In teh je bilo letos precej. Ker pa smo jim pomagali z medom iz močnejših panjev, bodo imele vse dovolj hrane zu zimo. Letos po končani paši ni bilo preveč ropanja, ker so tuji čebelarji pravočasno odpeljali čebele s pasišč. Kalce: Podatki veljajo od 15. IX. dalje. Moščenička Draga: Domačini-čebelarji pravijo: »Ako je pomladanska paša dobra, potem je jesenska slaba.« Letos se je ta pregovor uresničil. Kako bo drugo leto, bomo videli. Dušica je cvela lepo in dolgo časa, toda na žalost čebelarjev je suša uničila vse nude. V juliju, avgustu in septembru je deževalo samo 6 kjat in še to prav po malem. Zaradi suše so čebelje družine nekoliko oslabele, kaže pa, du se bodo do zime popravile, ker imajo še sedaj na štirih satih zalego- Kakor sem opazil, berejo cvetni prah na bršljanu. Brest: 1. septembra je bila hudu slana. Ponoviče: Čebele so brale na ajdi, obletavale pa so tudi zrelo sadje. Livold: Letos so pridobili panji od 5 do 9 kg. V glavnem je bilo lepo vreme, ker pa je prevladoval hladen veter, so čebele le malo izletavale. Pluska: Sredi mesca je bilo opaziti zalego na 5 satih. Čebele prinašajo mnogo obnožine neznanega izvora. Grm—Novo mesto: Opazovanje je trajalo samo do 10. septembra. Novo mesto: Zimsko zalogo so čebele nabrale že v preteklem mescu. September je bil posebno v drugi tretjini topel in suh. Suj je le trikrat padlo po nekoliko kapelj dežja. Družine so začele šele po ajdovi paši preganjati trote. Nekatere matice so še med ajdovo pašo zalegale trotovino, kar se le redkokdaj dogaja. Črnomelj: Ajdova paša je 5. septembra zaradi izredne vročine hitro prenehulu. Izlet je bil ves mesec po priliki dober, a donosa ni bilo. Slaba paša je v drugi iu tretji mesečni tretjini omejila tudi zulego. Čebelje družine, ki niso bile odpeljane na ujdovo pušo izven Bele krajine, so precej opešale, kur bo vsekukor kvurno vplivalo na sezono v letu 1948. Sv. Lovrenc na Pohorju: 28., 29. in 30. septembra je medila hoja. Selnica ob Dravi: V prvi tretjini so čebele prinašale obnožino s sončnic iu buč, medečino pa v zadnji tretjini v glavnem s hoje, ki je izborno medila. Toda na žalost je medila samo v okolišu opazovalne postaje, dočim 4 km od nje čebelarji niso opazili nobenega donosa. Slov. Bistrica: Po prevozu z ajdove paše so domače družine napadle tuje roparice in jih Izropale. Zato smo jih odpeljali poldrugo uro daleč v gozd; v tem času panjev nismo tehtali. Sv. Lovrenc—Dravsko polje: Čebele obletujejo sadne stiskalnice in obirajo poljsko redkev. Turški vrh: Pred žveplanjem, ki je med našimi košarji še vedno precej razširjeno, smo rešili precej čebel. Tako smo nadomestili izgube iz zime 1946/47. Prosenjakovci: Zaradi suše ni bilo nikakega donosa. Končni uspeli ni zadovoljiv ter bo prezimovanje brez dodatnega krmljenja problematično. Rojec v j ado: Sladkorna raztopina (Nadaljevanje) Matematiki imajo navado, da strnejo ugotovljene odnose med posameznimi vrednostmi ob koncu svojih razpruv v obrazce, ki so veljavni za vsa mogoča števila. Napravimo še mi tako! Najprej pa moramo določiti obče znake za naše vrednosti. Postavimo, da je: 1. množina raztopine, izražene v litrih = 11 2. množina sludkorja v raztopini, izražena v kilogramih = S 5. število prostorninskih delov vode (prvi člen razmerja) = rv 4. število utežnih delov sladkorja (drugi člen razmerja) = rs rv >. razmerje — = r r s Računajmo sedaj s temi občimi števili prav tako, kakor smo računali s posebnimi števili, ko smo sestavljali razpredelnico. Tako dobimo, da je: rv kg vode + + rs kg sladkorja ~ rv 1 vode + rs, 0,6 I sladkorja = (rv + rs .0,6) l raztopine. Ker je v (rv + rs. 0,6) l raztopine rs kg sladkorja, odpade na vsak kg sladkorja rv + r«. 0. j ruzj0pjne _ (*^ + 0.6) I raztopine. Ker smo nadalje rekli, da je y — r, lalrko zapišemo dobljeni izraz, ki predstavlja naš pretvornik, tudi v tejle obliki: (r + 0,6.) j~ Ce hočemo dobiti množino raztopine, moramo množino sladkorja v raztopini pomnožiti z dobljenim pretvornikom. Torej je: R = S (r + 0,6) To je osnovni obrazec. V njem so tri premenljivke. Ako sta dve «d njih znani, lahko tretjo izračunamo. Vsaka premenljivka nam du poseben obrazec. Obrazec za R že imamo. Določimo še obrazca za S in r! S = R 0,6 l-o. Zapomniti si moramo, da je vrednost 11 izražena vedno v litrih, vrednost S pa v kg. Izračunajmo po prvem obrazcu množino raztopine, če je: r = 5 : 4 = -jj- = 1,25 in S = 7 kg! 11 — S (r + 0,6) = 7 (1,25 + 0,6) = 7 . 1,85 = 12,95 1. Pri razmerju 2 : 5 smo med razmotrivanjem razpredelnice ugotovili, da se prostornina raztopine krije s težo v njej raztopljenega sladkorja. Da je to res, nam pokaže tudi naš zgornji obrazec. Če je r = 2 : 5 = = 0.4. je r + 0.6 = 0,4 + 0,6 = 1 in zaradi tega: _ o Izračunajmo po drugem obrazcu množino sladkorja, če je: r = 1 : 1 = J = 1 in R = 8 1! s = 7^'=TTw = l^ = 8:1’6==5ki?- Izračunajmo po tretjem obrazcu razmerje, v katerem smo zmešali 10 kg sladkorja z določeno množino vode, da smo dobili 21 litrov raztopine. Ker vemo, da je: 11 = 211 in S = 10 kg, je: r = ~ — 0,6 = fj-— 0,6 = 2,1 — 0,6 = 1.5. Razmerje je tu izraženo z decimalnim številom. Ker ga po navadi tako ne pi- šemo, pretvorimo dobljeno decimalno število v navaden ulomek: 1.5 = 1 cela 5 desetin = » 5 to Po pretvoritvi mešanega števila 1T\ v nepravi ulomek in po okrajšavi s 5 dobimo 1 -V s •' 4 = A i/ co- 1 i ¥ i J 2» 1 c sar sledi, da je r = = 3:2. Vodo in sladkor smo zmešali v razmerju 3 : 2. Zadnji obrazec pa ni tako vsemogočen, kot sta prva dva. Do-čim lahko v prva dva vstavljamo poljubna števila, se nam ta takoj skuja, kakor hitro nadomestimo II in S z dvema takima številoma, katerih količnik je enak uli manjši od 0,6. Veljaven je samo pod pogojem, da je '-jr > 0.6. Vzemimo, da je R = 3 1 in S = 5 kg. Kaj nastane? r = ~ — 0,6 = -?--- 0.6 = 0,6 0.6 = 0 O ° Zakaj ne dobimo v tem primeru nikakega razmerja? Iz preprostega razloga, ker R po zgornjih podatkih sploh ni raztopina, ampak čist sladkor, kuteremu ni bila primešana niti kapljica vode. Kakor vemo že od prej, ustreza enemu kilogramu strjenega sladkorja 0,61 raztopljenega sladkorja. Zato je 5 kg ~ 0,6 1. 5 = 3 1 sladkorja. Ker pa je tako imenovane raztopine samo 31, odpade vsa ta množina izključno le na sludkor in za vodo v njej ni prostora. Drugače bi seveda bilo, če bi raztopine ne bilo 31, ampak 41. Potem bi odpadlo od nje 3 I na sladkor in 11 na vodo. Razmerje je: 11 : 3 1 ~ 1 kg : 5 kg = 1 : 5, kar nam pokaže tudi naš obrazec: - Ji _ 0.6 = * — 0,6 = 0,8 — 0,6 = 0,2 = TV - | = =1:3 Ker dejansko sploh ne more biti -ji €^rüJL ~tLir"T- r l f s / i i i i i j i j i—i i r~T—j i—r i_ Zemljišča za medeče rastline Vse podružnice in Čebelarske družine, ki so jim bila od okrajnih komisij za agrarno reformo dodeljena zemljišča za razmnoževanje medečih rastlin, naj pošljejo do konca novembra t. 1. zadrugi tele podatke: 1. velikost parcele v ha z navedbo, h kakšni kulturi spada dodeljena zemlja (njiva, sadni vrt, travnik, pašnik, gozd ali neplodna zemlja), 2. kdaj je prejela zemljišče v oskrbo, 3. s katerimi medečimi rastlinami je imela doslej ali ima sedaj posejano oziroma posajeno zemljišče, 4. načrt saditve oziroma setve medečih rastlin za leto 1948. Zgornji podatki so nam potrebni, da bomo mogli pravilno razdeljevati semena in sadike raznih medonosnih rastlin. Tiste podružnice in čebelarske družine, ki se doslej niso zanimale za zemljišča, kjer bi lahko imele posajena matična drevesa najboljših medečih dreves in grmičevja, naj se čimprej obrnejo do okrajnih komisij za agrarno reformo in naj nam do zgoraj določenega roka sporočijo potrebne podatke. Obveščevalne postaje Odsek za obveščevalne postaje namerava ustunoviti več novih obveščevalnih postaj, zlasti na področju Slovenskega Primorja in Istre, v ostalih krajih pa jredvsem v predelih, kjer so razširjeni lojevi in smrekovi gozdovi.. Prav posebno zaželjene so nove postaje v višje ležečih gozdnatih ozemljili. Na vseh področjih, kjer se razprostirajo gozdovi iglavcev (Pohorje, Jelovica, Javornik. Trnovski les, Hrušico, Nanos, Tolminski kot in Kočevska) bodo obveščevalne postaje razčistile marsikateri nepojasnjeni pojav medenja. Zato vabimo zlasti tovariše učitelje in gozdarje iz teh predelov, da se kot vodje obveščevalnih postaj vključijo v delo za proučevanje medenja iglavcev. Vrbe Podružnice in čebelarske družine, ki nameravajo nabaviti sadike najboljših vrb, naj čimprej sporoče zadrugi, koliko in kakšnih sadik žele. Ko bodo zbrana vfta naročila, bomo sadike sorazmerno razdelili med podružnice. Sadike sofore Mestna vrtnarija v Ljubljani ima nekaj sto dvoletnih sadik izvrstno medečega lepotičnega drevesa sofore. Sadike naročajte naravnost pri Mestni vrtnariji v Ljubljana, Cesta na Rožnik. Facelija Kdor se zanima za facelijo, naj seme takoj naroči pri zadrugi! Vsak prejemnik semena bo podpisal pogodbo, da bo poleg dobljene količine semena vrnil zadrugi proti plačilu še 15 krat toliko semena, kot ga bo posejal. Važno opozorilo Narodna banka FLRJ, centrala za LRS v Ljubljani, nas je obvestila, da je zaradi pregrupiranja računov dodelila našemu tekočemu računu novo številko in sicer 6-1071-00. Prosimo, upoštevajte pri nakazovanju denarja to spremembo. Vsem podružnicam in čebelarskim družinam smo poslali primerno število novih položnic. Položnice s prejšnjo številko, to je stare položnice uničite! Naročnina Po določilih 3. odstavka 5. člena naših zadružnih pravil mora vsak zadružnik plačati letni prispevek za prejemanje zadružnega glasila. Mnoge čebelarske družine še niso zbrale naročnine pri svojih članih. Ugotovili smo po poslovnih knjigah, da je to storila komaj dobra polovica članov. Zato jih pozivamo, da nam naročnino čimprej pošljejo. Zadruga mora vse svoje obveznosti sproti poravnati. Bliža se konec poslovnega leta. Treba bo sestaviti in predložiti letno poročilo. Ne odlašajte s poročilom do zadnjega dne! Poštnina Ker izda naša zadruga za poštnino velike zneske, bo poslej odgovarjala na dopise posameznih članov, ki prosijo informacij, samo tedaj, kadar bo priloženu dopisu znamka za odgovor ali pa do-pisnicu. 1 •pas pobočni lisi pobočat pikt brez xuakov prečka, zabeležifi v kilogramih in v odstotkih. Odstotke dobiš, ako pomnožiš presežek s 100 in ta produkt deliš s poprečkom. Kadar preračunavaš presežke v odstotke pri več družinah v istem čebelnjaku, je najbolje, da določiš najprej procentni koeficient. Tega dobiš, ako deliš 100 s poprečkom. Z dobljenim koeficientom je treba nato pomnožiti' vsak presežek. Postavimo, da imaš 12 družin. Pri prvem točenju si dobil od njih 64,8 kg medu, pri drugem 38,1 kg, pri tretjem 27,3 kg. Njih zimske zaloge si ocenil na 92 kg. Vseg« skupaj so torej nabrale tvoje čebele 64,8 + 38,1 + 27,3 + 92 = 222,2 kg medu. C« deliš število 222,2 ,s številom družin, to je z 12, dobiš letni popreček 18,5 kg. Tri tvoje najboljše družine so vrgle 35,5 kg, 29,7 kg in 24,8 kg medu. Letni popreček so torej presegle za 17 kg, 11,2 kg in 6,3 kg. Vprašamo se, koliko to znese v odstotkih. Poiščimo najprej procentni koeficient! 100 delimo z 18,5, kar nam dA število 5,4. Ako s številom 5,4 pomnožimo presežke, jih izrazimo z odstotki. 17.5,4 *** 91,8 %, 11,2.5,4 — 60,5 % in o,3 • 5,4 = 34 %. Marsikomu se bo zdelo to preračunavanje presežkov v odstotke nepotrebno- Saj lahko razvrsti družine po pridnosti že glede nu presežke same in mu ti odstotki ne povedo nič novega. Res je! Toda samo v istem letu. Ako pa bi hotel pridnost družin primerjati z njih pridnostjo v naslednjem letu, ga presežki puste na cedilu, kajti le redkokdaj se zgodi, aa so poprečki v dveh letin, tem manj v več letih enaki. Vzemimo, da je tvoja družina, ki ji je bilo pri 18,5 kg poprečka s 17 kg presežka dodeljeno prvo mesto, v naslednjem letu presegla popreček 12,5 kg za 12 kg, da je torej nabrala 24,5 kg medu. Kdaj je bila boljša glede na vsakokratne pašne razmere? Na prvi pogled bi vsakdo sodil, da je bila y. prejšnjem letu boliša, odstotki ti pa pokažejo ravno nasprotno. Koeficient je 100 :12,5 8, presežek izražen v odstotkih pa 12 .8 ■= 96 %. Ker je v prej- šnjem letu dosegla družina samo 91,8 % je dokazano, da se na navidezno ocenjevanje ne moremo zanašati. Zato je treba vedno preračunati presežek tudi v odstotke. Zmogljivost družin lahko ovira rojenje, izdelava novega satja in v. malenkostni meri tudi odvzem vzrejnega gradiva. Da bi bila slika o njih zmogljivosti čim bolj popolna, zabeležimo vsako leto, koliko so izdelale satnic in koliko so dale v nadaljnjih vzrejah matic, odnosno rojev. Izredne roje označujemo v razpredelnici tako, da jih zapišemo poleg rednih v oklepajih. Kostanjev roj postavimo v okrogli oklepaj (), ajdov pa v oglati [3. Barvo raziskujemo po rumenih oznakah na dnigem in tretjem hrbtnem okrovü. Zadek čebele je sestavljen iz devetih hitinastih obročkov, od katerih vsak razpade v hrbtni in trebušni okrov. Dobro vidnih je le prvih 6 hrbtnih okrovov, po barvi pa sta posebno značilna drugi in tretji okrov. Ako primemo čebelo s prsti za obe krili in jo dvignemo, podvije zadek, s čimer razgali ta dva okrova po vsej širini. S prostim očesom lahko ugotovimo eno izmed naslednjih petih možnosti. 1. Oba okrova sta rumeno pasasta. 2. Samo preko drugega okrova se vleče rumen pas, dočim je tretji okrov temen. 3. Na drugem okrovu je pas pretrgan, tako da nastajata ob bokih rumeni liei-4-. Rumeni lisi preideta v drobni, dostikrat komaj vidni piki. 5. Vsi'«krovi so če? in če* enakomerno temni. Vzrejevalec mora stremeli, da se dokoplje do družin, v katerih bo čim manj pasastih čebel. Ideal bi bila družina s samimi temnimi čebelami. Kakor pa je vsak ideal nedosegljiv, tako ie tudi tukaj. Zato skušamo pri svojih preiskavah na po-, seben način dognati, koliko smo se s svojimi vzrejnimi poizkusi temu idealu približali. Kakih 50 čebel stresemo s poljubnega sata v primerno škatlo, jih odnesemo v sobo in si jih ogledamo ob zaprtem oknu. Iz škatle spuščamo le posamezne in, ko se love po šipah, določamo njih barvno pripadnost. Preiskanim sproti odpiramo okno. Prav tako pa si sproti zapisujemo, kar smo na njih okrovih odkrili posebnega. Recimo, da smo med 53'čebelami našli: 2, ki imata po 2 rumena pasova in spadata v 1. razred 3, ki imajo po 1 rumen pas in spadajo v 2. razred 9, ki imajo pobočne rumene lise in spadajo v 3. razred 14, ki imajo pobočne rumene pike in spadajo v 4. razred 25, ki so enotno temne in spadajo v 5. razred Da moremo te svoje izsledke primerjati z izsledki pri drugih družinah posto-pamo takole: Število čebel v vsakem razredu pomnožimo s številom, ki pripada temu razredu, zmnožke seštejemo, vsoto pa delimo s številom vseh preiskanih čebel. Število, ki ga tako dobimo, nam da barvni indeks za preiskano družino. Indeks izpopolnimo v toliko, da pripišemo poleg njega, koliko je bilo čebel preiskanih in koliko je bilo med njimi takih, ki so imele dva, odnosno en rumen obroček. Idealna družina bi morala imeti indeks 5^^. Ta nam pove, da ni bilo med n - številom (nekim poljubnim številom) preiskanih čebel nobene z dvema rumenima pasovoma (prva ničla) in nobene z enim rumenim pasom (druga ničla). Kakšen bi l>il barvni indeks za naš namišljeni primerP Z množenjem in seštevanjem dobimo: 21+3.2 + 9.3 + 14.4 + 25.5 = = 2 + 6 + 27 + 56 + 125 - 216 Z deljenjem dobimo 216 : 53 = 4,07 = 4,1 Barvni indeks bi bil potemtakem: 4,1 —~ Določimo še barvne indekse za tele primere: Primeri 1. dva pasova 2. en pas 3. pobočni lisi 4. pobočni piki 5- brez znakov Skupaj 1 — 1 8 15 32 56 II. 1 6 18 * 27 52 III. — — 1 13 39 53 I. primer: 0.1 + 1.2 + 8.3 + 4. 15+ 5. 32 = = 0 + 2 + 24 + 60 + 160 5= 246 246 : 56 = 4,39 = 4,4 Barvni indeks : 4,4 ~' II. primer: 0.1 + 1.2 + 6.3 +18.4 +27.5 = = 0 + 2 + 18 + 72 + 135 = 227 227 : 52 = 4,17 = 4.2 Barvni indeks : 4, III. primer: 0.1 + 0 .2 + 1.3 + 13 .4 + 39 . 5 = “ 0 + 0 + 3 + 52 + 195 = 250 t 250:53 = 4,71 = 4,7 Barvni indeks: 4,7 2^ Družina je tem bolj čista po barvi, čim višji je njen barvni indeks. Najbolj čista bi bila torej družina po tretjem primeru. Barvni indeks določamo vsai dvakrat pri vsaki družini. Drugič lahko preiščemo mrtvice, ki so se nabrale med zimo na dnu panja, kar nam vzame mnogo manj časa, kakor preiskava živih čebel. Obakrat pa tega nikakor ne smemo storiti. Širino oprsja raziskujemo s torakometrom.. Torakometer je prizmatična lesena škatla, nekaka kletka, ki je na eni strani zaprta s paličasto rešetko, dočim ima na nasprotni strani odprtino, skozi katero lahko napolnimo škatlo s čebelami. Bistvo torakometra je v tem, da moremo širino rež v rešetki postopoma izpreminjati od 3,25 do 3,75 mm. Pri uporabi zožimo rešetko do dopustne skrajnosti, odpremo zadaj pokrov in strpamo v kletko kakih 50 čebel. Nato razširjamo reže po desetinkah milimetra. Pri vsaki razširitvi ugotovimo število čebel, ki se jim je posrečilo zmuzniti se skozi reže rešetke. Kot poprečna mera (= M) velja ona Širina, pri kateri se je osvobodilo zapora največ čebel. To mero vpišemo v vzrejno izkaznico. Tudi s torakometrom je treba preiskati vsako družino vsaj dvakrat. *