IptdUtM to abbonamento postale — Poštnina platen« » gotovlnJ Leto XXV. Ljubljana, $. rvgusta Posamezna Številka cent. 00 Štev. JI DONOV1KA in KMETSKI LIST (JpravnlStvo in uredništvo »DOMOVINE«, LJubljana, Pucclnljeva ulica št. S, DL nad., telefoni 31-22 do 31-24 Račun Poštne hranilnice, podruž. v Ljub I lani št. 10.711 • » m .__Naročnina za tuzemstvo: Četrtletno «.— L, polletna lznaja VSaK tedetl ^- celoletno 24.- L. - Posamezna Številka •0 cent. PREGLED VOJNIH DOGODKOV Ukrepi nove vlade Nova vlada Kraljevine Italije je dne 27. julija prisegla Vladarju, ki se je potem dalje časa raz-govarjal z ministri. Nato so ministri prevzeli svoje resore. Obenem je bil za novega predsednika senata imenovan veliki admiral Eksc. Don Paolo Thaon di Revel, vojvoda morja. Prvi seja ministrskega sveta pod predsedstvom maršala Badoglia je bila po prisegi, 27. julija Spričo novega položaja, ki je nastal v političnem življenju* Italije, je ministrski svet predvsem razpustil fašistično stranko. Z istim ukrepom so bile razglašene odločbe, po katerih lahko še naprej delujejo razne pomožne podporne, vzgojne in športne ustanove bivše stranke. Obenem je bil ukinjen veliki fašistični svet in odrejena je bila tudi ukinitev posebnega sodišča za obrambo države, katerega pristojnost je takoj prešla na vojna sodišča armadnih zborov za časa '•"ifnia sedanje vojne. Ministrski svet je nadalje sklenil: prepovedano je ustanavljanje kakršne koli politične stranke za Pasa vojne. Zaradi tega je izrecno prepovedano "ositi med vojno v kakršni koli obliki znake in zastavice, lei so v kakršni koli zvezi s političnimi strankami. Edini znak, ki naj v sedanji uri zonet združi in pobrati vse Italijane, je troboj-nica. M'nistrski svet je tudi sklenil, da se razpusti zbenrea fašijev in korporacij. V štirih mesecih po prenehanju vojnega stanja bodo izvedene vo- •• novo zbornico poslancev. Nato bo zbornica sklicana k zasedanju in se bo pričela nova zakonodajna doba. Na isti seji vlade je bilo sk'eiieno. da se razveljavijo vsi zakoni, ki nalagajo omejitve v zvezi s samskim stanom. Vse te ukrepe je Vladar takoj potrdil. Upokojena je bila cela vrsta dosedanjih pre-fektov v posameznih italijanskih pokrajinah. Obenem so bile zaradi previdnostnih ukrepov javnega reda aretacije Uglednih oseb iz razpu-ščen!h vrst fašistično stranke. V vodstvih listov so bile izvržene številne spremembe. Glede ukrepov za red in mir v Ljubljanski pokrajini opozarjamo posebno na razglas poveljnika Armadnega zbora, Eksc. generala Gam-bare. Razglas je bil nalepljen po vsej pokrajini in so njega določbe našemu prebivalstvu dobro znane Onozarja-mo samo, da je četam, patruljam ter organom javne varnosti reda, ki so kakor koli nodrejeni generalu Armadnega zbora, zapovedano, skrbeti za izvrševanje vseh obiavlie-nih odredb, po potrebi tudi z orožiem. Kršitelji se takoj zapro in sodijo po vojaških sodiščih. V svarilo navedemo, da so v nedeljo dopoldne nekateri neodgovorni uprizorili po ljubljanskih ulicah manifestacijo, da bi z njo zahtevali osvoboditev internirancev in političnih kaznjencev. Organi javne varnosti so razpršili demonstrante, 31 pa so jih aretirali ter so bili še istega dne po anglem postopku sojeni pred vojnim sodiščem. Podrobno sodbo so v torek objavili vsi naši dnevniki. Ukrepi v Kraljevini Italiji se nanašajo na Italijanske politične obsojence, zaprte iz režimskih razlogov. Drugačen, izjemen pa Je položaj v Ljubljanski pokrajini, kjer se vprašanje osvoboditve političnih obsojencev, v prvi vrsti Internirancev, že dolgo sproti rešuje po vojaški oblasti, torej ne glede na spremembo režima Naša javnost naj se zatorej v bodoče izogiba kakršnihkoli skupnih manifestacij, ki jih oblast ne more trpeti. Hude borbe na Siciliji O razvoju borbe na Siciliji nam povedo uradna poročila zadnjih dni naslednje podrobnosti« 29. julija: Sovražni pritisk se je silovito ob-ngvll ob sodelovanju močnih letalskih sil v srednjem odseku sicllskega bojišča, kjer so v Sovražni parnik za prevažanje petroleja se potaplja v Sredozemsko morje, ko ga je zadel torpedo italijanskega letala teku hudi boji. V pristanišču Gela so močne akcije nemških bombnikov dosegle ugodne rezultate; zadetih ln poškodovanih je bilo 6 trgovskih parnikov s skupno 29.000 tonami. Angle-ško-ameriško letalstvo je napadlo središče pokrajine Salerno in kraje v bližini Neaplja; zabeležena škoda je neznatna, število izgub pa omejeno. Skupno je bilo sestreljenih 12 sovražnih letal, katerih so jih 5 sestrelili nemški lovci nad Sicilijo, 6 protiletalske baterije v Neaplju in na otokih, 1 pa naše pomorsko iz-vidništvo v Sredozemlju. 30. julija: Na Siciliji so obrambne čete še nadalje v hudih borbah zaradi ponovnih silovitih napadov sovražnika. V vzhodnih vodah otoka so italijanski motorni čolni odbili ofenzivne akcije enakih sovražnih enot proti našim konvojem. Letalski napadi na nekatere kraje La-zia in Campanie so povzročili lahke izgube. Naši lovci so v spopadu z oddelkom, ki je letel nad Neapljem, sestrelili eno dvomotorno letalo. 31. julija: Proti naši razvrstitvi na Siciliji razvija sovražnik z uporabo svežih sil in ob močni podpori letalstva svojo ofenzivno akcijo, ki so jo italijanske in nemške čete v ostri borbi zadržale. V silovitih bojih prejšnjih dni se je po hrabrosti in vztrajnosti odlikovala motorizirana oklopna skupina pod poveljstvom polkovnika Goffreda Riccija iz Cesene. Lovci Osi in protiletalske baterije so uničile 16 angleško-ameriških letal in sicer 15 nad Sardinijo, 2 nad Sicilijo, 2 nad Egejskim morjem in 2 nad Grčijo. V zraku nad pokrajino Lazio so naši lovci včeraj prestregli sovražno letalsko skupino in sestrelili brez lastnih Izgub 4 štirimotorna in 2 dvomotorni letali. 1. avgusta: Na sicllski fronti so bile tudi včeraj ostre borbe. Na področju pri Regalbutu so bili zavrnjeni slini ponovni napadi sovražnika. Nasprotni pomorski oddelki so bombardirali krajo na obronkih Tlrenskega in Jonskega morja pri Kalabrlji, ne da bi povzročili omembe vredno škodo. 2. avgusta: V severnem ln srednjem odseku slclljskega bojišča se čete Osi z živahnimi protinapadi vztrajno upirajo stalni ■ sovražni ofenzivi. Včeraj je sovražnik izvršil akcije letalskega bombardiranja nad Neapljem ln pomorskega obstreljevanja pri Salernu. Pomembna škoda v NeaplJij, kjer so lovci sestrelili 2 letali, 3 pa obrambno topništvo. ' General Ambroslo. Silovita bitka pri Orlu Na vzhodni fronti se neprestano nadaljujejo silne borbe pri Orlu in Bjelgorodu. Sovjetski oddelki napadajo dan za dnem, ne Šte-deč žrtev med moštvom ln materijalom. Vsekakor se tu bije najusodnejša bitka v svetovni zgodovini. Pa tudi večji del ostale vzhodne fronte Je v ognju. Sovražni letalci pa so zadnji čas zlasti napadli Hamburg in nekatera druga večja nemška mesta. Preteklo nedeljo Je velik oddelek ameriških bombnikov napadlo rumunsko petro-lejsko ozemlje, imel pa je pri tem velike izgube. Prebivalstvu Ljubljanske pokrajine! Gorostasne ln najbolj neverjetne vesti krmijo po mestu in pokrajini. Njihov izvor in cilji so očividno tendenčn Ljubljana in pokrajina, ki sta že tolikokr t dali dokaze o dobrem čutu, naj se pomirita n zaupata odgovornim oblastem in naj odgovori \ z zdravo in pošteno propagando vsakomur, ki '»i po«kv*al motiti resno delo in zavest vseh dob » mislečih. Poveljništvo bo neusmiljeno postopalo z v» -kim. ponavljam: z vsakim, ki razširja tendenftue vesti. opisi Tj ih ohr Sejo -f V zvezi z vestmi, ki so jih prinesli časopisi (fcrednih ukrepih za osvoboditev političnih sojencev, izjavljam, da se te mere ne tičejo , ponavljam: ne tičejo — ozemlja L.juh* ljanske pokrajine ter bodo zato še nadalje ostali v veljavi dosedanji predpisi. V izogib mučnih posledic opozarjamo, da sd bo vsaka skupna manifestacija z namenom zah-« tevati od oblasti osvoboditev političnih internirancev, smatrala, kakor je to predvideno v 61""-nu 2. razglasa z dne 27. julija tega leta, ter bo zadušena z merami, ki jih predvideva ta rm* glas. Ljubljana, 31. julija 1943. GENERAL ARMADNEGA ZBORA;,. POVELJNIK (fASTONE GAMBA^A r STRAN 2 DomaČe novice Prav važno je vprašanje uporabe domačega sadja. Znano je, da se največ sadja uporabi v presnem stanju in v obliki alkoholnih pijač. Uporaba svežega sadja postaja tudi pri njs važno vprašanje prehrane. Ljudje kaj radi posegajo po sadju, le doseči bi bilo še treba, da bi se sadje primerno pocenilo. Saj vendar ne gre, da bi .zdravo sadje prodajali še naprej tako drago, kakor ga prodajajo zdaj. Vemo, da si mnogo prijateljev sadja ne morejo le tega'privoščiti, kolikor si ga jim srce poželi. Uporaba sadja pri nas, ko pride na vsako osebo povprečno samo 12 dkg, je za potrebe ljudskega zdravja veliko premajhna. Treba je čim bolj priporočati uporabo domačega svežega sadja. Povečanje domače potrošnje svežega sadja ne bo samo v korist prodajalcu, ampak tudi kupcu. Uporaba sadjevca je v vinorodnih, posebno pa še v nevinorodnih krajih zelo velika. Sadjevec je zdrava in dobra pijača. Malenkostna količina alkohola, ki je v njem, delavnemu človeku pač ne more škodovati. Sadjevec je postal pri nas že prava narodna pijača. Boljše je namreč, da se iz sadja prideluje skoraj neškodljivi sadjevec, kakor pa da bi iz sadja kuhali žganje, ki je za narod pogubno. In prav zaradi tega bi bilo potrebno izdajati kratka in cenena navodila, kako pridelamo in ohranimo dobro sadno pijačo. Ali ne bi kazalo, da bi se iz sadja prideloval tudi sadni sok, ki je brez vsakega alkohola? Da, prav bi bilo. gaj sokovi niso prepojeni alkohola in zaradi tega zdravi. Sadni sokovi se proizvajajo v naravnem in zgoščenem stanju. V naravni gostoti se priprvljajo z mehanično sterilizacijo in s pa-sterizacijo sokov, s shranjevanjem soka v mrzlih pjwstotih, ali pa z' dodatkom, kemikalij, da preprečimo alkoholno vrenje. V zgoščeni obliki pa sokove lahko vkuhavamo ali pa pustimo, da sok zmrzne. Ti sokovi se potem uporabljajo razredčeni z navadno vodo, sodavico ali slatinami kot izborna pijača v vročih dneh. Ali ne posvečamo sadnim sokovom le premalo pozornosti? Pri nas je proizvodnja in prav :ako tudi potrošnja sadnih sokov zelo majhna. Največ narede še malinovca-V gospodarskem in zdravstvenem oziru naroda pa je, da z vsemi silami pospešujemo proizvodnjo naravnih brezalkoholnih sokov. Na - seli kmetijskih šolah bi bilo postaviti naprava za pouk in za proizvodnjo teh sokov. Svoj Ste pripravljeni za odločilni udarec ? Ako ste, vam bom prebral naslednji odstavek.« Šele proti četrti uri zjutraj sem odšel iz Ran-dolfove hiše in ko sem bil naposled dovolj pretresen zunaj v temi, sem čutil, da moje življenje nikoli več ne bo enako prejšnjemu. Ves uspeh, ki sem ga bil poslej dosegel v svojem poklicu, dolgujem izključno tej skrivnostni moči, ki mi jo je Randolf te noči zaupal. Dolgo časa je bilo vse tiho. »Nekako do tu sem prebral,« je naposled iz-pregovoril Bobby. »Več ko dovolj.... bi dejala!« je vsa potrta zavzdihnila Nancy. »Končajva 'torej.« Bobby Je vstal ln pogledal na uro. »Vi In jaz dobro veva, da je bil dnevnik pisan takrat, ko je bil dr. Hudson in prinesi denar, ki ga boš dobil od Bognarjevo Lenke Ce ne prideš, žli pa če komu črhneš • vsem tern, potem si zapomni, da nobene Velika noči ne boš več doživel. Lahko noč, strahopetec, hahaha!« Se preden se je Matija dodobra zavedel, je ro-kovnjač že izginil iz sobe. Matija se nekaj časa še ganiti ni mogel. »Sveta mati božja,« je zajokal in se prijel za glavo, »vse moje težko prislužene deoarce mi je rokovnjač odnesel. Joj. joj, kaj bo! In še Lenka bo morala dati. kar ima! Kako bova pa živela! Kaj takega, kaj takega!« Se opazil ni, kako se je mačka priplazila izpod postelje in šla lizat kašo, ki se je bila 6e zdavnaj ohladila. Pa mu tudi ni bilo do jedi; še pogovarjati se mu ni več ljubilo z mačko. Šel je, zapahnil vežna vrata, upihnil luč in se vrgel na posteljo. A vso noč ni zatisni! očesa. II. Ko je navsezgodaj prilezel pred bajto, je na* šel na tleh — pištolo. Bila je taka, kakršne kupujejo otroci Po sejmih za bore nekaj novcev. Matija je natovoril na cizo vreče s prešanrf, pozaklenil in odšel p0 kupčiji. A najprej se je oglasil pri Bognarjevi Lenki Bila je sama doma. brat gospodar in drugi d»-mači so odšli na polje. »Lenka« je začel Matija in ni vedel, kako naj nadaljuje. »Lenka, nekaj ti imam povedati...« Petintridesetletna Lenka, zajetna ženska s po. gastiip, veselim obrazom ga je debelo gledala. Venomer ji je šlo na smeh. »Kaj pa vendar, Matija?« Zdaj je dobil Matija nekoliko več poguma in je razodel Lenki ves dogodek prejšnje nočL »Kaj?« se je zavzela Lenka. »Od mene roko-mavh zahteva denar? Kje ga bom pa vzela, saj si za veliko noč še obleke nisem mogla kupiti, kar s staro bom morala opraviti...« Matiji so od presenečenja kolena klecala, zijal je v Lenko, kakor bi ne bil več pri pameti. »Pa če bi tudi imela denar,« se je jezila Lenka. »ga menda ne bom šla dajat rokomavhar-jem. No, ta bi bila lepa. Ti si pa res pravi svetnik. Matij«! Orožnikom bi šel naznanit, pa je!« »Za vse na svetu ne! Kaj pa bom rmei od tega, ko bo pa mrha denar že požrl! Takile nepridipravi so vsega zmožni; še ubije me lahko iz maščevanja, ali pa bajto zažge. Ampak, Lenka. če praviš, da nimaš denarja, kako se boš pa možila ? « Zdaj se je Lenka na ves glas zasmejala. »Taki ste dedci, da! Na denar se ženite, ženska vam je deveta briga. Ce se bom omožila, bom vzela takega, ki me ima zares rad. ne sa"«o moje jurje... Si slišal. Matija?« Ves poparjen je Matija odšel, še zbogom ni preobložen z delom, slabega zdravja, jako slabih živcev. Morda ga niti ne bi smela čitati. Kaj bi dejali, ako bi se nama posrečilo pozabiti tO, kar sva doslej prebrala?« Nancy je nervozno, bobnala po mizi. »Kdo ve, kaj je bilo na tisti strani?« Bobby se je zasmejal. »Govorite kakor dr. Hudson! Priznati moram, da bi tudi jaz to hotel vedeti!« Krepko je stisnil Nancyjino roko. »A naj se še tako upirava temu dnevniku^oba dobro veva, da^ga bova do kraja prebrala, že zato, da bi vedela,j/se; zdaj pa hodiva vsaj med seboj iskrena in ga čitajva takoj dalje! Ste pripravljeni?« Nancy je prikimala, ne da bi ga bila pogledala« * »Pazite! Da še midva ne izgubiva živcev!« Bobby si je prižgal cigareto in z rokami v žepifc stopil k oknu. Naslonil se je nanj in pozorno motril Nancy. »Jaz ne bom izgubil živcev! Ne bom ga ve* bral! Slabo mi ie od tega. Lahko nadaljujete vi, ako hočete... Jaz ga imam dovolj!« Nancyjin glas je bil zastrt, ko je izpregovorijaj »Ne boste se ga mogli osvoboditi... Preglo« boko že tičite v tem ... Sami vesto to!... Proi vzelo vas je! ... Zdaj razumem, zakaj je šel ti«' s-ga večera v Randolfovo hišo. Nek občutek je to ... občutek neizbežnosti...« »Dovolj, Nancy!... Smešno je!« Mladi Watson si ni mogel izbrati bolj n? kladnega trenutka, da je prišel trkat na vrr Gospa Ashfordova je imela gosta ln Watson ■> hotel naglo oditi, toda Nancy ga je poklicala - za j. »Pridite nazaj! Gotovo se še spominjate "»-spoda Merricka.« »Da,« podal mu je roko. Okrenlvši se k N »:i- y, jI je povedal, zakaj je prišel. »Vaš gospod Folsom ne bo več dolgo . .. Krn il« bo popolnoma brez zavesti. Rad bi vas videk rekel. Od tedaj pa tudi ni več mislil na Lenko. »Prazne babnice pa ne bom jemal,« je govoril saan s seboj, ko je tiščal cizo po nasuti poti. »Zdaj pa še celo ne, ko mi je tat rokovnjaški |e tisto odnesel, kar sem imel. Premišljeval je, ali naj gre naznanit orožnikom. ali ne. Naposled je sklenil, da ne pojde. l&al se je maščevanja, zraven ga je bilo pa še 4ram, češ: saj se mu bodo smejali, kakor se je Lenka, ko jim bo pokazal — otroško pištolo. Skrbelo ga je, kaj bo na veliki petek zvečer. Jili naj gre k trem hrastam, ali ne? Ce gre in ne prinese denarja, bo križ z ro-toovnjačem, če ne gre. pa bogve kaj bo napravil ^opatr z njim in z njegovo bajto. Žeto se je Matija premislil in se odločil, da pojde naznanit orožnikom. Na sam veliki pet'-k bo šel. potem pa naj orožniki ukreneio. r ftpCejo. Ta sklep je Matijo pomiril. III. Na določeni dan se je že skoraj v mraku vrnil S kupčije domov. Ko je stopil v zaduhlo sobo, se je ravno toliko te svita 1 o, da je opazil na postelji nekaj belega Planil je tja, zgrabil in držal v roki — svojo vrečico z denarjem! Matijo bi od presenečenja domala vrglo vznak. »Moj denar, moj denar! Pomisli, muca, rokovnjač se je skesal in mi vrnil denar. Kristjan mara pa le biti. da ga je na današnji dan prevzel kes — ali pa —?« Matija ni bil toliko neumen, da bi se mu v tem trenutku ne posvetilo nekaj v glavi; to namreč, da je moral biti rokovnjač v zvezi z Lenko! Seveda, okno nad posteljo je bilo samo priprto, da je mačka čez dan, ko Matije ni bilo doma, lahko skakala ven in noter. Skozi železno rešetko pa ni bilo težko zagnati vrečico na posteljo. Matija je brž preštel denar. Niti en novec ni manjkal. Ampak Lenka, Lenka, ta Matiji ni šla iz glave. Skoraj verjeti ni mogel, da bi bila zmožna tako ponorčevati se iz njega. Napol zlovoljen, napol srečen se je odpravil v cerkev. Na veliko soboto popoldne, ko je Matija pospravljal po sobi in se pogovarjal z mačko, je nekdo potrkal na vrata. Vstopilo je mlado dekle z otrokom v naročju. »Dober dan, stric!« Matija je zavzet obstal sredi sobe. »Kaj pa ti, Tončka? Si me vendar prišla enkrat obiskat; čigav pa je otrok?« »Moj,« je odgovorila Tončka v zadregi in povesila oči. »Tvoj? Ali si omožena?« »Ne; zato sem pa prišla; naravjiost iz bolnišnice prihajam. Oče bi me gotovo spodil, pa sem rekla, da bi prosila vas. če me hočete za prvo silo vzeti pod streho.« »Seveda, Tončka, prav rad. No, da je brat moj. Janez tak surovež, pa nisem mislil. Nič ne jokaj, dekle, se bo že uredilo, da bo prav. Takoj po praznikih pojdem v Z ah ost je, da se pomenim z Janezom. Kar odloži otročička tja na posteljo, pa sedi. Cak, malo mleka ti zavrem, potice še nimam, ne pirhov ...« Takih praznikov Matija že dolgo ni imel. Njegova nečakinja Tončka in mali kričačak sta mu prinesla sonca in sreče v bajto. Tončka je vse počedila, pomila in spekla celo skromno potico. Tudi pirhov ni manjkalo. Matija je na vse nevšečnosti velikega tedna pozabil, tudi na Lenko in na ženitev. To tem bolj, ker je bila takoj po veliki noči Lenka na okli- cih in so pravili, da bo imela trideset tisočakov dote. V Matiji je čedalje bolj raslo prepričanje, da »rokovnjač« ni bil nihče drugi, kakor Lemkin ženin, gruntarski sin iz sosedne vasi, ki se je kajpak hotel ponorčevati iz Matije in mu ženitev z Lenko izbiti iz glave. To se mu je posrečilo, a Matiji ni bilo nikoli žal. Tudi črhnil ni nikoli živi duši o dogodku. Prodajal je, kakor zmeraj, preše po vaseh, doma pa je pestoval otroka svoje nečakinje m se zabaval z njim. A ko se je Tončka na očetovo željo vrnila z otrokom domov, je Matija spet sam ostal. Samotaril je v svoji bajti in se pogovarjal B mačko kakor prejšnje dni. Vinko BUcim. Zemlja je slabo obljudena Neki Amerikanec je nekoč izračunal, da bi bilo vse človeštvo mogoče spraviti v kockast zaboj, ki bi meril po vsakem robu 1609 m! Kam naj bi tako shranjeno človeštvo poslali, iznajdljivi Amerikanec ni povedal, ker je hotel s tem le povedati, kako malo je prav za prav ljudi na svetu. Drugi strokovnjaki pa so izračunali, da bi šli vsi ljudje, če bi se prav lepo postavili drug poleg drugega, na zamrznjeno Bodensko jezero! Slovenski ljubitelji teoretičnega računanja pa so preračunali, da bi šli, če bi stali tako glava pri glavi, vsi na Ljubljansko barje! Vse to pa so računi, ki z eno besedo povedo, da zemlja še ni preveč obljudena, da ima še prostora za veliko milijonov ljudi. Zemlja Ima 500 milijonov kvadratnih kilometrov površine, suhe zemlje pa je kakih 29.2% ali niti ne eno tretjino! Po tej suhi zemlji je naseljenih 1900 milijonov ljudi ln kako ? Zemljevid naseljenosti nam takoj pokaže štiri dele zemlje, kjer je naseljenost zelo gosta: Evropa (razen Rusije), Vzhodna Indija, Kitajska, Japonska. Na teh delih pride v Evropi (razen Rusije) kalnih 150—200 ljudi na kvadratni kilometer, na Kitajskem 200—350, v posameznih pokrajinah celo do 1000, na Japonskem povprečno po 170! Na teh delih zemlje živi približna dve tretjini vsega človeštva! Ostali deli zemlje so naseljeni veliko bolj na redko ln naravnost vpijejo po ljudeh. Med temi so Kanada, Sibirija, velike pokrajine v Južni Ameriki, pokrajine v severni Afriki in v Avstraliji. Kanada je nekako tako velika ko Evropa, ima pa samo 10 in pol milijona ljudi. Je gotovo izmed vseh pokrajin na zemlji najbogatejša na rudninah in surovinah. Je na primer največji izvoznik pšenice (ob današnji redki naseljenosti), največji proizvajalec papirja, ima največja najdišča radija, 95% nikla se proizvede v Kanadi, je neizmerno bogata na zlatu, bakru, svincu, cinu, platini, azbestu in drugih rudninah. Njeno celin- sko ponebje je za Evropejca najprimernejše. Cenijo, da bi Kanada mogla preživljati 80 milijonov ljudi. Sibirija je zaradi političnih razmer tako rekoč zaprta, ima pa marsikaj skupnega s Kanado. Le njeno podnebje ne vabi tako, vendar pa bo tudi ob svojem mrazu — in vročinah — mogla dajati kruh še milijonom in milijonom. Avstralija meri okrog 8 milijonov kvadratnih kilometrov in ima kakih 8 milijonov prebivalcev, torej na vsak kvadratni kilometer po 1 človek! Ce bi bili enakomerno razdeljeni po vsej Avstraliji, bi morali umreti od dolgega časa, tako pa je v nekaterih delih gneča, v drugih pa praznina. Tudi se opaža, da priseljevanje belega plemena ponehuje, zlasti dotok iz Anglije je zadnja leta pred sedanjo vojno močno padal m tako barvasta plemena v čimdalje ožjih krogih obkrožajo naselbine in mesta belih ljudi. Ostale pokrajine so danes za naseljevanje še manj ugodne in bi bilo treba človeku s pomočjo tehnike in medicine odpreti vrata, kar se bo gotovo še zgodilo, če bi bila v obljudenih delih gneča le prevelika. To so zlasti: Brazilija, Sahara ln Sudan v Afriki in jug črnega dela zemlje. Kakor se resno govori o možnosti namakanja Saharo, tako je možno resno računati, da bo kdaj velike predele v Afriki mogoče ozdraviti od mrzlice in človeštvu bi se odprl tako rekoč nov svet. Značilno pri tej stiski ln prostosti človeštva pa je, da je preseljevanje belega plemena že močno ponehalo, Še preden je nova zemlja — Amerika — zaprla vrata prisljencem. Kakor da se Je belo pleme nekako vdalo v usodo ln še nenaseljeni svet prepustilo drugim. Močnejše pa je preseljevanje barvastih plemen (Indijcev, Kitajcev ln Japoncev), ki so v zadnjih desetletjih v Avstraliji, Kanadi ln Združenih državah popolnoma nadomestili dotok belih. To preseljevanje barvastih plemen s čudovito trpežnostjo raste od leta dO leta, zlasti po deželah'Tihega oceana. Videti je, da ni nikogar izmed njegovih ljudi v mestu.« Nancy je vstala. / »Me boste čakali?« Merrick je prikimal. »Bral bom dnevnik. Ko se Vrnete, me boste našli tu.« Vrata so se tiho zaprla za njima. Hlastno sem segel po listu, ki ga je Randolf razgrnil, toda on je zmajal z glavo. % »Ne še,« je dejal irl se nasmehnil moji nestrpnosti. »Najprej vam ga le pokažem. A še prej vam moram nekaj povedati. Ta papir vsebuje pravila, kako priti do tiste skrivnostne moči, ki sem vam jo bil omenil. Jaz sam sem jih preizkusil.« Od nestrpnosti in nezaupanja sem se pridušeno zasmejal. »Ali ste videli kip, ki sem ga klesal, ko ste »jutraj prišli k meni?« me je vprašal. »Lep je!« sem iskreno vzkliknil. »Tako zelo vam je ugajal?« Bil je zadovoljen a mojim navdušenjem. »Resnična mojstrovina!« vas bo zanimalo, da sem bil pred tremi leti na- »Nemara bi moral biti bolj dovzeten za poklone, doktor! Pa zares nisem mnogo napravil... Morda vaden kamnosek, že od mladih let sem želel napraviti nekaj velikega. Pa nikoli nisem imel denarja, da bi se učil, nikoli časa, da bi poizkusil. Nekega dne pa sem stopil v neko cerkev ln slišal sem pridigarja, ki je čital to, kar je zapisano na tem papirju. Videti je bilo, da to, kar je čital, ni imelo zanj nikakega pomena, ker je z monotono pojočim glasom bral zapisane besede. Tudi verniki so dremaje sedeli na svojih sedežih. Mt-ne pa so se te besede globoko dojmlle. Pohital sem v svojo siromašno hišo in naposled Kf mi je posrečilo najti v Svetem pismu stran, te katere je bil čital pridigar. Evo črno na belem, kako si pridobiš moč, da lahko delaš, postaneš in dobiš to, kar si želiš! Poskusi! Na pragu se je pokazalo resno Nancyjino obličje. »Bobby,« je dejala mehko, »žal mi je, da sem vas tako dolgo pustila samega, a bojim se, da bom morala še nekaj časa ostati pri svojem bolniku.« »Dobro, kar ostanite pri njem in ne skrbite zame. Morda vam bom lahko povedal nekaj silno važnega, ko pridite nazaj. Videti je, da se bo velika skrivnost vsak trenutek razjasnila.« Nancy je oklevala; hotela je nekaj vprašati. Ko pa je videla, kako je Bobby zaposlen z dnevnikom, se je obrnila in tiho zaprla vrata za seboj. Po teh besedah mi je Randolf ponudil skrivnostni list. Kakih dvajset vrst je bilo zapisanih na njem in rdeče podčrtanih. Mirno sem nekajkrat potegnil dim iz cigarete, med tem ko so mi oči begale po skrivnostnih paragrafih. In ko sem dvignil glavo in ga vprašujoče pogledal, je dejal: »Seveda ne morete takoj razumeti vsega pomena teh besed. Videti so priproste, saj to ni nikak predgovor, ki bi vam povedal, da pomenijo ključ do moči!« Sedel je bliže k meni, mi položil roko na kolena in mi pozorno pogledal v oči. Doktor Hudson, ako bi imeli premajhno hišo iz opek in bi jo hoteli razširiti, kaj bi potrebovali za zidavo ? ... Večjo množino opeke ... Ako imate torej majhno, neznatno osebnost, pa bi hoteli postati nekaj več, kje boste našli gradbeni materi jal ?« Videti je bilo, da pričakuje odgovor in hotel sem mu ustreči. »Prav... menim, da bi našel gradbeni mate-rijal pri drugih osebnostih. Ste to mislili?« »Natanko to!« je vzkliknil. Samo ne pri, temveč v drugih!... Veseli me, da ste to povedali. Vsi mi nagonsko čutimo, da vplivajo na našo osebnost druge osebnosti. Marsikdo hodi, se smeje, govori, gestikulira natanko tako kakor nekdo drugi... Teorija, o kateri vam govorim, vam ne natega, naj si zgradite svojo osebnost od drugih oOTbnosti, marveč v njih!« »Bojim se, da je vse to preveč zamotano zame,« sem zmedeho priznal. Vstal je, šel sem pa tja po sobi. »Poslušajte! Vi veste, kako se daje transfuzija krvi. Prekrasna stvar ... Ne-k človek vlije svoje življenje v telo drugega človeka ... Doktor, kako postopate pri transfuziji krvi? Razložite ml to natanko!« Bobby je dvignil pogled, ker je slišal, da so se odprla vrata. »Mrtev?« Nancy je resno prikimala »Kaj ste dosegli, odkar sem bila odšla?« je vprašala in si primaknila stol k BobbyJevemu. »Kako se najbolje izvrši prenos krvi, povejte mi,« je zaprosil Bobby. »Prav... dokaj preprosta reč Je to. Ena sama težava je: preprečiti je treba strditev krvi, med tem ko jo dajalec krvi daje bolniku. To dosežemo s posebnim aparatom, skrbno je treba paziti, da ne pride kri v dotiko z zunanjim svetom. — Bobby, kaj je bilo zapisano na tistem listu?« »Doslej dnevnik tega še ni povedal.« »Mislite, da bo sploh kdaj povedal?« »Prej ali kasneje bo moral povedati. Nadaljuj va. Nadejam se, da sva že blizu.« Nancy je vzela svinčnik in pričela pisati to, kar je Bobby v naglici dešifrlral. Na kratko sem mu obrazložil poteh transfuzije. »Zapomnite si,« je dejal in pokazal list, ki ga je držal v roki, »da je prvi korak k moči razmah ..., projekcija lastne osebnosti v oeebnost Vreme vpliva na človeka že stara ljudska resnica je, da vplivata vreme in letni čas odločilno na človekovo razpoloženje, Goethe je nekoč dejal: »Pri visokem barometr-skem stanju delam laže kakor pri nizkem.« Skladatelj Rossini je najlažje komponiral v veliki vročini in si je v sončnih dnevih velel prinesti klavir na vrt. Nasprotno pa je Beethoven ljubil hlad. Polivali so ga z mrzlo vodo po hrbtu, da je laže delal. Tudi filozof Nietsche je bil zelo občutljiv aa vreme. Učenjaki so v novejšem času raziskovali sovislo-Btl med vremenom, letnim časom in zmogljivostjo ter so prišli do zaključka, da je zmogljivost najmanjša v zimskih mesecih. Do julija, odnosno avgusta, se dviga, v septembru in oktobru pa doseže višek. Med živčnimi ljudmi je mnogo takih, ki vremenske razmere nanje močno vplivajo. Moški so — kakor se čudno vidi — temu celo bolj podvrženi nego ženske, odrasli bolj kakor 6trocl, mestni ljudje bolj nego deželani. Posebni znaki občutljivih ljudi v slabem vremenu so: splošna razdražljivost, nemir, pobitost, neveselje do dela, nespečnost, šumenje v ušesih, omedle-vlce, glavobol, bljuvanje, motnje v delovanju srca |n prebavil. Nekateri proučevalcl so dognali s statističnimi pregledi, da pada zmogljivost v slabih dneh do 10 odstotkov. Tudi v bančnih zavodih so ugotovili, da se v tako zvanih »slabih« dneh kopičijo računske napake bolj nego ob jasnem ln mirnem vremenu. So ljudje, ki nosijo naravnost »barometer« v svojem telesu. Vremenske spremembe čutijo že v naprej z bolečinami v udih in starih ranah, primer za to nam nudijo nekateri revmatiki. poiebno dobro slutijo nevihte. Pa tudi pri nekaterih živalih se kažejo podobna znamenja. Vidimo torej, da je človek silno odvisen od velikih dogajanj v naravi, čeprav se je še tako osvobodil njenih sil. Vprašanje nastane, kaj povzroča prav za prav te pojave? Nekateri navajajo kot vzrok zračni pritisk, vlago, temperaturo, vetrovnost, drugi »pet zračno električno napetost, radioaktivnost, množino kisika v zraku. Resnica bo pač ta, da vplivajo vse te stvari, in sicer ne kot pravi vzroki za nastop nerazpoloženja ali bolezni, temveč le kot njih sprožilo. Organizem mora imeti že sam pogoje za to nerazpoloženje ali bolezen v sebi, ki ju potem ti vremenski vplivi spravijo do Izbruha. še najbolj verjetno se zdi, da ima pri tem elektrika največjo vlogo, kajti edino na ta način si lahko razložimo vpliv vremenskih sprememb na daljavo, to je, da organizem reagira nanje, še preden so prav nastopili, ali med tem, ko so še nekje daleč od njega. S tega stališča, bi dejali, drugega. Skrbeti morate, da se Izvrši to v popolni tajnosti, da, ako slučajno zveza ni neposredna ln direktna, bo ves uspeh pokvarjen. Storiti morate to tako na skrivaj, da niti vaša leva roka...« Nancy je izpustila svinčnik in se naslonila na naslonjalo svojega stola. cs.Bobby, tu sva! Zdaj lahko najdem tisti list!« »Ali imate sveto pismo?« »feojim se, da ne, dragi.« »Vseeno. Ga bova že dobila kasneje. Nadaljujte.« Randolf se je vrnil k svojemu stolu in nadaljeval s tišjim glasom: »Hudson, ko sem prvič poskusil... mirne duše vam smem zaupati ta dogodek, mladenič je bil tako hvaležeh, da je pripovedoval to nekemu mo-lemu sosedu, dasi bi moral molčati o tem. Bil e brez posla, v hiši so imeli dolgo hudo bolezen, 11 je tako revno oblečen, da ni mogel na cesto, Veiste zeHr kaj pa. če prid? sovraženk od t je strani, rjihče ga ne bi vidu. jest bi ga pa!« RAZI IKA Uč'telj ie dal nalogo: »V čem prekašajo živali ljudi?« " lato Spekca nekoliko premišlja, po*em pa napise »Pavom rase na telesu lepa obleka, moji mamici pa ne Velblod hodi lahko deset dni po puščavi, ne da bi potreboval pijače, moj očka pa ne .. Eena9PE3rK30Bxiflar3£.''a«3 mam i i n n ■■ 11 —w ribnlcan na fronti V svetovni vojni je bil Ribničan poklican k vojakom. Pošljejo ga v strelske jarke. Kaj kmalu zažvižga krogla mimo njegove glave. Jezen plane Ribničan pokonci in zakriči proti sovražniku: »Nikarte ne streljajte, liidje so ljeti (tukaj), boste koga vbujli (ubili).« čarovnica Čarovnica je sedela v vrbi in. je prepevala: »N»« delja, ponedeljek«. Vedno samo »nedelja, ponedeljek« in to je šlo tako lepo. Pa Je prišel mimo grbavec, čul je, kako poj« čarovnica: »Nedelja, ponedeljek, nedelja, ponedeljek ...« Obstal je in ko se je pesmi dovolj na-slišal, je nenadno vzkliknil: »Torek!« In čarovnica je zapela: »Nedelja, ponedeljek, torek, nedelja, ponedeljek, torek ...« To je bilo še lepše nego prejšnje, čarovnica si je dejala: »Mladi mož je napravil mojo pesem lepšo. S čim naj ga poplačam ? Ah, saj Ima veliko grbo na hrbtu. To mu bom odvzela. Mladi mož naj tudi postane lepši!« In snela mu je grbo ter Jo položila poleg sebe v vejevje. Tako je postal naš grbavec mičen mladenič. Ves vesel je šel po svoji poti. Tedaj ga je srečal drug grbavec. »Nu, kaj pa je to?« je dejal. »Saj te ne spoznam več! Postal si tako lep. Kje si pustil svojo grbo?« Mladi mož mu je povedal, kaj se je zgodilo. »Dobro,« je menil grbavec in stekel do vrbe. Čarovnica je tam prepevala tako lepo: »Nedelja, ponedeljek, torek, nedelja, ponedeljek, torek...« »Sreda!« je vzkliknil grbavec in čarovnica je zapela: »Nedelja, ponedeljek, torek, sreda!« Toda »sreda« jI je šla le težko z jezika, ni ji prijala. Zavpila je: »Moja pesem je postala grša, kako naj kaznujem nepridiprava? .. . Napravim ga tudi gršega!« In je vzela grbo, ki je ležala poleg nje, ter jo vrgla nesrečniku v prsi. Sedaj ima dve grbi, eno spredaj, eno zadaj .. konjar, 66. nt, 67. Ivo, 68. lina, 70. Pia, 71. ali, 73. Atos, 75. pest, 78. sveče, 79. uta, 80. uka-žem, 83. In, 85. Avari, 87. Or, 88. soneti, 89. pok, 92. Italija, 94. il, 95. para, 96. vinar, 97. etapen. Navpično: 1. basi, 2. urada, 3. kamela, 4. ako, 5. estet, 6. šta, 7. tank, 8. al, 9. znova, 10. Ane, 11. čas, 12. Ig, 13. tukaj, 14. Ibanez, 15. enak, 16. parada, 19. Enare, 21. atina, 23. slutim, 25. ta, 30. ruda, 31. Parižani, 33. encijan, 34. Irena, 36. Tea, 37. Rador, 38. ponos, 41. 111, 44. topol, 46. Meka, 47. Muljava, 48. čist, 49. Stevo, 52. Ark, 53. tenis, 55. vi, 58. elita, 57. onostran, 59. olikan, 61. top, 62. krača, 64. tapeta, 69. oa, 72. levi, 73. Atila, 74. Rusi, 76. emir, 77. Up, 79. vrat, 81. kol, 82. žep, 84. nov, 86. Ate, 87. oje, 90. ki, 91. da, 93. ip. Krinka št. 23 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. delomrznež, pohajkovala-, ii odboj svetlobe, 15. začetek abecede, 16. gozdna rastlina, 17. letne dobe, 18. mesto ob Donavi, 19. kazalni zaimek, 20. mlečni izdelek. 21. pri'ak Save. 22. nekdanja denarna enota. 23. jeza. srd, 24. nogometni uspeh, 25. tlači v spanju, 26. numeia.-am, 27, domače živali, 28. poganjek, cima, 29. gozdna rastlina, 30. beležnica (tujka). 34. odloči trn brez šale. 32. predlog, 33. del telesa, 34. nastopi v ope ri, 35. čistilno sredstvo. 36. hlapovi, 37. kovina (tujka), 38. del telesa, 39. kratica za označbo starosti. 40. ptica. 42. napad. na!"t (srbohr.). 43 brezpravni podložniki, 44. predlog, 45. rimski Cesar, preganjalec kristjanov, 46. zaščitno zdrav'lo (tujka), 47. pritok Donave, 48 umetniški izdelek, 19. prst. zemlja, 50. obisk 51. kmečko orodje. 52. močnik. 54. oziralni zaimek. 55. glasbilo, 56. og-njeniški izmeček, 57 domača žival, 58. veznik, 59. svetopisemska oseba, 60. padavina, 61. brez besede, tih, 62. otok med Anglijo in Irsko, 63. turški dostojanstvenik, 64. skrhana, nenabrušena, 65. čar, 66. praznile veselja in norčavosti, 67. mesto na Hrvatskem, 68. del telesa. 69. prometno sredstvo, 70. močnati izdelki, 71. prebivalci velike celine, 72 notranji del telesa. Navpično: 1. reka v Italiji, 2. reka v Sibiriji, 3. moško ime, 4. dvojica, 5. medmet, 6. glasbilo, 7. žensko ime, 8. povratni zaimek, 9. brez bratov In sestra, 10. pokrajina v Severni Afriki, 11. država v Zadnji Indiji, 12. naj v narečju, 13. dva enako soglasnika, 14. sprejeti za svojega otroka, 17. začetek jutra, 19. mladič domače živali, 20. začimba, 21. del hiše, 22. stara mera, 23. neobuta, 24. kača, 25. racionirano živilo, 26. račun; zareza na palici, 27. znanost, znanstvena panoga, 28. uradno sporočilo (tujka), 29. hrib, planina, 30. kurim, pospešujem ogenj, prepir itd., 31. rastlina, 33. z veseljem, z voljo, 34. del ptičjega telesa, 35. vrsta japonskega fižola, 36. pisarniška potrebščina, 37. čriček, 38. del zajtrka, 39. kmečko orodje, 41. vprašalnl veznik, 42. letna doba, 43. pleme, rod (tujka), 44. barva igralnih kart, 46. hiSnl uslužbenec, 47. nočna ptica, 48. komad, del, 50. mladi fantje, 51. nepriljubljena žival, 52. oblika pomožnega glagola, 53. deček, otrok, 55. orientalski trg, tržišče, 56. zasilna shramba, 57. obrtnik, 58. prevrniti se, zgubiti ravnovesje, 59. cel kos obdelane zemlje (množina), 60. neprožni, trdi, 61. krojaška potrebščina (množina), 62. slovenski pesnik, 63. pralno sredstvo, 64. zvok, glas (tujka), 65. nI še vsaka šleva, 66. del celote, 67. kemični znak za barij, 68. predlog, 69. predlog, 70. kazalni zaimek. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 22. Vodoravno: 1. Bukarešta, 9. zračiti, 15. ep, 17. arak, 18. stalen, 20. nagubana, 22. samostan, 24. notes, 26. katar, 27. Ide, 28. le, 29. krava, 81. panika, 32. Aleutl, 35. ura, 36. trajen, 39. Ant, 40. rade, 41. Lear, 42. za, 43. ot, 45. cime, 47. mladič, 50. no, 51. Imena, 53. tul, 54. oživeto, 58. opoj, 60. kartel, 62. krasllen, 63. solata, 65. Iodaja za konzorcij »Domovine«: Josip Relsner Urejuje: Davorin Ravljen Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jeraa