3i8
Listek.
posestvo, dela se pa usmiljenega in pusti krčmarja in Anico i dalje v hiši. Z bogatimi darili preslepi gizdavo dekle, ,da se odreče Nikolu in odide z Markom v Bosno, kjer otvorita krčmo in kavarno. Nikola vzamejo k vojakom. Ko se vrne, pozabil je nezvesto Anico in se zaroči z Marico, družico svojo izza mladih let. Marka priprd zaradi tihotapstva, Anica krčmari v Bosni dalje, uda se pa razuzdanosti, in naposled ji prisodijo petletno ječo, ker je umorila uezakonskega otroka. Skozi rodno vas jo odvedejo v Zagreb. — To snov je pisatelj razpletel v štiri dejanja, katerih vsako se završuje z jako efektnim prizorom. Značaji so očrtani jasno, dasi nima*'nobeden »sijajne« naloge, dejanje se razvija hitro, uprav dramatiško, narodno življenje je opisano živo, do cela značilno. Originalna osebnost je pandur Bariša, dobro pa so se posrečili pisatelju tudi Oni trije tujci Nemci, ki bi radi izžemali preproste kmete. Iz kratka: Tomičevo delo se bere jako lepo in utegne imeti dober uspeh tudi na odru. Uprava hrvaškega gledališča je nagradila igrokaz leta 1892. s prvim darilom. — V 150. —153 zvezku prinaša »Zabavna knjižnica« slike iz tridesetih let pod naslovom »O s vi t«. V krasnem jeziku, s pesniškim zanosom popisuje v tej knjigi sloveči pripovedovalec Sandor Gjalski dobo hrvaškega preporoda, katero so leta 1835. započele »Narodne Novine«. Ljudevit Gaj, grof Janko Draškovič, Rakovac, Babukic, A. Mažuranic, Stoos in kar je bilo še drugih veljakov hrvaških, ki so v dni dobi branili ntirodne svetinje proti madjarizmu, vsi nastopajo pred nami zgodovinsko resnično, risani z mojsterskim črtalom. Skozi vse pripovedovanje pa se vije borba platonske ljubezni z domovinsko ljubeznijo Ivana Kotromaniča in Madlene. »Osvit« je takd lepa knjiga, da ji je težko dobiti vrstnice, in sosebno veselo so jo vzprejeli tudi slovenski člani »Matice Hrvaške«, zakaj koga bi ne zanimalo požrtvovalno, odločno, navdušeno delo preporoditeljev naroda hrvaškega, katero se tako verno opisuje v tej knjigi! — Kaj naj končno porečemo o spomeniški knjigi »Matica Hrvatska od godine 1842. do godine 189 2«, katero sta sestavila Tade Smičiklas in Fr. Markovič? Krasna knjiga se hvali pač dovolj sama ! Poleg poročila, katero je spisal in lani govoril na velikem zboru »Matice Hrvaške« T. Smičiklas, prinaša to vzorno delo životopise in podobe 8 znamenitih članov uprave »Matice Hrvaške«, namreč grofa Janka Draškoviča, Ivana Mažurauiča, Matije Mesiča, Ivana Kukuljeviča-Sakcinskega, Avgusta Senoe, Janka Jurkoviča, Vekoslava Babukiča in Stanka Vraza, potem pa opisuje štiri znamenite dobrotnike »Matice Hrvaške« : grofa Ivana Nep. Draškoviča, Dušana Kotura, Antona Mažurauiča in Adolfa Vebra-Tkalčeviča. Dodan ji je še snimek iz izvirnega Ma-žuraničevega rokopisa »Smrt Cengič-age«, in sicer zvršet.ek tretjega speva »Čete«. — Kot založno knjigo je izdala »Matica Hrvaška« Plutarhove životopise glasovitih Grkov in Rimljanov v prevodu Stjepana Senca. To je že deveti zvezek prevodov grških in rimskih klasikov, obseza pa životopise Temistokla, Aristida, Kimona, Perikla, Alkibijada, Demostena in Aleksandra. — Književni dar »Matice Hrvaške« za leto 1892. je, kakor se vidi že iz teh površnih črtic, izredno bogat in priča, kako" intenzivno se razvija leposlovna in znanstvena književnost med bratskim narodom hrvaškim. Bog daj srečo i nadalje !
Pozdrav istarskog Hrvata. Prve pjesme spjevao Rikard Katalinic- Jeretov (Veljko Jeretov) Zagreb 1891 — Mladi pesnik Katalinic je zbral v tej knjigi, katera se nam je nedavno poslala na ogled, okolo poldrugo sto prvih svojih pesmij, posvečenih domovini, spominu pokojne matere in ljubezni. Katalinic je sotrudnik raznim hrvaškim listom in kaže zlasti v svojih novejših pesmih lep napredek. V »Pozdravu« sicer nismo našli visokih idej, pač pa izraža pesnik svoje misli krepko in jasno, zlasti v domovinskih pesmih, katere j^reveva goreče domoljubje. Vse pač ni dovršeno, ali nekatere pesmi, n.   pr.   »Digo   sam se»,    »Oj  da sam  val«,    »Mojoj   pjesmi«,    »Ista mod«,    »Djevojačka
Listek.
319
moč«, »Smrti«, »Izgubljena«, »Utopljenik« i. t. d. pričajo o lepi nadarjenosti, ki se bode izvestuo še spopolnila in razvila. Knjiga bodi toplo priporočena. Kdor si jo hoče omisliti, obrni se do uredništva  »Narodnega Lista«   v  Zadru.
Nove hrvaške skladbe. Naš rojak F. S, Vilhar je izdal pri firmi Breitkopf in Hartel v Lipskem štiri hrvaške plese za klavir po motivih prostonarodne hrvaške glasbe; v Hartmannovi zalogi v Zagrebu je izšel zagrebški album plesov s 14 kompozicijami raznih hrvaških glasbenikov, skladatelj V. G. Broz pa je izdal najnovejše svoje skladbe za tamburaške zbore.
Gledališke novice. Našim čitateljem je pač še živo v spominu, kako sijajen uspeh je dosegla lani češka opera na Dunaji, zlasti Smetanova »Prodana nevesta«. Prav takd uspešno se igra letos to delo v »Theater an der Wien«, in sicer v nemškem jeziku. Dunajsko občinstvo se kar ne more prečuditi proizvodu češko-slovanskega genija. — Hrvaška umetnica gospti Marija Ruiička-Strozzi je dne" 11. m. m. slavila petindvajset-letnico svoje dramatiške delavnosti. Zagrebško občinstvo jo je pri tej priliki obsulo s krasnimi darovi in odlikovalo z viharnimi ovacijami. Naše čitatelje utegne zauimiti, da je gospa Ružička-Strozzi dne" 23. kimovca 1888. leta gostovala tudi na slovenskem gledališči, in sicer v »Debori«. — Naše slovensko gledališče je priredilo minulega meseca dve predstavi; prva (»Materin blagoslov«) je bila na korist peuzijskemu in podpornemu zakladu za igralno osebje,-druga (»Cavalleria rusticana«) pa na  korist   kapelniku g. Fr. Gerbiču.
Odlikovana pesnika. Občinski svet v Pragi je podelil Jaroslavu Vrchlickemu o priliki njega 40. rojstveuega dne" in Svatopluku Cechu o petindvajsetletnici njega književnega delovanja častno darilo po tisoč kron v zlatu
•j- Dr. Fr. V. Jefabek. Dne" 31. sušca je umrl v Kraljevih Vinogradih češki pisatelj prof. dr. Fr. V. Jefabek v 57. letu dobe svoje. Poleg drugih spisov je izdal več dramatiških del, izmed katerih imenujemo drame »Oče in sin«, »Hana«, »Svatopluk«. igrokaz »Pota javnega mnenja«, sosebno pa socijalno dramo v petih dejanjih »Služabnik svojega gospoda«. Ta drama se je leta   1889.  v prevodu Fr. Gestrina igrala tudi pri  nas.
Stoletnica Kollarjeva. Akademiška češko-slovaška društva na Dunaji se pripravljajo, da poslave" spomin velikega Slovana Kollarja ter bodo izdala posebno spomenico, za katero so pisatelji raznih slovanskih plemen obetali prigodue doneske Tudi hrvaško vseučiliško literarno društvo »Zastava« izdd spomenico z životopisom Kollarjevim in prevodom izbranih sonetov iz dela   »Slavy dcera«.
»La geografia per tutti« se imenuje znanstven časopis, ki izhaja tretje leto v Milanu. Pod naslovom »Gli studii geografici in mezzo agli Sloveni« je priobčil v svoji 6. letošnji številki članek o našem slovenskem zemljepisji iz peresa prof. F. Musonija v Palermu. Pisatelj priznalno razpravlja delovanje naše »Matice Slovenske« in naš napredek sploh, potem pa nadrobneje poroča o Rutarjevi knjigi »Slovenska zemlja«, katero sodi jako pohvalno.
Popravki k »Baladam in Romancam«. V ,,Kazalu" samem mora stati Napoleonom večer (ne : Napoleon večer). Na str. 7. mora v 3 strofi stati .«¦ saboj (ne v saboj) — sdm s saboj govori. Na str. 8. naj stoji na konci 2. verza vejica. Na str. 28. mora stati v 1. verzu veselo (ne veseb>). Na str. 45. je na konci ir. verza izpuščen pomožni glagol je (,,Prijetno tu pri vas je"). Na str. 52. naj stojita imperativa bodi v zadnje strofe zadnjem verzu brez akcenta. Na str. 59. je v 2. strofe 2. verzu za glagolom leskeče izpuščen refleksivni pronomen se (,,Od bajjiih leskeče se lučij"). Na str. 61. mora na konci 2 verza od zgoraj (pordga) stati ; (ne ?). Na str. 75. mora na konci 3. strofe (čase) stati pika (ne P). Na str. 83 govori 3. strofo tudi Martin sam, torej mora  pred strofoj  stati znak  «.  Na str. 88.  mora na konci 15. verza za   besedoj   učenosti