NOVIC p Izhajajo in 15, vsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naroùniiia za Nemčijo, Bosno in dinge evropske driave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J, Krajec nasi, v Novem mestu. (iospodiirsko stvari. Pri nas iti v Švici. I. Ako primerjamo nase kmetijstvo z onim v Švici, ae pokaže velika razlika. Seveda! Drngi kraji, druge razftiere. Docim se pečaj« naši gospodarji z najrazličnejšimi stvarmi in so na vse strani vprcženi, »c perajo šviaki gospodarji poglavitno z živinorejo in pridelovanjem krme, razun tega pa tudi s sadjarstvom. I'ridtlovaiije žita in vinstvo je le po nekaterih krajili razširjeno. Šviško kmetijstvo je v obče bolj pripro.sto ali jednostavno, po drugi strani pa veliko bolj razvito in vspL'sno, kakor je kmetijstvo po našili krajili. To se vidi povsod na prvi pogled! Ce tudi ni mogoče ondotnega kmetijstva pri nas na l^olenjskeni vpeljati, ker nam manjka potrebnih pogojev za^ to, vendar se marsikaj lahko učimo od naprediiili Švicarjev. Jq prav to hočemo na podlagi poročila o letošnjem poučnem potovanju po Švici, ki ga je podal pristav V. Rob rman predzadnjo nedeljo v prostoru kmetijske podružnice novomeške, povedati tnili cenjenim bralcem „Dolenjskih Novic", v nekaterih člankih, Pred vsem dajejo Švicarji najlepši izgled, kako je treba ravnati z gnojnico, V Švici se gnojnica povsod skrbno spravlja in porablja za gnojenje sadnih vrtov in travnikov, tako, da se je prav nie ne pogubi po nemarnem. Vsak posestnik ima pri lilevu gnojnično jamo, v hlevu pa tlakane staje in gnojnični žleb, v katerem se gnojnica lovi in po katerem odteka v jamo. Jama sama je skrbno pokrita, tla se ne zgubi nič hlapnega amonijaka, ki je najdragocenejša snov v gnojnici. Naprednejši gospodarji dodajajo gnojnici celo siiperfosfata, da se gnojnica še bolj varuje pred uhajanjem amonijaka in da postane tiogatejsa na fosforovi kislini. Gnojnici primešajo za dve tretjini vode—dežnice, katero napeljujejo po žlebovili v gnojnično jamo. Tako dobe veliko vec gnojnice, in tako skrbe tudi, da gnojnica ni prejedka za spomladno in poletno gnojenje. S tako gnojnico zalivajo pridno svoje sadne vrtove, katere kosé potem i do 5 krat za zeleno krmo. S tem gnojenjem dosezajo pa tudi redne in dobre letine pri sadnem drevju. Tam je drevje močno, lepo in zdravo in jim rodi vsako leto, Kaj pa pri nas? Pri nas smo v tem oziru tako zaostali, da ne moremo bolj. Poglejmo kamor je, v eno ali drugo vas, povsod se prepričamo, da se pušča gnojnica popolnoma v nemar, in da se tudi z gnojem samim malomarno ravna Veliko gnojilnih snovi gre na ta naČin v zguho samo v eni vasi, koliko še le po celi deželi. Ker se z vsako izgubo na redilnili snoveh, zmanjša tudi rodovitost zemlje, gre pri nas vsako leto na tisoče vrednosti v zgubo vsled manjših pridelkov, ki jih dobivamo po naših travnikih in sadnih vrtovih! Kaj je prav, da zamaka gnojnic-a firostor pod svinjaki, in da kuži zrak v obližjn hleva, zlasti v poletnem času? Kaj je prav, da odteka gnojnica po nalili vaseh, da se zbira po potih, po cestnih žlebovih in jarkili, kjer nam nič ne koristi, ampak razodeva vrli škode tudi se našo nevednost in malomarnost? Kaj je prav, da odteka v luže, kjer napajamo naSo živino ? To vse so žalostni pojavi naSe zaostalosti ! Kaj takega se najde le v deželah, ki stojé na nizki stopinji napredka! Vae kar se stori pri nas na kmetih z gnojnico, je k vefyem to, da se tu in tam napelje na sadni vrt, kjer pa zaradi-tega premalo koristi, ker zaleze in se zgubava v tla. Ce tudi ne redimo velikega števila živine, vendar bi se dalo tudi pri nas s to gnojnico, katero dobivamo iz govejega hleva in svinjakov, izdatno povzdigniti rodovitost oasili travnikov in sadnih vrtov, ko bi gnojnico skrbno nabirali in stanjšali z dežni(;o. Ne dosegli bi na ta način samo več krme po naših travnikih in sadnih vrtovih, ampak izboljšali bi ob jediiem tudi rodovitost našega sadnega drevja, ki sedaj vsled pomanjkanja tako boleha in tako redkokedaj rodi. Ne bojimo se stroškov za gnojnično jamo in za tlakanje lileva, saj se ta strošek izvrstno obrestuje ! Naprava zadostnega gnoja bodi prva in najvažnejša skrb vsakega gospodarja, saj se vsa rodovitost zemlje ravna pred vsem po tem, kako jo gnojimo ! Posneniajmo tedaj marljive Švicarje, ki so zlasti v tem pogledu tako daleč pred nami, da nam dajejo najlepši izgled! Politični pregled. Kranjski deželni zbor se je sešel 27. m. m. Po pozdravu deželnega glavarja in deželnega predsednika napravil je obljubo novoizvoljeni poslanec Demšar. Potem pa je stavil dr. Šusteraič nujni predlog, uaj se zaradi raznih obilili nezgod in vsled tega nastale bede deželnemu odboru za 1. 1904, dovoli 150,000 iC v razdelitev med bedno prebivalstvo, ter naj tudi država dá prebivalstvu zdatno podporo. Predlagal je, naj ta predlog pride zaradi nujnosti takoj v razpravo, da se cim prej pomore prebivalstvu. Liberaloi in nemški poslanci so sicer priznali bedo prebivalstva, pa se izgovarjali, da nima dežela odkod vzeti denarja, ter glasovali zoper nujnost predloga, ti ljudski prijatelji, ki vedno vpijejo kako jim je ljudstvo pri srcu ! To si je treba zapomniti prav dobro. Naši poslanci so prebivalstvu v prid to pot odnehali od obstrukcije, da bi se ne moglo reči ; obatnikcija dela ljudstvu škodo in so stavili samo ta nujni predloj?. A glej, kdo je snedel podporo? Beri zgoraj ! — Potem je dr. Šusteršić vložil predlog, ki meri na razširjenje volilne pravice, xa, katero so sedaj nižji sloji zelo prikrajšani, ter izjavil, da se poslanci kat. narodne stranke ne dajo volit v noben odsek, ker so lani liberalci nalasć preprečili vse delovanje v odsekih. Naj torej liberalci in njili zavezniki Nemci sami delajo kar hočejo. Naš cesar je ^ veprejel v avdijenei bolgarskega kneza Ferdinanda. Gesto ae je bil že prej potrudil približati se avstrijskemu cesarju, a vedno brez uspeha, to pot pa se um je posrečilo, liil je vsprejet prav Iju-beznjivo. Pravijo, do bo to imelo mnogo vpliva na žalostne razmere na lialkanu. Na Diinaju je bil shod Časnikarjev. iVišel jih je pozdravit tudi ministerski predsednik pl. Koerber, ki je v lepera govor» povdarjal važnost časopisja v naših dneh. Zal, da tega ne sprevidijo ravno naši pristaši: listi, ki zastopajo in zagovarjajo slabo stvar, imajo obile vsakršne podpore ter se zato liitro povzdigujejo ter širijo ž njimi kajpada tudi lažnjivi in pogubonosni nazori. Med tem se morajo krščanski listi boriti z neverjetnimi zaprekami, katerih ena najvažnejša je brezmejna brezbrižnost naših Ijudij. Nedavno je bil pri sv, Očetii Piju X vsprejet nek časnikar. Papež mu vzame iz rok pero, je blagoslovi, ter dû nazaj, rekoč; „Moji predniki so blagoslavljali meČe v boj idoČih, jaz pa blagoslovim to najmočnejše orožje našega časa!'' Zapišimo si to za uho : kdor tega ne spozna, ne razume duha Časa. Naši sosedje Štajerci imeli so deželnozborske volitve v novostvarjeno četrto skupino. Volili so 8 poslancev. Izvoljeni so: y krščanski socijalci, 2 socialna demokrata, 1 je nemški nacijonalec, 2 pa Slovenca (dr. Ploj in Uoš). S pomočjo nemških nacijonalcev in protestantskih kmetov^ spravili so socijalni demokratje v deželni zbor juda. 8à nikdar jud ni bil štajerski deželni poslanec, jud dr. Scliaelierl pa je sedaj. Lepa ta! je pač izdajstvo, da mu ga ni para, ki kaže, kako značajna je nemsko-nao^ijonalna stranka: igra prav isto nlogo med Nemci na Štajerskem, kakor naši liberalci med Slovenci na Kranjskem. Da pa ta stranka na Štajerskem ni dosti več v čialili, kaže, da je dobila samo enega poslanca vkljub neizmernemu poštenemu in nepoštenemu trudu. Koder pa ta stranka ni mogla sama prodreti, pomagala je krščanstvu nasprotnim strankam. In ta edini nemško-nacijonalni poslanec Stieger je izvoljen v Mariboru; da ni izvoljen Slovencem prijazni kršč.-socijalec Lopič, pomagali so Slovenci sami prav izdatno, ker se niso marali udeležiti ožjih volitev, ter soe. demokrati, ki so volili kapitalista Stîegerja ter tako zatajili svoj program. Krasna druščina: liberalci, nemški nacijonalci, socijalni demokrati, nezavedni Slovenci in njih poslanec: kapitalist! IG. septembra izpolnila se je Italijanom vroča želja; rodil se je prestolonaslednik, ki bo nosil ime: Humbert, princ piemontski. V osemletnem zakonu je imela italijanska kraljica, črnogorska princezinja, Jelena, samo dve ličerki. Zato je vladalo sedaj po Italiji veliko veselje. Splošno radost kalila je velikanska stavka vseh delavcev po vsem kraljestvu, ki je pa kmalu prenehala. Vzrok je bil ta, da so v nekem mestu vojaki prav Itrez vzroka streljali na ljudstvo. To je moderni evangelij : mesto kruha in mesa: svinca in smodnika! Pruska vlada je poljskim učiteljem prepovedala tudi doma govoriti poljsko ! Kaj so ti olikani Prusi kaj boljši ko oni divji crni v Afriki, Hereri po imenu, ka-teriii nemška vlada ne more ukrotiti? — Umrl je najstarejši sin železnega kanclarja, znanega nasilnega liismarka, knez Herbert liismark. Srbski kralj je bil slovesno kronan 21. t. m. z velikimi svečanostmi. Posrečilo se mu je z modro potrpežljivostjo in mirno vstrajnostjo odstraniti od sebe morilce prejSnjega kralja, ki bi bi bili radi imeli kralja Petra za orodje svojih namer. Narod ga je povsod navdušeno pozdravljal, kar kralj, ki res ljubi svoje ljudstvo, po vsej pravici zasluži. K slavnostim je prišlo več*sto Slovencev, Hrvatov in lîolgarov. Bila je ob enem otvor-jena prva jugoslovanska umetniška razstava, na kateri so bili prav častno zastopani Slovenci s 160 deli: želi so obilo priznanja tudi od kralja samega. Rusko-japonska vojska še ne bo tako kmalu končana. Uusija v kratkem postavi na bojišče novo veliko armado, kateri poveljuje Grippenberg. Japonci poraza Jiusov pri fjiaojangu niso mogli izrabiti, ker so imeli prevelike izgube in so bili vojaki silno utrujeni. Skušajo pred Miikdenom obiti rusko armado, a ne bo slo tako lahko. — S krvavimi glavami se zaletavajo Japonci v močno trdnjavo Port Artur: v 3 dneli so imeli enkrat 3000 mož izgube. Cel polk je naenkrat zletel v zrak, ko Je prišel na podzemski podkop, lepo skrit od Rusov. Mogoče, da bodo vzeli Port Artur, a prii-teklo bo še mnogo krvi in jirešlo mnogo dnij. Piše 80 iiiiin: Shod na Trški gori. — Letos je jubilejno leto; 50 let bo 8. decembra, odkar je bila slovesno razglašena verskii resnicv, da je Marija brez madeža izvirnega çrelia spočeta. Veruvnli so to resnico že prej kristjani vseli ćaaov ter umeli nje veliki pomen, a slovesno je bila proglašena šele I. 1854, V proslavo Marijino so se vršile to 50. leto vsepovsod velikanske sliive.s-nosti. Omenil bi le ono prelepo na Dunaju 19. junija, katere ao je udeležilo nad 30.000 Ijudij ter brez »teviU katoliških društev z 800 zastavami in laanderi. Prišel je tudi jireavetli cesar sani x mnogimi nadvojvodi in ministri. Ta slavnost naj bi bila vsem drugim krajem za zgled. Vršile so se vedje in manjše take slavnosti po vseli krajih naš« dežele, skoro izjemno le sin'ožene po Marijinih družbali. — In tako so se sesle tudi Marijine dekliške družbe novomeške dekanije dne 9. septembru na prijazni in priljubljeni Trški gori. Iz 8 župnij je prihitelo blizu 900 udov Murijinili družb (dve eeló z zastavo) ter obilo drugih vernikov, zlasti iz Novegu mesta, ki ho imeli ta dan pred 49. leti zaobljubljeno zahvalno procesijo. Ko bi ne bil delavnik in ko bi ne bilo \sd prišlo tako hitro, bilo bi jih še veĚ. Precej prostorna, letos zinmj k«j lićno prenovljena cerkev, je bila natlačeno polna. Ob poln 9. uri stopi na prižaieo g. kaplan šmihelski, Fran Vi din ar. Poljudiio in razumno je kazni, kako naj Marijine híere posnemajo Marijine čednosti, da bodo nje imena in varstva vredne. Veliko sv. mašo je potem med azistenco pel mil. g, prost dr. Elbert, pri sv. masi je izborno peval pevski zbor novoiiieske Marijine kongregacije. Potem so bile pete litanije Matere Bjžje, pri ka terih je navtiušeno pela vsa cerkev. "Vse se je vršilo v lepeni redu in dostojno ter ostiine ta shod gotovo vsem v najlepšem spominu. E'iini nered, katerega pa niso krive Marijine druiibe, je bîl opaziti v neki gostilni lučaj pod cerkvijo: petek je bil, slovesna služba božja v cerkvi, tam pa so škripale harmonike ter se čule vse prej ko spodobne besede, da ne povemo še kaj več. Kdor hoče biti hudoben, bodi, a pusti druge v miru: dobri imajo veČ vzroka, uje ne zasmehovati, toda pomilovati cd srca, —1. DomaČe vosti. (Poročili so se) due 17. aept. g. Martin Skrabl, kontrolor mestne hranilnice, z gdč. Eoziko Kolene; dne 29, sept, jia g. dr. Ernest D erea n i, zdravnik v Gorici, z gdč. Milko Dolenc, hčerko g. vodje deićelne kmetijske ŠoleRiliarda Dolenca. (Prva vinska trgatev v Novem mestu.) Veselico prirede gg. novomeški obrtniki dne 9, oktobra t. 1. v gostilniških prostorih pri „Slonu" v Novem mestu. Vabila se bodo vabljenim pravočasno dostavila. Oddaljenim gospodom velja kot povabilo današnji razglas. Vstopnina znaša m osebo 40 h, K obilni udeležbi iiljudno vabi odbor. (Stavbeno gibanje.) Zidanje pri novi mestni hiši je zi'ecine dovršeno, postavljajo sedaj strelio. — Zid nasproti pošte so podrli ter cesto mimo pokopališča na Loko lepo zravnali, podili so tudi dva joda zraven, tako da je t» prav lepa prcstoina cesta. V „Slovencu" nekdo nasvetuje, naj bi bila tu nova gimnazija ; ni napačna misel to, vsekako boljša ko ona, ki hoče to stavbo imeti doli poleg Krke. — G. Ogrin po-pravljH svojo novo hišo, da jo priredi za prodajalno. — Hiša g. Mikoliča je tudi popolnoma gotova. S tem je za letos dovršeno stavbeno gibanje, ki je bilo to leto kaj živahno; še par let tako in naše mesto bo rea novo in lično. (Ponarejeni bankovci.) Neka, doslej Se neizstra-žena družba ponarejevalcev denarja je v slednjem Času v političnem okraju Krško in skoraj gotovo tudi v sosednjih okrajih ponarejene bankovce po 20 K v promet spj'avila. Doslej seje v KostBiijevici, Krškem in v Rudolfovem take ponarejene bankovce konfisciralo. Ponarejeni bankovci so precej dobro ponarejeni, vendar pa se razlofnjejo, ako se jih natanko z pristnim bankovcem primerja v naslednjem : Zelena, podsnovna barva je nekoliko temnejša. Tudi podobe na ponarejenih bankovcih niso tako precizno izdelane, kakor na pristnih. Poglavitni razloček obstoji pa v tem, da je pri ponarejenih bankovcih na ogi'ski strani besedica „Sziim" izvršena z vejico na črko katera gre od desne proti levi; vsled tega izgleda dotična beseda na ponarejenih bankovcih tako: „Sztim," na pristnih pa: „Száni." Doslej leti sum na tri osebe, katere se pečajo z izdajanjem ponarejenih bankovcev in sicer na družbo, ob.stoječo iz a žensk in 1 možkega. Slednji utegnil bi hiti Identičen z nekim bukvovezoin iz Št.-Jerneja, kateri je bil radi ponarejanja uže kaznovan. C. kr. okrajno glavarstvo liudolfovo. (O potovanju v Švico) je poročal v prostoru kmetijske podružnice v nedeljo 18. avg. t, 1. prav poučno in zanimivo pristav g. V. Rohrinan. Popisal je najprej kmetijske razmere ob curiškem jezeiu, kjer se pečajo gospodarji poglavitno s pri-deluvanjeni krme in živinoreje, deloma tudi z vinstvom, in razmere v okolici sempeškega jezera, kjer opuščajo tudi Čim dalje bolj pridelovanje žita in se poprijemajo same živinoreje. Glavni pridelek po teh krajih je mleko in lepa dragocena živina, ki je povsod zjednačena po barvi, velikosti, rejenosti in dobroti. Živina je še enkrat tako draga kakor pri nas, vsled tega je tudi vrednost travnikov in cena krme dosti večja kakor po nHŠih krajih. Mleko ima sicer enako ceno. a namolze se g.i še enkrat Uillko kakor pri naših kravah. Veliko přiděluji) liiidje tndi sadja, katerega imajo po ondotnili travnikih, ki 80 skoraj povsod nasajeni s sadnim drevjem, posebno s tepkami. Iz sadja napravljajo most, ki jim daje potrebno pijač«» za ceh» leto. Največjo skrb obračajo pa na popolno pi»-ï'abo gnojnice in gnoja, in prav tej okolnosti je tudi največ pripisati, da imajo tako lepe vspehe na travnikih m pn živinoreji. Vsled močnega gnojenja sadnih vrtov dobijo po pet košenj zelene krme, ki daje najtečnejso krmo za dobro molžo. Ker bo celo potovanje popisano v „Kmetovalcu", hočemo 1« nekatere stvari iz zanimivega poročila priobčiti na kratko tudi v našem listu, in smo danes že pričeli pod naslovom „Pri nas in v Švici", Zanimivega pouka oziroma poročila se je udeležilo okolu 50 gospodarjev. (Otvoritev sadne razstave v Radovljici na Gorenjskem.) [Izvirno poročilo.] V soboto 17. m. m, se je na uprav slovesen način vr.Šila otvoritev sadne razstave v Radovljici na Gorenjskem, Točno ob polu ednajsti uri dopo-ludne so prispeli na lice mesta Nj. ekscelenca deželni predsednik Kranjske, baron He in g prem. gospo soprogu, visoko-častiti g. deželni glavar Oton pl, Detela, vis. čast, g. župan Ijuliljanski, Ivan Hribar, c, kr. okrajni glavar radovljiški, vis. čast. g, Oton pl. Detela, vis. Čast, g. dvorni svètnik Dralka, drž, poslanec g, Jos, Pogačnik, dekan radovljiški, vis. čast. g. Janez vitez Novak in razni drugi dostojanstveniki ter več odličnih dam. Na čelu razstave so jih pričakovali zastopniki uradov, šolstva, duhovščine, občin iu mnogo odličnega občinstva. Na to je bil slovesen vhod v razstavno, krasno ozaljšano poslopje. Po tem, ko je Nj. ekseelencd, gospod deželni predsednik pozdravil razne udeležnike sl'ivesnosti ter jih odlikoval z nagovorom, stopil je okrajni glavar ter častni predsednik razstave, vis, čast. gosp, pl, Detela na vzvišen prostor pred piramido z doprsnim kipom Nj, Velič, cesarja Franca Jožefa I, ter v krasnem in jedrnatem govoni najprej v lepi slovenščini in potem v nemškem jeziku opisal započete razstavne misli in razvoj trudapolnega delovanju do izvršitve razstave. Jedro glavarjevega govora je bilo približno to-le : Ko je letos pomladi tako bujno cvetela vsa naša sadonosna dešela, sprožila se je v Radovljici lepa misel, da bi se naj priredila na Gorenjskem sadna razstava. Nekateri možje so vzeli delo v roke in je privedli srečno tako duleč, da je bila razstava zagotovljena. Ali ker so se v odboru za prireditev razstave pojavila nekatera neuglasja, k arse pač mnogokrat pripeti, dala je razstavi svoje pokroviteljstvo c. kr. kmetijska družba in slavni deželni odbor je odposlal dež. potovalnega učitelja g, Gombača, da vodi nadalje strokovna dela. Uipeh skupnega delovanja pa je, da imamo pred seboj sadno raz-tavo, kakoršne še ni videla naša Gorenjska in kateri mora dati svoje priznanje vsak, kakor tudi ne utrudljivemu in požrtvovalnemu delovanju osnovalnega odbora. Čeravno so nam v teku poletja razne elementarne nezgode uničile tudi na sadju marsikatere lepe nade, vendar kaže ta razstava, da donaša naša lepa domovina toliko krasnega sadja, moramo biti iinenad-jeni. In ravno ta razvoj v sadjereji nam iznova priča, da je mogoče mirno napredovati le v državi, katero v ada tako Ijudo-mili vladar, kakor je Nj. Veličanstvo naš presvitli tesar Franc Jožef L, katerega Bog živi!" Glavarjevemu govoru je sledil gromoviti „živio" ua cesarja in je zadonela raz krasno improviziran oder cesarska himna, kar vse je veličastno odmevalo po širnem, akustično sestavljenem razstavnem poslopju. Govoiu gosp. okr. glavarja sta sledila krasna govora g. deželnega glavarja in strokovnega vodje, g. Gombača o bistvu razstave in pomenu sadjereje, na kar je Nj. ekscelenca v kratkem in stvarnem, slovenski in nemški izvedenem govoru otvoril razstavo in ae je pričel ogled iste. Nj. ekaelenca se je mudil v razstavi čez poldrugo uro in ae je izrazil o isti nad vse laskavo. Čudil se je krasnemu sadju, katerega^ ima dežela Kranjska in je ponovno pohvalil trudaljubivo dejanje osnovalnega odbora razstave ter raznih drugih na razstavi sodelujočih faktorjev. Nj. ekscelenca je očividno ozadovoljen ostavil razstavo in se po dokončani slovesnosti zopet odpeljal. Na 1'azitavi pa je zastopano sadje eeló iz štajerske, koi'oske, goriške in od iirvatske meje, — Tstotako laskavo kakor Nj. ekscelenca, izrazili so se o razstavi g. deteloi glavar, župan Hribar, drž, poslanec Pogačnik in ii'ugi dostojanstveniki. Izražali so svoje priznanje osobito osnovaluemu odiioru, obstoječemu iz gospodov: Ivana Derniča, Ivana Fajdiga, Frančiška Gombača, Ivana Korošina in Antona Kosmača, kateri odbor se ni strašil nobenega truda, nobenih zaprek in skrbij, da izvrši to zares ogromno delo. G. deželni glavar je z daljšim govorom odhkoval g. Iv. Fajdiga kot sprožiteija razstavne ideje In se ž njim pogovarjal o pomenu razstave za domači gospodarski napredek in zlasti o težkočah in ovirah, katere je bilo treba z jekleno voljo premagati, da je prišlo do tak« lepe izvršitve tega prekomtnega podjetja. Obisk občinstva v razstavi v soboto popoldne in v nedeljo je bil v primeri z okolišĚiuami in hladnim vremenom uprav lep. Kazstnvo je obiskalo v prvih dveh dneh nud 500 goatov iz cele Kranjske. Sodba je bila ie v tem prvem začetku ta, da tako lepe riizstave že dolgo ni bilo na Kranjskem. Na razstavo je že do otvoritve poslalo avoje sadje, sadne pijače, sti'oje, vrtne žire in drugo nad 100 izstavljavcev. Sadnih vrst je razstavljenih več nego Î00. Posebno se je odlikovala s svojim lepim sadjem Notranjska, osobito Vrhnika in Idrija, pa Logatec. Določila So se tudi že prva odlikovanja in je bilo odlikovanih (Î2 razstavljavcev, med njimi 6 s prvim častnim darilom. — Drugo odlikovanje se bo vršilo prihodnjo soboto. Ker bo treba še mnogo pyrořati o tej zanimivi razstavi, omejili smo se za v pivo na to kratko poročilo in pristavimo za danes le še toiiko, da naj oni sadjarji, ki želé razstaviti, pošljejo svoje pridelke kakor hitro m:>goče. Istotako naj nikdo, ki količkaj more, ne zamudi prilike, da si ogleda to lepo razstavo. (Sadna razstava v Radovljici) postaja od dne do dne lepša in zanimivejša. Vsak dan namreč dohaja veliko krasnega sadja iz cele Kranjske in celo iz sosednih kro-novin. Obiskovalci razstave se kar načuditi ne morejo dejstvu, da naša lepa domovina tako vrlo napreduje v sadjereji. Sodba je splosua ta, da ni pameten, kdor si te razstave noće ogledati! Slovenci I Pohitite toraj v Radovljico in oglejte si rnzitavo, dokler je še čas! (Opozarjamo) na današnjo nazuauilo mej inserati tvrdke bratov Ivan in Florian Vonmetz v Waidbrucku na južueai (nemškem) Tirolskem, ki priiniročujejo svojo veliko zilogo vsakovrstnega pristnega vina po nizki ceni. — Tirolska uatuina vina se sploh odlikujejo po svoji dobrodejni lastnosti in primerni sladkost! od vseli drugih vin, ter so povsod jako priljubljena, posebno pa od te jako solidne tyi'dke. Ker so cene zares nizke in tudi voiutiia na hektoliter znaša le malo svotico okolu 2 gld. 50 kr. na kolodvor Novo mesto, laliko se priporočuje ta tvrdka posebno gostilničarjem, ki želijo svoje odjemalce posti'eči z doltro-okusnim, ne dragim, á pred vsem adiavttn vinom. Prošnja. Začeli) se je novo šolsko leto in za podpisanega s tem nove skrbi. Letina ne bo posebno dobra, je deloma vsaj okoli Novega mesta radi toČe naravnost slaba. Zato se bojim, da bo letos došlo dijaški kuhinji manj živil nego prejšnje leto; število pijdpirHnib dijakov pa se primeroma ni zmanjšalo. — Ostaja mi samo eno sredstvo, ako luičem, da se študujoči mladini piesknii hrana — dobra, usmiljena srca v mtstu in sploh po Dolenjskem. Na nje se obračam z milo prošnjo, naj ae spominjajo niiših dijakov. Stari dobrotniki naj ostanejo zvesti in po možnosti zvišajo svoje darove, in naj pristopijo novi, da se napolnijo vrzeli, ki jih je tekom zadnjega leta med dobrotniki naredila neusmiljena smrt. Pusebno pa proseče trkam tudi na čnteča srca po dolenjskih mestih in trg:h. Naj se najde v vsacem kraju plemenita duša, ki prevzame sitni trud, da poprosi za dijaško kuhinjo doneskov pri dobrih ljudeh, ter jih meni pošlje, Srčno bom livaleiten jaz, kakor tudi podpirani dijaki, ki vsaki dan molijo za svoje dobrotnike. Prav močno se mi ustreie z živili kakoršnimi koli in s hiti'imi darovi, ker kuhinia ravno jeseni največ potrebuje. Dr. Jos. Marinko. (Prodajanje grozdja) Mestno županstvo je razglasilo, ter zahteva od vsakega, kateri prinese na trg grozdje za proihjo, da se izkaže s potrdilom, da je re.s grozdje njegova last, ker so se razni posestniki vinogradov pritožili, da se jim gi'ozdje krade, ter v mesto prodaje. Županstva v okolici pH, namesto da bi ta korak mestnega županstva podpi-i'ali, izjavljajo strankam, da je tako postopanje nepotrebno, ter 8 tein otežkočijo postopanje mestnega županstva. Na/iiaiiila niestnogu iiiuglstratii. ujega zapisnika z ilue 9. aept. 190-1, št 1450. Zaiiiaiiik §e preóiu ter oilobii, a. Furoèilu \oclovoJiiega uikeka. Q. Rosmaii kot (loroÉeviilec Todovoiluega odsekíi prebere doiiia veleslav, dež. ođboia í Une 21. aeiit. Ift04, št. lï.Ofil ter pojasni celu zmlevu gledé aoseduiU vasi, pordarjajaú jioaelnio, da bode uovomeika obèiua ođ zâietka oSma, ko je bil isii dnvriíen tet se iirebi-vaUtTo jirejkrbljevalo z vodo, dobila ijovrujeue od Boseduih obSiii vee tiste letue jsneeke, katere bude veleslavm dež. odbor koueíno doloíil. Z ozirom lia to se iiredla^ii, da se izvršitev sklepa iiioatiiega odboru z dne 9. sept. 1901 vsled dobljenega lagutovlia glede zaustalili prispevkov od prizadetih obfliu, zaíasao odloíi, da se pa v [iriiadetiU obĚinali ue dovoh uob iiio novu ki.šiia inštalacija, djkler veleslavní dež. odbor kutiečuj prispevale prlaidetib obĚin no določi, l'o daljši debati se ta [iredlog z veSino glaaov sprejme. 3. PoroĚilo Kiipanstva o ponudbah za smreka iz mestue lioste in prodaji legft na Loki. Gospod župan poroía. da ao došle pismene ponudbe za snirebe in sicer od g. Josipa KoSička po 1Û K GO h, in g, Fram; Seidla p» Iti K la komad. G, Gustiii omenja, da je g. Košiiek naknadno pripravljen /-a smreke veqo svoto jionnditi ter k oîiirom na to, daje do sedaj vedno redno odjeinal umreke, predlajja, da bi se lun iste oddale. i'o debati se sprejme potiudba g. Frani: Seidla, paí pa se povdarja, da se ima strogo paziti na to, da ee pogoji tndi natanimo izFr.^ijo. Nadalje g. ánpan por ča, da ne na Loki nabaja iiakopiieuega lesa, iiosekanejra iz mestne boste, ter predlaga, da so isti potom javne dražbe proda. Sklene se, da se ta les na javni dražbi na delt) na kaki tržni dan proda. — 4. Poroíilo županstva o pritožbi ]'>anc Stefanca proti stavbi Josipa Seluvei^er, Prebere se pritiižba Franu Stefanta iz Rateža kot poobla.íĚenna bi.šne posestni«® v Dolgi ulici Bt, 20 g. Marije Germ proti stavbi g. Josipa SJhweiger. tr. R.isuian kot poročevalec stavbenega odseka pojasni uatanňno celo zadevo, na kar se akleue, da se postopanje županstva odobri, ter pritožba g. Franc Ste-fauca kot nentemeljena zavrne. — 6. Poročilo županstva o vlogi Ane Turk radi odstopljenega prostora mestni občini in o napravi ograje pri njenem vrtu. G. Bosnian kot poročevalec prebere vlogo Ane Turk ter predlaga, da je jej ogtatU njeni vrt, da se pa dotični del vrta, katerega je občina vzela leta 1901 za liobodno pot k sodišču jej plača ; "1 m po isti ceni, kakor je. dniiçi njeni vrt plačala I. tS97 in to v smislu pogodbe z dn6 S. julija 19ÚI, — G. Poročilo iibožuega odseka o prošnji udove Albine Eosiua, la jiode-litev mesečne podpore. Na predlog ubožtiega odseka se sklene, da se udovi Albini liosina, sedaj bivajoči v liioniostu podeli pod lora za vzgojo 3 otrok 1) K na meuec od 1. oktobra 1904 počenši. 7. — S učajnosti. a G, inpau poroča, da je ponudil g. Josip Baboveu iz Ljubljane smodnišnico na Loki v nakup mestni občini, brez naveden, a kake cene. Ker stoji dotična smodnišnica tik posestva mestne občine se sk ene, da se ista knpi za 10 K, b) 0. Risman predlaga, da sklene občinski odl>or, naprositi deželnega poslanca gospuda dr. Ivana Tavčarja, da ae bode on za prošnjo, katero je vložil tnksjšni krajni Šolski svet za razširjenje trorazredne deklišite ljudske .šole v ueob-liodno potrebno Stirirazrednico, ua merodajnein mestu zavzel, ter delal na lo, da se to za mesto pereče vprašanje kolikor migoče, urno reši. Ta predlog se soglasno sprejme, c) Dalje predlaga gospod Kosman, da se naroči mestnemu župan.ntvu, da se neki v mestn bivajoči brezpuselni inu-zemec, kateri Sčuje brez vsakega vzroka tukajšue delavce proti njib delodajalcem in kateri nadleguje druge občane z Izposnjili in dela dolgove, po postavi iztira, oziroma odpošlje potoma odgona v njegovo domovinsko občino Ta predlog se odobraje sprejme. Ker je dnevni red končan in se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi g. župan' sejo. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. G. Fran Božič, trgovec 2 vreči, mil. g. prošt dr, Reb. Hlbeit 1 vrečo, gOHp. Jan. Jakše, a vreči krompirja; g. Sira, Bergant, trgovec, jjoj mernika fižola; veleč. g. župnik Vidargar IG K, Iv. Zorman, trgovec 30 K, veleč g. žnpn Fr. Djlinar 10 K, veleč. g. žnpn. Anton Kiikelj 5 K, veleč. g. žujiii. Mihael Zupan 10 K, veleč. g. kaplan Knjižek 8 K, veleč. g. župnik Matija Kolar 10 K, gospa Scliiebel 20 K, gospa Jakobina dr, Žitekova 10 K, mil. g. prošt. lir. Elbert za šolsko leto 20 K, veleč. g. župnik Hib. Saje Ď K, velei. g. župnik Valentin liergant 3 K, preč. g. kanonik Jos. Ho.'evnr 20 K. Or. Jos. Marinko. Umrli so: 20, sept. ; Josip Poula, sin kapelníka in gostilničarja, (j let, notranje izkrvavenje vsled pretrganja srčnih žil, št. 07. 21. sept.: Miroslav Pauak, sin c. kr. stavbenega aiiiunktn, ietrt nre, življenska slabost, št. 73. 23. sept,: Ivan Barborič, jiosestnik, 78 let, ostarelost, št. 227. Listnica vredništva: Listek in marsiksj druzega manj važnega je moralo to pot izostati radi nninih in obsežnih popravil f tiskarni. Zato ' prosimo : za eukvaL potrpljenja ! Podpisani obžaljujem svoje liťsede, ki sem jili bil govoril proti gospodti Jožetu in gospej Antoniji ilauiller ter iste od besede do besede preklicnjem. Franc Kos. Vodstvo deželne kmetijske šole na G-rmti pri Novem mestu (Seja občinskega odbora) z dne 29. sept. 1904. Navzoči: iiupan. g. jjI, Slndovič, svetovalca: gg. Rosnian, Umek ; odborniki: gg, Bru-uer, Fetlič, (iamlini, Golia, (Instin, Hočevar. Uorauc, Mramor, Smola. Vidíc; zapisnikar; tajnik g. Stnkelj. — Gosiod žnpan konštatuje sklepčnost odbora, otvori sejo, imenuje kot overovateja zapisnika današnje seje gos p. Ferliča in g, lločevaija ter preide k dnevnemu redu. — 1. Č.tanje zad- — liče — 3 S (1^48-0-1) jednega k volom, driizega k kravam. — Nastop službe takoj. Zahvala. Zn obile pismeDO in oaobuo iira^ue Jukaze jm^rč' ne£;a eučutja iii tul&žila. kuterd bo naia JuJla povoilom prtirane, iingle smrti naSega nepoiabijiTega sinčka FKPIta učenca prvega razreda ixrtkavn tem potom tiajiskmiejSo zabvalo Poiiebnu se še Kntivaljujeva ceiijeuiiua 0 S HH , m S m • rt s o, o cn rt S5 CO a:i o ctf JsC (/> CO Prva dolenjska izdelovalnica lončenih peči IT, I, v Kandiji ^^^^ pri Novem mestu priporoća prečastiti duhovščini íd slav. obćinstvu svojo zalogo vaakovrstnili lončenih \m'Á in štedilnikov. Vsako (le!ň, cut nas iiopravljeno ju popravljeu«, je ua našo od-govoi-nost sciliduo izvrŠBUo v popolno zadovoJjiiost cenjeniii naroCnikov. (2á7-()-3) POZOK! ženske lase zmešane in rezane kupiiteni ua malo in veliko. Plačam I od zdaj itiudgo višjo cemv — S tem opozai'jinii nubiralee las nti moj naslov. — Ivan Svetec, brivec, Kudoliovo, Gluvni trg (nasproti mestne hiše). {2T2'2i-i2) /dnivje je iinjvečjo bo^^iistvo. Učenec DKP ' se tiikoj sprejme v prudajalni 7. železcino iu šptcerij'i pi'i ADOLF GUSTIN-u (237-3-3) (Noïo mesto.) Novomesto! Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril svoj novo in moderno sezidani hotel, v kateieni 80 potuikom na razpolago prav lepe. popolno z novo opravo urejene sobe v prenočišče. — Točil bodem fino Puntigamsko pivo, pristna dolenjska in druge vrste vina. Izvrstna kuhinja postregla bode ledno z gorkimi in mrzlimi ukusnimi jedili. Ob enem priporočujeni svojo veliko zalogo Puntigamskega piva v sodčkih in steklenicah. — Prodajam debelo iu drobno iz svoje velike zaloge jako lina In zajamčeno naturna vina od 28 vin. liter naprej. Toči se tiuti vsakovrstno žganje na debelo in drobno. Potnike na kolodvoru sprejemal bode pri vsakem vlaku za moj hotel omnibus „Medved". Za prav obilni obisk in veleoenjeaa naročila se najprisičnejše priporočuje mmmmmmmmm^mmme^mM Zahtevajte prignakupu Schicht-ovo štedilno milo Ono je ziijnniťono řisto in brez vsake škodljive primesi. Pei'e izvrstno. Varstvena řanmka. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo. naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime .SCHICHP' in varstveno znamko ..JELEN". GEOEîa SCHICHT, Aussig. — Nnjvečja tovarna to vrsto Dobiva se povsod! na evropejskeill ozemlju. Dobiva se povsod! : (78-;Í4-14) nežno, cisto lice breï peg. mehko in gladko kožo ter cvetočo polt, umivH naj se z 7,iiîiuiin medicinskim Bergmann-ovim lilijinim milom UB^ (s znamko: 2 rudarja) - tvrdke BERGMANN & Co. iJjaždane in Tečen ob Elbi. Dubiva se t.mli po 30 h komad pri lok. S. pl. SLADOVIČ-u in v trgovini g. Alt. O0LAK-a v Novom mestu. V steklarsko obrt in v špecerijsko trgovino se tttkoj spi-ejme. Pojasnila tlaje upraviiiatvo „Dolenj-skill Novie". 12183-2) Sîluio 0 dni JwosNLHím-*- «« "^'•t i 14 •vHfbé il I, OQ N DOMACt PRIJATELJ" A/m /Hm lir. »t! Velika /aloy^îi tiskovin za županstva cerkev in šolo v prodajalni J. Krajec nasi. v Rudolfovem. Samo e dni I » „Francoska prekmorska družba." Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz m avre Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek. Znižano cene. z=:ii=i: Vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino kotices. potovalna pisarna Bratje Johann in Florian Vonmetz zaloga vina in žganja na debelo v Waid-bruck-u {Spodnje nemško Tirolsko) priporočajo svoja vsakovrstna zajamčeno naturna vhia po zel« nizkih tienah. Ed. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6. bl z») ziiane gostilne pri „FjgoTfiu". Krčmarsko vino belo in rndeče hektoliter 16 gld.; krcmarsko vino boljše vrste hI 16 gld.; fino vino, belo in rudeče bi 19gld.; posebno fino vino (Hiigehvein) lil S2 gld,; Kaltererseewein lil 24 gld. ; Tei-taner, belo vino hI 26 gld. — Nadalie: namizno vino (navadno) od 12 do 14 gld. hI, Žganje druge vrste hI. 43 gld., žganje prve vrste 46 gld, bi, in pristno naturno žganje BO gld. h). Finejša vina v steklenicah, kakor: St, Magdalener, Leitacher, Kaltereifsee, Tiroler-Blume, Terlaner itd. Voznina stane od hektl. okoli 2 gld. 50 kr. na kolodvor Novo mesto. mBM Odgovorni urednik Fr. Sai. Watil. Izdajatelj iu stalažnik Urban Horvat, TiHk 1. Kraioc nasi.