St. 16. Maribor, dne 5. aprila. 1907 Tečaj XLI Mmja vsak četrtek m velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo fi K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K Kdor • bodi sam ponj plača na leto samo 3 K. Naročnina so pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. - List se dopošilja do odpovedi. - Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo . Jwt brez posebne naročnine — Posamezni listi stanejo 10 vin. - Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. - Rokopisi se no vračajo. — Upravništvo Koroška cesta štev. 5, vsprojema naročnino, inserate in reklamacije. — /a inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do sredo zjutraj. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Odprto pismo roditeljem nesrečo prinašajoče liberalne stranke in nje glasilu ,Narodni list1 v Celju in javni klic za kmečko ljudstvo! (Piše Franc Agrež, kmet v Pišečah.) Resničen pregovor pravi: dobra, poštena roba se sama hvali, ni je treba ponujati. In res, tovarne in tvrclke, ktere si prizadevajo dobro blago preskrbovati, imajo toliko odjemalcev, z delom komaj zmagajo. Potnikov niti ne potrebujejo, Kako pa naj mi torej sodimo o novopečeni liberalni stranki in njenem glasilu: „Narodni List"? Že precej star kmetovalec sem;, dobil sem že mnogo, mnogo časopisov na ogled, od vseh političnih strank; pa tolike vsiljivosti, kakor je pri vaši novi stranki, še nisem'doživel. Koj s prvo štev. ste mi začeli pošiljati vaše glasilo „Narodni List". Jaz sem vam kakih šest številk v presledkih vrnil z opombo: Lista od stranke, ki ruši mir, slabi že itak ubogi naš narod slovenski; razdira složnost naših boriteljev, ne sprejmem!" Kljub temu mi list vsiljujete vedno. Dobro! le pošiljajte mi list dokler hočete, povem vam le javno, da za vaša, obrekovanja, natolcevanja, zavijanja in čr-nenja politikov naše kmečke zveze polnega časopisa plačal nikoli ne bom niti vinarja. Znani so mi tudi drugi tovarši, kterim enako kakor meni list vsiljujete, čeravno so Vam več številk vrnili. Tako silno se še ptujska krota ne vsiljuje. Ta vsiljivost jasno označi vrednost vaše nove, liberalne stranke, ktere porod je prinesel neizmerno nesrečo za naš ubogi stiskani -narod slovenski, je razdrl složnost v delovanju slov. rodoljubov, razburil narod, zanetil ogenj sovraštva v slovensko politiko, kar narod strašansko slabi. Dragi tovariši kmetje! Dobro vem, da kakor meni in tovarišem v moji okolici, tako se vsiljuje liberalno glasilo novorojene brezverne stranke, „Narodni List" tudi vam po širni slovenski domovini. Kdor ni in ne misli biti naročnik, naj vrne vsiljeni list, sicer ga bo moral plačati. Kdor še ni od „Narodnega Lista" zastrupljen in ima še zdrav um in pamet, ne sprejemaj liberalnih listov, zlasti n,e *'a-sila novorojene liberalne stranke v Celju, da se ne zastrupi. Kmetje, vrnite „Narodni List" vsi, kteri niste sami sebi sovražniki. Liberalne1 ideje izhajajo zgolj iz brezverstva, niso za noben stan koristne, vendar tudi za noben stan niso tako neposredno škodljive, kakor ravno za naš kmečki stan. Nesrečni nasledki liberalne politike povzročajo naše žulje in segajo v naše žepe. Tovariši, pristopajte trumoma k naši Kmečki zvezi in pri prihodnjih volitvah stojmo kot en mož za kandidate, kateri so postavljeni od naše zveze in na naš program, brez ozira, kterega stanu so. Kmet, ki zabavlja zoper našo kmečko zvezo ali vsaj stoji v vrstah, ki so naši zvezi sovražne, ki črnijo in blatijo njene politike in nastavljene kandidate, je' zaslepljen in pluje sam v svojo skledo. Da bomo vedeli se ravnati pri prihodnjih volitvah, naročajmo si trumoma, vsaj za ta čas, „Posavsko stražo" v Brežicah ali „Slov. Gospodarja". Sedaj pa se vrnimo k novopečeni liberalni stranki in njenemu glasilu „Narodni List." Kdor se še ni popolnoma navzel liberalnega strupa in strasti in ima zdravo pamet, naj pazljivo čita ta liberalni list, in z lahka se bo prepričal, da list <*rdo laže, ostudno napada sotrudnike, ki so na naši strani, jih črni, njih delovanje na zloben način zavija. Najbolj pa ima na muhi naše kandidate, in po vzgledu kranjskih liberalcev, naše duhovnike. Iz tega pa lahko vsak razvidi, da taka stranka ni krščanska in njeno glasilo ni sposobno, da bi ga pošten krščanski mož čital, zato pa: proč žnjim! Naša Kmečka zveza je postavila dva kandidata iz kmečkega stanu g. Roškarja in Pišeka. Cenjeni bralci, blagovolite se prepričati, kako vzgledna kmetovalca sta; toda, ker nista pristopila k liberalni stranki, nju je liberalno glasilo „Narodni List" oblatil pred svetom, kakor da sta najbolj zanikrna moža. Iz tega se lahko vsak prepriča, kako nepoštena je nova liberalna stranka. C. dr. Benkovič deluje požrtvovalno in neumorno za pravice Slovencev s tako vnemo in energijo, s, kakoršno še noben politik v Brežicah deloval ni; pa glejte, ker je on na naši kmečki strani in je postal kandidat na programu naše kmečke zveze, ga „Narodni List" črni in napada, liberalci mu pošiljajo brezimna pisma z najnesramnejšimi vsebinami, da se človeku kar studi. Dne 17. svečana so ga liberalci naravnost vprašali, če ga ni sram, da se kot akademik med kmete meša. — Glejte, dragi tovariši, v očeh liberalcev kmetje nismo vredni, da bi akademik, doktor z nami govoril in nas zastopal? Naša Kmečka zveza potrebuje neobhodno nekaj visokoučenih juristov v državnem zboru. S samimi kmeti ne bi dosti dosegli. Zato bodimo le hvaležni dr. Benkoviču, da je našo ponudbo prejel. Bolj delavnega kandidata bi zastonj iskali. Stojmo kot en mož vsi za njegovo izvolitev. Kmetje, liberalci se hvalijo, da so boljši kristjani kakor mi. To je eno in isto, kakor če nem-čurji rečejo: mi smo boljši Slovenci ko vi. Liberalna stranka je nastala iz ljudi, ki so si s protiverskimi dejanji vest obtežili. Da bi si vest lažje udušili, si začnejo domišljati, da ni Boga, ne nebes, ne pekla, ne hudiča. Ker pa vejo, da smo kmetje v veliki večini še verni kristjani, tajijo sedaj pred volitvami proti nam svojo nevero. Le noelojte malo, ljubi tovariši kmetje, marsiktere liberalne agitatorje niste videle mesece in mesece v cerkev iti. A sedaj pred volitvami vam hodijo kaj pridno k sv. maši. Ali ne samo zato, da bi nas lažje slepili!? Proč z vsemi, ki stojijo v vrstah liberalne stranke! Stojmo trdno za kandidate, ki so postavljeni od naše Kmečke zveze, to kliče svojim tovaršem Prane Agrež, kmet v Pišecah. Politični ogled. — Cerkveno premoženje In duhovniške plače. V St. Petru na Notranjskem je govoril na cvetno nedeljo voditelj Slovenske ljudske stranke dr. Su-steršič tudi o cerkvenem premoženju in o duhovniških plačah ter rekel: „O cerkvenem premoženju upi-jejo liberalci, ker so izračunali, da ima katoliška cerkev v Avstriji 813 milijonov cerkvenega premoženja. V to pa so prištete vse cerkvenje stavbe, katerih nekatere so po mestih vredne na miljione, ke* so jih verniki prostovoljno tako dragoceno zeradili, vštete so vse monstrance, vsi kelhi/ itd. — seve se potem „cerkvenega premoženja" nabere, ali pa kaj to nese? (Klici: Nič!) Pred šestimi leti so liberaloi agitirali, da bodo na Dunaju predlagali, naj se cerkveno premoženje razdeli, na Dunaju so bili pa o tem tiho, ker so vedeli, da bi bilo to tako neumno, da bi se jim še Drobničeve krave smejale. Liberaloi vpijejo tudi, da so se duhovnikom zvišale plače za okroglo devet milijonov. To ni res. Za celo Avstrijo znaša zvišanje 4 milijone 800.000 kron, tako da pride na vsakega prebivalca 25 v. Tudi liberalci so za to glasoivali in celo dr. Tavčar. Poboljšale so se pa plače le tistim duhovnikom, ki imajo slabe fare in slabo službo. Tisti duhovniki, ki imajo dobre ¡are in pa škof morajo še sami plačevati. Duhovniki so skoro vsi kmečki sinovi, zakaj bi ravno duhovnikom ob sedanji draginji' nič ne nrivoščili? Zakaj na liberalci in socialdemokrati tako molče o Rotšildu, katerega bilanca znaša 11 tisoč milijard, t. j. 440 milijonov vsako leto in 1 miljion 200.000 kron na daa< To bi se pač bolj splačalo deliti kot cerkveno r>re-moženje, a liheralci in socialdemokrati vidijo povsod le samo „cerkveno premoženje" in duhovnike ->red judom se pa skrijejo!" Masa sv. Vaclava. (iz „Malostranskih pripovedek" Jana Nerude poslovenil Podravski.) Sedel sem čisto spodaj ob stopnjicah, ki drže na eerkveni kor, ter si komaj drznil dihati. Skozi priprte mrežaste duri sem si lahko dobro ogjedal eerke ■; na moji desni strani se je nahajala srebrna rakev sv. Janeza Nepomuka, a na drugi strani je bila zakristija. Večernice so se že davno končale; cerkev sv. Vita je bila prazna. Samo pri rakvi sv. Janeza je klečala moja pobožna mati, zatopljena v molitev, a sem od kapelice sv. Vaclava* se je bližal cerkveni stražnik, izvršivši svoj poslednji obhod po cerkvi. Sel je za kake tri korake oddaljen mimo mene ter krenil proti izhodu pod kraljevim „orator-jem"**, zaropotal s ključi, zaprl duri na ključ in hoteč se prepričati, če so mar dobro zaprte, potegnil jih za kljuko. Med tem, ko se je bil odpravil dalje, je moja mati vstala, se prekrižala ter odšla ob enem s stražnikom. Spomenik mi je zakril oba, jaz sem čul samo njune glasne korake in posamezne glasove njunega razgovora, na kar sta se pojavila na drugi strani zakristije. Tu je stražnik zaropotal z durmi: znovič se je čul glas zapirajočega zapaha in je zašklepetala, kljuka pri durih, na kar se je napotil k desnemu izhodišču. Se dvakrat sem čul zapiranje zapahov in evo, ostal sem sam v zaprti cerkvi! Neki čudni občutki so se me polastili; po hrbtu mi je curljal nek vroč tok, katero čutilo pa nikakor ni bilo prijetno. * V velikanski stolnici sv. Vita v Pragi se nahaja tudi rakev sv. kralju Vaclava. *** Oddelek v cerkvah za visoke dostojanstvenike, kjer se nahaja oltar s križem. V cerkvi sv. Vita 8e nahaja oratorij Ladislava II. od 1498 1. Crez nekoliko trenutkov sem urno poskočil, izvlekel iz žepa svoj robec in kolikor mogoče krepko povezal ž njim obe polovici mrežastnihi durij, ki so se zapirale samo s kljuko. Nato sem urno stekel po stopnicah na prvi hodnik kora, stisnil se k zidu, toda mahoma se znovič vsedel na stopnice. Vse to sem delal vsled previdnosti. Bil sem trdno uverjen, da se duri še enkrat odpro, da spuste tjekaj pse, ki imajo stražiti cerkev. Mi, cerkveni strežaji končno nikdar nismo videli teh cerkvenih psov ter niti nismo slišali njih lajanja, toda mi smo si pojasnovali, da se nahajajo trije, da so precej veliki, prižasti, zlobni, povsem podobni onemu „buldogu" kralja Vaclava, ki je bil naslikan za velikim oltarjem. O nji, pravijo, nikdar ne lajajo, kar je baje znamenje samo hudobnih psov. Vedel sem, da veliki psi znajo odpirati' kljuke na durih, radi tega sem duri z ruto spodaj krepko povezal. Sodil sem, da na ta način oni ne morejo dospeti k meni na kor. Jutri, ko jih stražnik znovič odpelje, pa sem zamogel zopet brez vsake nevarnosti oditi. Meni je bilo mar le za to, da prebijem noč v cerkvi sv. Vita, toda skrivoma pred vsemi drugimi. Stvar je bila zelo važna. Mi fantje smo dobro \c-deli, da sv. Vaclav vsaki dan služi sv. mašo v svoji kapelici, a to o polunoči. Odkritosrčno rečeno, iaz sam sem povedal to novico svojim tovarišem. Imel pa sem jo iz dobrega, povsem verodostojnega vira. Stražnik Havel — katerega so radi njegovega dolgega nosa klicali Havlakljunača — stražnik Havel je pravil o tem mojim starišem pri n/as doma in me je pri tem tako čudno gledal, da sem takoj pogodil njegovo željo, češ, naj bi tudi jaz izvedel to tajnost. Pa sem povedal to bližnjim svojim tovarišem, na kar smo trdno sklenili, ogledati si to polnočno sv. mašo-.; Sv. Vaclav je bil naš ideal. Ker sem poizvedel za to skrivnost poprej negi drugi,. Imel sem tudi jaz pravico prvenstva, in radi tega sem danes prvi izmed treh sedel na spodnjem koru, zaprt in ločen od ostalega sveta. Vedel sem, da si doma radi mene ne bodo delali skrbi. S pomočjo laži, katere se radi poslužijo mnogi devetletni fantalini, se mi je posrečilo „na-plavšati" mater, da je moja teta, živ&ča na drugi strani mesta, izrekla željo, da naj prebijem ta večer pri njej. Končno sem tudi ondi nekekrati že prenočil, drugo jutro pa mahoma odšel v cerkev, da sem ondi opravil svojo dolžnost cerkvenega strežaja. Ako sem se konečnp tudi nekoliko zagovoril, kaj bi to značilo; v tem slučaju bi zamogel vsaj povedati, kako je sv. Vaclav služil sv. mašo! Zdelo se mi je, da postanem takrat takšna važna oseba, kakor starka Vihromer, mati hradžanskega* mizarja Simra, ki je ob času kolere s svojimi lastnimi očmi videla, kako je presveta Devica Marija iz kapucinskega samostana, ogrnjena s svojim zlatim plaščem, hodila po noči po Loretanskem trgu naHradšanih ter škropila hiše z blagoslovljeno vodo. Narod se je takrat tolažil z nadejo, da se po tej poti reši nesročne obiskovalke ; ker pa je kolera razgrajala še huje nego poprej, zlasti v hišah poškropljenih z vodo, jeli so to zadevo pojasnovati že povsem drugače, namreč, da je Devica Marija škropila one svoje sosede, katere je želela videti pri sfibi v nebeškem kraljestvu. Sleherni je menda že bil vsaj za trenutek sam v kaki prazni cerkvi ter iz lastne iskušnje ve, kako * Grii na levem bregu rek« Vel ta ve — IIradžani."j na katerem stoji tod i cerkc v »v. Vita. Današnja štvvilka ima „Naii Dom« kot prilogo. — Za kmeta! V češkem deželnem zboru je i a- ananil kmečki poslanec Si a l sledeče zahteve kmetov glede vojaščine: 1. Vlada se pozivlje, da dovoli na prošnjo šesttedenski dopust dotičnim aktivnim vojakom, ki so potrebni doma med žetvijo. 2. Ubožnim rezervistom se naji da med orožno vajo za preskrbo družinle primerna podpora. 3. Rezervistom se naj plača vožnja k orožni vaji in nazaj domu. — Dr. Ednard Gregr, poslanec' mladočeške stranke, je dne 1. t. m. umrl, star 79 let. Bil je naroden poslanec in izboren ljudski govornik. Prvikrat je bil za poslanca izvoljen 1. 1861. — Kmečki upor na Rumunskem se bliža svojemu koncu. Vojaki so večinoma povsod zadušili opor. Tu pa tam so še nemiri, katere bodo pa tudi kmalu potlačili z vojaško silo. Te prilike so se marsikje poslužili različni zlobneži in roparji, ki so plenili in ropali, vsega so pa potem bili krivi kmetje. Poročila od 1. t. m. so: Pričelo je snežiti. Ob Mol-davi so v Putni nemiri. Kmetje zahtevajo, naj se iz-premene najemninske pogodbe. .V Putno so odposlali vojaštvo. Iz Vlaškega se poroča: V okraju Prahova je splošno mirno, v Salceji so razkropili vstaške kmete vojaki. V Patuleli je ubilo vojaštvo štiri in ranilo tudi štiri osebe. V dolskem okraju nastopajo kmetje proti četam, ki so jih prisilile na upor. V Langi so bili spopadi. Več oseb je ubitih in ranjenih. Krvavi spopadi so bili tudi v Marsani in v Troici. V Galiceji, središču upora, so prijeli vse voditelje upora. Popolen upor je v občinah Hurezani ki Pegeni. V areeškem okraju so zažgali uporni kmetje vas Ziomages. V Saolu so uporniki vse epu-stoših1. Mir se je povrnil popolnoma v Vlasci. V Buzenu je razkropilo vojaštvo četo, ki je pustošila v Singeru in v Salceji. Ranili so 20 upornikov. V Moldavi se položaj zboljšuje. Velike čete so uničene. Voditelje upora izročujejo kmetje prodirajoči armadi, prosijo za milost in vračajo vzete stvari. Obstreljevanje v Bailestju je vplivalo na vstaše. V nekaterih krajih nastopajo kmetje proti vstaškim četam. K svojim polkom se vračajo rezervisti, ki so se pridružili upornikom. Nemire so povsod zadušili. V berlitovski okolici so uporniki zažgali posestva. V Berlitovo vozeči se popotniki so videli med vožnjo v nedeljo po noči grozni prizor. Celo progo, dolgo 30 kilometrov, so razsvetljavale goreče vasi. Posestva Christodorea-euja, grad kapitana Petruscuja in Plosce, graščini iAngelescuja ifi Grigorina sta popolnoma pogoreli. Grigorin je izgubil vse premoženje 700.000 lejov. ¡V celi Valahiji je proglašeno vojno stanje. Deželo so razdelili v osem okrajev, vsakemu poveljuje kak general. V Bukareštu so prijeli tri osebe, o' katerih sodijo, da so pripravljale kmečki upor. Agitatorji so rekli kmetom, da brez upora ne dobe zemlje. V Prahovi pleni več sto mož močna četa. Oblast ni močna dovolj^ da zaduši upor. Bukarešt, 31. marca. Iz iTeleormana se poroča, da pohajajo čete po mestih in vaseh. Uničujejo, kar jim pride v roke in poži-gajo kraje. Oblasti so brez moči. Pri Bugestiju so razkropili vojaki kmete, ki so imeli enega mrtvega m več ranjencev. Vojaška bolnišnica v Galacu je prenapolnjena ranjencev. Pred bolnišnico so bili izgredi. Množice so kričale: „Proč z vojaštvom!" in „Proč z vlado!" Mobilizirane so čete! v okraju Kon-stanc. V Giurgiu je odkorakal 38. brambovski polk. Boji med vojaki in upornimi kmeti se namreč v gi-urgiuskem okraju še vedno vrše. Mesto Olcesti so zasedli huzarji in pehota. Ponoči so napadli kmetje prednje straže pehote. Nastal je hud boj. Kmete so porazili vojaki1. Pri mestu Giurgia je streljala arti-lerija. Ubitih je bilo 36, ranjenih pa 126 kmetov. V bližini mesta Calafets so napadli konjeniki vstaške kmete in jih razkropili. Ubitih je bilo 12, ranjenih pa 15 kmetov. Tudi vojaki so imeli izgube. V Per- vpliva na njegove živce tak obširen in tih prostor. Na otroku, razgretem od domišljije in pričakujočem česa nepričakovanega in izrednega, Da se odbija še dokaj močneje ta vtis. Počakal sem nekoliko, ura je udarila četrtinko, pol ure in bitje ure se je oglašalo t cerkvi kakor bi nabijal po sodu, toda nikjer pri durih ni bilo zapaziti niti najmanjšega šuma. Nemara stražniki danes ne smatrajo m potrebno čuvati cerkev? Ali pa so nemara pse spustili vanjo, ko se je že povsem stemnilo? Dvignfil sem se po stopnjici ter se nekoliko ogledal. Skozi bližnjo veliko okno je otožno in rezko prodirala zadnja dnevna svetloba. Bilo je to že meseca listopada in dnevi so bili že jako kratki. Od zunaj je k meni le jako poredkoma dospel kak glas; ako pa je dospel, oglašal se je močno glasno. Na večer je v tem mestnem oddelku bilo nenavadno tiho. Časih so se začuli težki koraki posameznih peš-oeiv. Crez nekoliko presledkov časa so se začuli koraki nekaterih mimogredočih in dva možakarja sta se razgovarjala z debelimi glasovi. Na to se je nekje v daljavi začul zamolkli ropot koles. Očividno je skozi vrata v trdnjavo vhajal nekak težak voz. Ropot koles je bil čimdalje bolj razločen, jasen, ter se je čimdalje bolj bližal, končno je bilo moči slišati tudi odmev kopit, rožlanje težkih verig, ropot velikih koles; ni mogjo biti drugače, ne^o, da so rozdje prekislo, uspeha še ni upati, za to hočejo sedaj poslati „neodvisnega" kmeta v boj po blamažo. Kadar pa bo okraj dovolj pripravljen za Strmšeka oziroma Ferlinca, takrat pa lahko „neodvisni" pobere šila in kopita ter gre. Stranka je v Mariboru tudi sklenila, prirediti za okraj posebni shod, na katerem postavi kandidata. In ta shod je v nedeljo v Mestinju pod tvrdko „neodvisni kmetje." Cel shod so pa v resnici pripravili celjski koncipienti po svojem slugi Oro-slavu Kušecu. In agitacijo za shod so prevzeli po okraju liberalni učitelji. Kušec je že tudi bil tako srečen in je najzvestejšim smel naznaniti, da so si celjski advokatje izbrali za kandidata izdajico iz vrst Slovenske kmečke zveze. V nedeljo pa se bo tako delalo, kakor da bi se vse dogodilo slučajno in neodvisno! * Celjska „Domovina" v sedanji strankarski strasti vidi in sliši samo tedaj kandidate Slovenske kmečke zveze, kadar se ji zdi, da je treba po njih udariti. Seveda nepošteni starki mnogokrat vdareG tudi spodleti. V zadnji številki bahato vpraša, ali mislijo pač naši Volilci in naši kandidatje o vprašanju ločitve Avstrije in Ogrske ter lahkomiselno trdi: „Na volilnih shodih ni še n i k d o spregovoril o tem vprašanju." Seveda, Roš, Glaser, Ježovnik ne bodo govorili o tem vprašanju, ker menda sploh' ne vedo, kaj je ločitev Avstrije od Odrske. Pač pa kandidatje Slovenske kmečke zveze posvečajo svojo pozornost tudi temu predmetu in resnicoljubna „Domovina" sama bo vedela, da je n. pr. dr. Korošec na. shodih pri Sv. Roku in v Trbovljah neusmiljeno bičal Narodno stranko, ki se po svojih govornikih in glasilih izreka brez kakih pobojev za ločitev, ker ne pomisli, kaka nevarnost bi ravno vsled tega nastala za jugoslovansko vprašanje. Sezidal bi se kitajski zid med Slovensko in Hrvatsko. Narodna stranka pač ni v nobenem vprašanju odločno narodna, „Domovina" pa gleda na politične nasprotnike le malokedaj resnicoljubna. Nov način liberalcev, da bi blatili Kmečko zvezo in. njene kandidate, so nepoštena poročila o naših zborovanjih. O vsakem našem zborovanju hočejo razglasiti, da se je ponesrečilo. No, dne 14. maja pa se bo liberalcem ponesrečilo. Mi vemo, da kmečka stvar v vseh okrajih dobro stoji. Liberalci delajo le prah! Evo, v bližini je bilo moči slišati urnie. drobne korake. Hipoma je pod oknom nekdo obstal. Kakor bi trenil, me je prešinila radostna misel, da sta to oba moja tovariša. Od zunaj se je začulo ono posebno žvižganje, ki nam je bilo tako priljubljeno. Kar tresel sem se veselja pri misli, da ste se me moja tovariša spomnila ter pritekla semkaj, najši tudi se vtegne zgoditi, da bosta reveža celo kaznovana za to! V tem času sem trepetal tudi vsled ponosne zavesti, da me ona sedaj občudujeta, ker ona ne bi, bila sposobna prebiti vsaj eno urico na mojem mestu. Gorje, revna fanta ne bosta spala nocoj vso noč! Oh. kako rad bi ju bil spustil ob tej uri k sebi! A sedaj evo,v kriči Fricek — to je bil sin vratarja. Fricek, kako ga neki ne bi poznal! Jaz imam tega Friceka tako rad, danes pa ga je ves dan preganjala nesreča. Zarano po prvi sv. maši je razlil vodo duhovniku na noge. Fricek se v cerkvi neprestano ozira i\aokrog ter ne gleda duhovnika; po obedu, ko je Fricek dražil ravnateljevo Ančiko, ga je zatekel pri tem gospod učitelj. In evo, oglasil se je radostni klic Kubičeka.' Kubiček, ho! ho! ho! Meni se je samemu ljubilo zakričati na nju ali njima zažvižgati, ali se vsaj oglasiti z močnim glasom, toda — bil sem v cerkvi. Tovariša sta govorila glasno, da sem ju zamogel slišati, dasi sta celo zakričala, toda na moja ušesa so dohajale zgolj glasno izrečene besede: „Ti si tukaj!" „Ti si tukaj!" „Ali te ni strah!" „Jaz sem tukaj!" „Jaz se ne bojim!" Ako je kdo šel mimo, sta ona zbežala na stran ter se potem vnovič vrnila. Zdelo se mi je„ da sem videl skozi steno njuno kre-tanje in! raz lica mi ni mogel preiti nasmeliljaj. Dalje sledi. * Slovenski kandidat za mesto Maribor. Zaupno zborovanje o volilnih zadevali mestne skunine Maribor se vrši v soboto dne 6. aprila. * Kmetje, pazite! Liberalna stranka Vam lahko sedaj v volilnem boju vse obljubi, ker ji ne bo 4reba nobene obljube izpolniti. Kakor je gotovo, ne bo noben njenih kandidatov zmagal. Slovenska kmečka zveza pa sme samo to obetati, kar bo lahko tndi izpolnila. To je razloček! * Zopet preklic. Kadar dr. Kukovec zine, je nevarnost za stranko in njega, da se blamira. V zadnji „Posavski straži" zopet beremo ponižno 'zjavo dr, Kukovca, v kateri pravi, da v sestavku „Nar, Lista" z dne 17> marca ni mislil tako, kakor so mnogi razlagali njegove besede. * Poslancema Robičn in dr. Ploin je ponujala Narodna stranka kandidature. Ponudbe nista sprejela. Ker jih sedaj kandidira Slovenska kmečka zveza, ju pa Narodna stranka napada in noslancu Ro-biču je postavila tudi protikandidata, za P|oja <^a pa išče. Kdor se ukloni dr. Kukovcu, je vse hvale vreden, kdor hoče biti neodvisen, na je za nič, to je politika Narodne stranke. * Narodnost Narodne stranke. Zadeve notarja Stupica v St. Lenartu, ki je ponujal slovenske glasove vsenemškemu poslancu Maliku zadnji „Narodni List" ni hotel slovenski javnosti pojasniti. Zakaj ne? Notar Stupica je načelnik okrajnega odbora Narodne stranke za šentlenarški okraj, torej zelo veljavna oseba v stranki. In ako se dogajajo take reči na zelenem lesu . . .? Ne čudimo se, da je največ zborovalcev na shodih Narodne stranke 'z Stajerčevega tabora. * Jurčičeve spise Želi kupih Kršč. socijalna zveza v Mariboru. Ponudbe na uredništvo! Mariborski okraj. m Gregorčičeva slavnost v Mariboru. Vstopnice za slavnost, ki se vrši v nedeljo, se dobivajo že v nedeljo popoldne med 2. in 3. uro v „Čitalnici" v Narodnem domu. Zvečer se prodajajo vstopnice od I. ure. m Iz slovenjebistriške okolice se nam poroča: „Narodni List" mi kmetje zmiraj vračamo, pa nam ga še zmiraj pošiljajo ti celjski gospodje. Mi kmetje si ne moremo pomagati svojim vračanjem. Ali imajo ti celjski gospodje toliko denarja, da nam pošiljajo ta „Narodni List" brezplačno. Celjski gospodje — pa brezplačno! Ta list je ravno tak kakor ptujska krota. V našem okraju itak nič ne opravi. Narodna stranka, mi smo kmetje in bomo volili kandidata Kmečke zveze kmeta Franca Pišek, nosestnik in župan v Hotinjivasi. To je naš kandidat, kmetje, tega bomo volili. Zmaga je naša. — Več kmetov. m Sv. llj v Slov. gor. Pri na» so že v vseh občinah volilni imeniki za državni zbor razpoloženi. Našinci so pridno reklamirali. Vse naše pošteno kmečko in delavsko ljudstvo bo oddalo svoje glasove kandidatu Slovenske kmečke zveze, kmetu Roškarju. Kakor fiujemo, se bode priredil tekom aprila velik volilni shod Kmečke zveze za St. Ilj in okolico, na katerem bo govoril naš kmečki kandidat g. Roškar. Že sedaj je veliko zanimanje za ta shod in za Kmečko zvezo. Tudi nasprotniki se trudijo za svoje protikmečke in protiljudske stranke, tako n. pr. cirk-niški Repnigg, slovenski rene^at in po milosti naših glavni načelnik kmetijske podružnice, se zelo trudi za mariborskega Franceljna Gfrstmayerja. Tega mestnega bogatina,, ki je le sedaj ob času volitev „kmet", „kmečki prijatelj" itd., bi torej rad Repnigg volil za poslanca in po njegovi komandi bi ga naj volilo vse naše ljudstvo. Pa ne boš; Ti voli slo-1 bodno Franceljna, magari če ga voli tudi cela ek-sekutiva odbora kmetijske podružnice, mi slovenski kmečki in delavski volilci pa bomo oddali glasove le g. Ivanu Roškarju! Pravijo, da nek pijani srako-perček, ki bi rad bil socialdemokrat, lazi krog nia-ših in jim priporoča socialdemokraškega kandidata. No. ta pa že nič ne opravi. — Južna železnica bi rada šentiljsko postajo povečala. Ali kaj si neki židje mislijo, da zahtevajo od občin, da naj te po več tisočakov prispevajo k stroškom. Res, židovska malha ni nikdar polna! Vsako leto ima južna železnica več milijonov dobička, a ljudstvo bi ji še naj potem z davčnim denarjem kolodvorske palače zidalo! — Tudi pri nas je, v vinogradih zimski mraz napravil precej škode, a zimske setve so" še precej dobro ohranjene. * Dravinjska dolina. Na belo nedeljo bo imel kandidat Slovenske kmečke zveze g. Franc Pišek v dravinjski dolini več shodov. Kmetje so tukaj zanj navdušeni in ne zmotijo jih tudi Stigerjevi agitatorji, ki obetajo dravinjski dolini tobak. Mi pa rečemo, ako hočete tobak saditi, potem Vam tega p. Stierer gotovo ne bo izposloval, kajti on bi tudi na Dunaju molčal, kakor molči v Gradcu, ali pa bi ga pri važnih predmetih sploh ne bilo zraven! kakor zadnjič. Tudi to zadevo lahko mirno prepustimo a. Pišeku. G. Stiger ve, da ne bo takoj upeljan tobak,, ampak da se bo naredil najprej poskus, in v to svrho bo država vzela v najem posestfvo. To posestvo bi baje Stiger rad prepustil državi, seveda ne zastonj! Sti-gerjn ni za kmeta, ampak za lastne koristi! m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Na Velikonočno nedeljo je liberalna celjska stranka po svojih eaupnikih pri nekaterih gostilničarjih pustila nrile-pitl velike zelene plaka,te, s katerimi je vabila na rolilni shod „neodvisnih" kmetov v gostilni spoda Oroflla na Lehnn v pondeljek dne aprila i t. ob 1. uri popoldne; na plakatih je bil podpisan Viktor Glaser, kandidat liberalnih celjskih advokatov, kon-cipientov in učiteljev. Ta shod je bil brezpomemben, čeiz Vse klavern, tako da ni vredno o njem "ovo-riti. Vsi so se smejali rekoč: Dobro vemo, da so celjski in drugi liberalci Glaserja za kandidata postavili, zdaj pa rečejo da „neodvisni kmetje"; torej tudi Viktor Glaser — „neodvisen kmet"? Neumnost! Vi, celjski in drugi liberalni gospodje, za take neumneže nas ne smete imeti! Tukajšnje ljudstvo rado in premišljeno bere knjige in časnike, zato pa tudi dobro zna, kako naša slovenska politika stoji, in odločno ugo(varja proti tej advokatski in učiteljski nakani z „neodvisnimi kmeti!" Mi kmetje v Lehnu, Rotenbergu, Krecenbahu, v Kumenu >d. nismo „neodvisni!11 Močno smo odvisni od svojih pridnih drvarjev in Žagarjev in hlapcev, ki nam pomagajo v gozdih, pri žagah, na poljih in doma, močno odvisni smo tudi od naših odjemalcev, namreč lesnih kupcevalcev, zakaj oni nam delajo ceno pri deskah, ne tajimo pa tudi, da smo nekateri odvisni od upnikov, od posojilnic in „šparkas" itd. Pojdite torej, gospod Glaser, „neödvisnih kmetov" iskat drugam, ne pa k nam. Pri nas jih ni, gotovo tudi ne v Rušah! Ako ste vi, g. Glaser, „neodvisen kmet", vas občudujemo in vam iz srca čestitamo. Ker pa res kandidirate kot „neodvisen kmet", vam povemo v brk, da to ni res, ampak vi kandidirate kot pred vsem od celjske liberalne stranke odvisen kmet. Če ste vi „neodvisen kmet", potem ne poznate naših teženj in potreb, zakaj mi smo v zgoraj označenem smislu odvisni. Mi se oklenemo Kmečke zveze in njenega kandidata kmeta Pišeka, ki hoče gmotno kmetom pomagati, in jih resnično storiti neodvisne od judovskih in drugih liberalnih kapitalistov. So cialdemokrati hočejo biti neodvisni od Bosa, od cesarja in od kmeta! Za to se trudijo, da bi odpravili vero iz šole, iz družine in iz družbe; da bi pokopali cesarstvo in ustanovili sociialistično ljudovlado: se trudijo, da bi odpravili lastninske pravice do gozdov, travnikov, njiv, sploh do zemlje, in za to učijo v glavnem nemškem svojem listu „Vorwärts* z dne 6. dec. ' 1891: „Niti v smisel nam nei pride, da bi podpirali kmete, če si hočejo ohraniti lastninsko pravico do zemlje. Žetev ne pripada kmetom, ampak vsem ljudem." Glejte, g. Glaser, s tako učečimi socialdemokrati se je zvezala pri letošnjih dr-žavnozborskih volitvah liberalna stranka, ki je dne 24. marca t. 1. v Mariboru vas za kandidata postavila. Za to vas ne moremo voliti in nočemo. Xo bodete imeli v St. Lovrenškem trgu pri gostilničarju Skačejo svoj volilni shod, se bodete prepričali. Na svidenje! m Ali je g. Glaser kandidat ljudstva? Ljudstvo ni nikdar mislilo nanj, izbral nam ga je zaupni shod vseh spodnještajerskih liberalcev dne 24. t. m. v Mariboru in sicer na predlog g. učitelja Lesjaka. V zahvalo za to je Glaser na svojem prvem shodeku tudi obljuboval, da bo za vse šole delal, od ljudske šole pa do vseučilišča. G. Viktor, nekaj časa še bomo vendar pustili med tem preteči, kaj ne? Ampak za nekaj druzega že sedaj delate, g Glaser! S svojim nastopom, od katerega niti sami niti vaši podpiratelji ne upajo uspeha, boste oslabili samo slovenske vrste - na korist nemškutarjev! Vi delate proti svojemu sobratu Pišeku v prilog nemškutarske stranke! To bo dobro tudi presodilo naše narodno Pohorje ter vam obrnilo hrbet. m K umoru v Studenicah se nam poroča: Marija Mlinarič bila je rojena v Noričju iz znane hiše Žingovičeve. Njenega očeta in dva. brata so v preteklem tednu zaprli, ker so obdolženi različnih hudodelstev. Pripomnimo, da so bili Žingoviči v tem kraju glavni dopisniki in razširjevalci ptujskega „Štajerca". Mlinarič omožila se je pred leti na kmetijo k Mlinariču v Orehovce pri» Radgoni, kjer sta živela s svojim možem razkošno in se tudi hitro eden drugega naveličala. Seznanila se je z umorjenim kmečkim fantom Slaček-om, s katerim je pobegnila v Maribor in ž njim živela kaki dve leti v divjem zakonu. Kmetiji pa sta šle rakom žvižgat. Znano je, da je zahajanje v gostilno v Orehovcih, kjer županuje znani Wratschko, tako razvito, kakor merida pač malokje drugod, in da je v tej vasi zadnja leta prišla cela vrsta kmetij na kant, tako da sta sedaj v Orehovcih le dva kmeta. Kako to? Ljudje se m&vadno vzgledujejo nad svojim predstojnikom in ker pohaja navadno le po gostilnah.* so delali tudi drugi tako. Seveda niso bili, kakor Wratschko, okr. načelniki in župani, zato so pognali kmetije hitro skozi« grlo in prišli na beraško palico. Ptujski okraj. p Iz Rogaške Slatine. Oroslav Kušec je prinesel od celjskih liberalnih advokatov celo balo lepakov, kjer kličejo ti „kmetje" prave kmete na shod v Mestinje. Radovedni smo, koliko naših ljudi bo šlo Kušecu na lim. Ako tu koga vprašaš, kdo je/ kriv, da sei je slatinska občina razdelila in ima sedaj okolico tako velikanska plačila? Vsak bo odgovoril: To sta kriva Kušec in Vinko Žurman! Ker so Slatinčani dosegli svojo občino, i dosegli so letos tudi svoj krajni šolski svet, in kmetje bojdo na leto morali čez 1000 K več plačevati za šolo, kakor sedaj. In kdo je tega kriv? Kušec in Vinko Žurman, ker sta zakrivila delitev občine. In to krivdo bodo kmetje britko čutili sto in sto let Kušec se je svoje dni v Smarji naučil liberalnega mišljenja in življenja. Le kdo črnili one, ki so pri premogokopu v službi in stoje pogumno na naši strani. Toda gospodje okrog Narodne stranke, ne mislite, da smo mi tako neumni. Mi dobro vemo, da, dokler bomo svojo službo zvesto opravljali kot do sedaj, se nam ne more najmanjše hudo pripetiti; kadar pa smo prosti, smemo politizirati poljubno; če bomo pa prestopili paragrafe kot ste jih vi, se bomo zagovarjali pred sodiščem, nikakor pa ne pri rudniškem ravnateljstvu. Le nasprotujte nam v službenem oziru, s tem ookažete, da nam politično ne morete do živega. Seveda, če bi stali na vaši strani, potem, kaj ne, bi nas gotovo hvalili. Idite nas tožit, kamor se vam poljubi in če se postavite vsi na glavo, ne odnehamo niti za las od svojega dela. Naš uspeh se bo pokazal 14. maja. Krščanskosocialno delavstvo in tebe, kmet, pa poživljamo, da storiš svojo dolžnost in neustrašeno stojiš na stališču svojega prepričanja! Ne dati ši udušiti svojega mišljenja, o katerem smo prepričani, da je edino pravo! Živela Kmečka zveza! Živelo krščanskosocialno delavstvo! c Gotovlje pri Žalcu. Tukaj smo nasprotniki g. Robleka zaradi te^a, ker fra kandidira protiljud-ska stranka koncipientov in liberalnih učiteljev in ker vemo, da bi moral Roblek plesati, kakor bi general Kukovec hotel. V kako družbo je prišel Roblek, se razvidi tudi iz tega, da njegovi agitatorji lažejo okoli, da je dr. Korošec novzročil nizko ceno hmelja. Vsakemu lahko zabrusite v obraz ime laž-nik, ki vam kaj takega pove, ker na taki ceni so k večjemu sokrivi hmeljski trgovci, ne pa politiki. Tudi o dr. Povaleju trosijo laž, da je „financer", ki dela davke. Se enega krajcarja davka ni prednisal nikomur v svojem življenju, kajti to delajo davčni uradniki, ne pa finančni komisar. Zaman se .trudijo Roblekovi agitatorji, da bi Robleka spravili na po-slaniški stol. Da, ako bi ne bil pri liberalni stranki, ki bo ga komandirala, bi šlo, tako pa nikdar ne. In če bo Petriček še celo vrsto neresničnih dopisov poslal v „NaFod" o žalskem kaplanu, ba dosegel ravno nasprotno! (Dostavek uredništva: Kakor nam gotoveljski dopisnik ob tej priliki piše, se ožji prijatelji Roblekovi hudujejo nad „Slov. Gosp.", ker je Robleku očital bolezen. Mi na (o odgoViirjnmo. da mu nismo očitali bolehnosti, ampak samo ponovili njegovo lastno javno trditev, da je bolehen, vsled česar bi moral kmalu odložiti mandat, četudi bi bil izvoljen. Njegovo lastno javno trditev vendar smemo ponoviti, posebno če Roblek s tem ob enem naznanja, da bo kmalu zopet volitev. Za nekaj mesecev ali za eno leto samo vendar ni treba takega razburjenja zanašati med ljudstvo! To bodo nam g. Roblek in njegovi prijatelji, ako trezno sodijo, gotovo tudi sami potrdili.) c Dol pri Hrastniku. Dolga in hiuda zima, ki nas je mučila skozi tri mesece, se sedaj poslavlja od nas. Ce tudi nerada, morala se bo vendar umakniti toplim žarkom pomladnega solnca. Prišla bo pomlad. Vstajenje v naravi. Nekaj enakega se nam kaže tudi v narodnem oziru. Bliža se tudi tukaj dan vstajenja, dan 14. majnika, ki bo odločilen za dobo dolgih šest let. Tudi nas tlačijo in ovirajo razne nasprotujoče stranke, zlasti r>n1 K 50 v, po pošti 1 K 66 v. „Bogu, kar ¡e božjega.4* Spisal Fr. S. Finž-gar. Ljubljana 1906. Založila „Katdliška Bukvama". Tako je naslov novemu molitveniku, ki nam je jasen dokaz, da se da tudi doma napraviti nekaj, kar presega ne samo po vsebini, temveč tudi po zunanji obliki tuje izvode te vrste. Vezava je dvojna: 1. z upogljivimi platnicami za gospode: lino umetno usnje z rdečo obrezo 1 K; šacreno usnje z zlato obrezo 2 K 20; najfinejša teletina z zlato obrezo 8 K; 2. s fino vatiranimi platnicami za dame: fina umet. teletina z zlato obrezo 1 K 90 h; šacreno usnje z zlato obrezo 2 K 20 h; najfinejša teletina z zlato obrezo 3 K. ! Molitvenik toplo priporočamo. Novi državnozborski volilni red z zemljevidom in imenikom volilnih okrajev na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem se naroča v „Katoliški Bukvami" v Ljubljani. Cena 60 h, s poštnino 70 h. — Tudi „Naš Dom" se še dobiva v naši tiskarni, v katerem je volilni red za Štajersko razložen. Naša zvezda, op. 87. Besede spisal Simon Gregorčič, za samospev s klavirjem zložil Anton Foerster. V Ljubljani 1907, Založila „Katoliška Bukvama", tiskala „Katoliška tiskarna." Cena 80 vin. Cisti dohodek je namenjen Gregorčičevemu spomeniku. Zopet nova skladba dičnega skladatelja. Pisana je za visoki glas s spremljanjem, flasovira. Gotovo jo bodo z veseljem pozdravili naši pevski krogi, saj je komponirana s fineso, da bi se tudi v koncertni dvorani poslušala z zanosom. Sploh pa o skladbi ne moremo izreči lepše pohvale, kakor če rečemo, da je skladba globoko zamišljena ilustracija besedila, in to ne le v napevu, ampak tudi po spremljavi. Skladbo zelo priporočamo! Naroča se v „Katoliški Bukvami." * Fr. Kimovec. Drobtinice. d Katoličani v Združenih državah. V združenih državah in njenih kolonijah je 21 milijonov katolikov. V samih združenih državah je narastlo število katolikov od leta 1905 za pol milijona duš. d Največji zvon na svetu imajo na Japonskem v Osaki. Visok je osem metrov, v obsegu meri 17 metrov, tehta pa 180.000 kilogramov. Preje je bil največji zvon na Ruskem v Moskvi, ki je še sedaj najtežji. Največji zvon v Nemčiji je v Kolinu; v .k je 3 : 1 m, težek pa 25.250 kg. d Zob je s kovaškimi kleščami izdrl dninar Herman kmetu Burgu v občini Barkonži na Ogrskem. Herman je potegnil tako krepko, da ni izdrl le zoba, ampak kar vso čeljust. Burgo je omedlel in v kratkem umrl. Konštatovali so, da so bile klešče zarjavele in da se je zato Burgu kri zastrupila. Proti Hermanu se je uvedla kazenska preiskava. d Četrt milijona kazni je plačal avtomobilist grof Novilles v Caeni na Francoskem; povozil je namreč nad-poročnika Croiseja, da je le-ta umrl. Sodišče ga je obsodilo, da mora plačati vdovi pokojnika za njegove štiri nedorasle otroke odškodnino v znesku četrt milijona frankov. d Oklopni policijski avtomobil v Petrogradu. Ker so bili bombni in drugi napadi na policijo v Petrogradu na dnevnem redu, uvedla je oblast takozvane oklopne avtomobile, sedaj za poiskušnjo enega. Avtomobil je obložen z debelimi železnimi ploščami, ki so sivo pobarvane in ima v sredi stolpič, v katerem se nahaja majhen brzostrelni top. V avtomobilu se vozi policijski prefekt pri nadzorovanju. Upajo, da bo tako zavarovan pred napadi. Če se obness, uvedejo še več lakih avtomobilov. d Ljudje prežvekovalci. Angleški zdravnik dr. Broke bank pripoveduje o neki rodbini, v kateri so sami prežvekovalci že v petem kolenu. Zdravnik ni mogel dognati, ali je temu vzrok nepravilnost želodca ali le navada. Dpjstvo je, da vsi člani te rodbine kmalu po obedu brez kake slabosti s posebno slastjo dobe zaužite jedi nazaj v usta, da jih še enkrat prežvečijo in požrejo ali pa izpljuvajo. Pri tem nimajo jedila zoprnega duha in okusa. Nekaterim je pač mogoče, da se premagajo prežvekovanja, posebno v navzočnosti tujih ljudi, toda posledica je, da želodec potem slabo prebavlja. d Ali se živali jokajo? Vsakdo je že slišal pregovor o krokodilovih in mačjih solzah, a ravno pri teh dveh živalih še učenjhki dosedaj niso mogli dognati, ali res pretakajo solze. Pač pa pripovedujejo potniki, ki so potovali skozi sirijsko puščavo, da so se konji jokali vsled žeje. Tudi pri mezgih je baje opaziti, da točijo solze, ako se spodtsknejo in ranijo na nogi. Isto se pripoveduje o kamelah. Opica čestokrat glasno zajoka. Sloveči lovec Schilling pripoveduje o žirafi, ki je glasno jokala, ko se je obstreljeni približal. Tudi ježe so lovci že videli jokati, kadar izgube mlade. Gordon Kuming pripoveduje, da je videl smrtno-ranjenega slona, ki se je jokal. V Mali Aziji je preplavila reka Tigris celo nižavo okoli mesta Bagdad. V mestu se je porušilo 150 hiš; pri tem je ponesrečilo mnogo ljudi. d Smešnica. A.: „Kako pa poznaš ti pečeno kokoš, če je bila stara ali mlada?* — B.: „Po zobeh!" — A.: „Nikar se ne šali! Saj kokoš nima zob!" — B.: „To nič ne de, saj jih imam jaz!" Iz drugih slovanskih dežel. t Socialdemokrati proti veri. Iz Zagreba nam piSe naš rojak dogodek, ki jasno priča, kako zagrizeni nasprotniki vere so socialdemokrati. Pred nekaj dnevi je umrl v zagrebški bolnišnici neki zidar, ki je bil ud socialdemokraške stranke. Pred smrtjo je odločno prosil, maj gre duhovnik ž njegovim sprevodom. Med potom pa se nabere cela tolpa socialdemokratov, ki s silo odstrani duhovnika od sprevoda. Grozili so mu s pobojem, da je moral zbežati v neko hišo. In vendar kričijo socialdemokrati, da nteo proti vari! t Nemška zagrizenost. Pred par dnevi sta se na živinskem trgu v Celovcu pogovarjala dva Slovenca v slovenščini. Nasproti jima je prišla v iioljše kroge spadajoča komaj šoli odrasla „frajla"; zasli-šavši slovensko govorico, pogleda Slovenca 2 naj-strupenejšim pogledom, pljune v stran in ko je bila kakih petnajst korakov od njih oddaljena, je začela brez vsakega povoda od strani Slovencev vpiti: „Ferdomten bindisehen Hajduken!" Ker je Slovenec stopil za njo, jo je ubrala. Take cvetke poganja nemška kultura. . Najnovejše novice. G. Franc Pišek bo imel volilno zborovanje v nedeljo dne 7. aprila tudi v Poljčanah nri «. Gaj-šeku. Začetek po večernicah. Dne 14. govori g. Pišek v Vitanju po prvem opravilu, v Stranicah po drugem opravilu. Kandidat Kmečke zveze, dr. Jos. Povalej, priredi na belo nedelje, 7. aprila t. 1. volilni shod in sicer v Galiciji popoldne ob pol 3. Vabijo se vsi pristaši kmečke zveze, da pridejo v obilnem številu. k Velenje. Na belo nedeljo, dne 7. aprila t. 1. bo popoldne ob 3. uri volilni shod v Velenju pri gosp. Skaza. Govori naš kandidat prof. Franc Robič. Pristaši, pridite! m Kandidat „Narodne stranke" zbornje v nemški gostilni! Iz Slov. Bistrice se poroča, da bo priredil tam liberalni kandidat Glaser volilni shod — v nemški gostilni. Ali je to „narodno" ? m Zg. Dnplek. Viničar Jakob Kopčič je na velikonočno nedeljo streljal s staro pištolo, ki se je razpočila in ga hudo ranila na roki. m Prst mn je odtrgalo, v Mariboru je na velikonočni ponedeljek ključavničarski učenec Janez Hrastnik nabasal plinovo cev s smodnikom, ker je hotel ž njo streljati. Cev se je razpočila in mu odtrgala dva prsta na desni roki. Novo lovsko postavo je razglasila uradna „Grazer Zeitung". Postava stopi še le 10. aprila v veljavo. Mi jo preobčimo v eni prihodnjih številk. Na Koroškem prirejajo Slovenci pridno shode. V« shodi so bili obilno obiskani p Ptnj. Umrl je tukaj dne 2. t. m. Dominik H i e e 1-berger, stotnik v pokoju. — V prša se je ustrelil komij Jožef Fellner. Kaj je grnalo 191etnega fanta v smrt, se ne ve. — Ptujski župan Ornig hoče sklicati v Ptuju javno zborovanje, da se bo pral zaradi obdolžitev, katere mi je zabrusil v obraz deželni poslanec Šaherl. k Vitanje. Imeniki volilcev za državni zbor so sestavljeni. Ostali bodo gotovo nespremenjeni. Iz tistih se vidi, da občina Ljubnica šteje 116, Spod; Dolič 88, Paka 78, Brezen 69 volilcev. Ti bodo vsi volili moža, katerega bode Kmečka zveza v zadnjem „Slov. Gospodarju" pred volitvijo za poslanca priporočala! Želeti jev da se proglašen kandidat g. Pišek tudi v okrožju Vitanje predstavi pred to volitvijo. « Kmečki upor V Rumnniji. Današnja poročila poročajo, da je v nekaterih okrajih zopet pričakovati nemirov. Listi iz Bukarešta to zagotovo trdijo. V nekaterih vaseh so 20pet kmetje šli nad jude in drage svoje izsesovalce. Artilerija je prihitela napadenim na pomoč. Židovski listi nesramno pišejo o kmečkem gibanju. LJsstovlo® ur«dnlitTOi Bočna pri Gorajemgradu: Prihodnjič, danes ni bilo mogoče. — Št. Lovrenc v Slov gor.: Istotako. — Sv. Baaedikt in Sv. Bolfank: Naj boljše je na take napade niti odgovarjati. Katerega poštenega človeka pa že ta list ni oblatil? Pozdravljeni! — Smartin pri 81ov. gradeu: Kdo je načelnik? Prosimo tudi, da se čitljivo podpišete, da m lahko potem tudi osebno na vas obrnemo. — Malanedelja: Hvala lepa »a doposlani dopis, toda preveč je oseben in tako oster, da bi ineli sitnosti. Zastavite lopet svoje pero! Tržne cene v Mariboru od 28. marca do 5. aprila 1906. Živila Pšenica . . . rž..... ječmen . . . . oves ... koruza . . . proso ... ajda . . . . seno .... «lama ... fižola . . . . S : : : : krompir . . . sir..... surovo maslo maslo . žpeh, svež aelje, kislo . . repa, kisla . . mleko . . . . ■metana, sladka kisla . aelje . . . . jajce . . . . 100 kg od K h 1 kg 1 lit. 100 glav 1 kam. 16 15 10 16 13 1« 17 6 4 60 do K h Loterijske številke. mira 1907. TKST LINC 82 59 63 48 46 38 31 00 89 £2 SLOVENSKI GOSPODAR. S*an 7. ALI OZNANILA. Vsaka beseda steno 2 vin, Ti inserati se s jmejo samo proti predplačilu. — Pri vprašanjih ■ na upravmštvo se mora priložiti znamka za odgovor. > Štampiljc iz kavčuka, modele za predtiskarijf. i/deluje po ceni Karol Kamer, zlatar in gra w v Mariboru, Gospoda ulica št 15. Prawa kmečko sllvovko In drefankO) za kterih pristnost m jamči, prodaja gospa Jerič * Karčovini štev. 126 pri Mariboru ob grafiki glavni cesti. 2 (26—15) Tin», eeno in pristno istrijansko, od prve roke prodaja Sebastian Luk, trgovec v Kringi, poŠta Tinjan (Antignana) pri Pazinu v Istri. Tino pošilja v sodih od ne maaje ko 56 litrov za gotov denar aH « povzetjem franko železniška postaja Sv. Petar u Šumi (S. Pietro ki Selve). Pošlje tudi rad uzorce. 50 26—12 Krojačem in šiviljam priporoča vzoroe (Schnittmuster) za razne obleke po najnovejših modah kro-krojaški mojster Ivan Keček, Sv. Tomaž bi. Ormoža. 100 10-9 Krasno-barvne kanarčke drdrače, kvo- ¿c kače in slav- cem slično pojoče, ki so dobili v Ustju I. 19061. odliko , pripo- roča po 12 do 20 K na 8nej Gusell, naslednik Peter Kormanove drevesnice v Činžatn, p. Faal, kor. žel. ^ Šmarnice ^ Mariji, majnika kraljici v venec splel Mart. Jnrkovič se še dobijo v trgovini Cirilove tiskarne ▼ platno vezane po 2 K, s poštnino 2 K 20 vin. Tužnim srcem naznanjamo vsem inanqem in prijateljem žalostno vest, da je naša ljubljena soproga, mati in stara mati, gospa Katarina Herg previdena s svetotajstvi za umirajoče dne 28. sušca v 81. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage rajnke se je vršil v soboto dne 31. sušca ob 10. uri predpoldne. Priporočamo jo v pobožno molitev in blag spomin! V Središču, dne 28. sušca 1907. Žalujoča rodbina Herg. Jf; Marijine kapljice. Te kapljice se rabijo za vse notranje in zunanje bolezni — to je do sedij najbolje hifind zdravilo, ki izvrstno deluje in pomaga v mnogih boleznih. Osobito deluje izvrstno proti protinu (gihtu), reumatizrau, bodenju, trganja, glavobolu, zoboboln, prsobolu, kailju, pre-hlajenju, sušici, jetrni in bubrežni b»lezw, želodčni in črevesni bolezni, napihavanju, gTČH, zgagi, proti bljuvanju itd. Krepi živce in telo, torqj neobhodno potrebno z« \sako hišo. - Imam tisoče zahvalnih in priznalnih pisem. - Delujfjo izvrstno in zanesljivo. — Dobrega in ugodnega okusa so, tako, da jih VBak rad vzame in tudi otroci. Cena je franko na vsako pošto: 765 (10-10) 12 stekleni 6ic (1 tueat) B K, 24 stekleniiic (2 tucata) 8'60 K 86 stekleniiic (3 tacate) 12 40 K. Manje od 12 stekleniiic se ne razpošilja. Prosim, da se naročqje samo od mene pod naslovom: Ljekarna k zlatemu orlu, P a krač, Slavonija. U f- V Nova ta najcenejša trgovina z mami fakturnim ta kosftteOskta blagom Grajski tr* 2. JJ§ SEPEC 1 Maribor (v lastni hiši) priporoča za spomlad jyojo veliko zalogo modnega blag» a» itiiim tu gospoda. — Različno veste pristnega platna za posteljna opravo, perila za damo in gogpode, preproge, razne garniture za C^Ž^^O^KS IfOiSpOCcd in dedke, kravato itd. — Posebno velika izbir» za mvesta. to&na Semena raznovrstnai kakor cvetlična, povrtna, detelj na, _ travna, gozdna itd. se dobivajo v največji aalogi M. Iterdaps ® Maribor, Sofijin trg ------------(v gradu) Priporoča tndi svojo zalogo špecerijskega blaga, in j Barthelnovo apno za p°kla->0' "sjMise kato- I ----____vosti. Restavracija,Narodni dom' v Mariboru priporoča sortirana vina dr. Turnerja, osobito čisti muškat v steklenicah, Zadravčev ijutomeržan, dr.Stuhečev haiožan i. dr. = Piva: budijeviško in ob veselicah tudi akcijsko laško = Kuhinja samo s svežimi jedili. 0 petkih in postnih dneh morske ribe. Jllojz Šket pozlatar Maribor, Stohti trg i se priporoča častiti duhovUtin: in »lavnemu občinstvu v »-vrievanje vsen v io stroko spa-dajoiih del in popravil. -JI Trgovina z železnino Jos. Pi*sfec Maribor, Tržaška cesta 7 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega orodja za refe.jdeSce, vse vrste železnine, traverze, kosi", fieii, vodovodne naprave itd. Pert-and in Roman cement, apno itd. Vbo po najnižji eeni I Bazpošiljanje blaga na vse kraje sveta! Najcenejša, največja eksportna tvrdka! Prosim, zahtevajte veliki cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto! H. Suftner urnr, Ljubljana Mestni trg, nasproti rotovža prej t Kranja priporoča grojo rellko, izborilo zalogo fiulh švicarskih up, briljantov, zlatnine in srebrnine v veliki izberi po najnižjih cenah. Y lili V/17 i® moie blago ^ in UUaiUij dobro, je to, da je razpošiljam po celem svetu. — Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča. pozor, kupovale! I Jožef Ulaga v Mariboru, Tegethofovacesta 21. priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo mannfakturnega blaga, kakor: fine volnene obleke za spomlad vsake barve, velikansko izbiro lepih svilenih robcev in predpasnikov. Dalje priporoča tudi jako dobro modno snkno za moške obleke. Vsakovrstne preproge, odeje in rjuhe, platno za perilo, moške in ženske srajce ter sploh vse najrazličnejše perilo. — Vse po najnižji ceni! Vsled ugodnega nakupa blaga mi je mogoče prodajati blago 10 "/o cenejše kakor drugod. ,prl sv. Jožefu". -4 Tovarna za glinske izdelke 111?■",'■'■ srs v Rafiju st.::.1...:.;.............— »deltrie • parnimi «troji ta «afboijt», večkrat premlele glin» priauuM najbolj!« fedclk«, kakort patsnUrsno «amao is mk«mt>a Arvtg® »trein« »pek», tMk« il tii, u »hoke, cliunlfce. reitestra-« pilote na t?,sk, tort!**« eerf itd. p» uajnilji «ni. O Žilo ti trdi r ifisitene, Mita, psi t*mi>*rj* L Ihfotr-j*. 9 Nova trgovina i lesom In premogom IVAN LAMPREGHT MARIBOR, Karčovina 138 ob glavni cesti, za gostilno Taferne. Prodaj» vaeh vrat lesa, drv In premoga. Cene zmerne, postrežba točna. Špecerijska trgovina JI. Verfnih Maribor, Koroška cesta št. 9 priporoča svojo veliko zalogo ipe-eerijskega blaga ter različnega vina in piva, zganja itd. Velika zaloga premoga in drv. Franc Pleteršeh Maribor, Koroška cesta 24. | Velika zaloga raznega p«- ~ bistva, ogledal in podati. Cene Jake nizko. Prodaja tndi na obroke. Delniška dražba združenih povarn Žalec in Laški trg v Ljubljani j priporoča »»oje izborno pivo if sodcih in steklenicah. peruminarji! i "P A T llf \ jamčeno »reiatvo, 1 I i HI t% ozdravi vsako pe- , ratnino, ki obeša perutnice, je dris- j Ija^a, ima zapečene zadke ki vsot | včasih zalega do zadnjega komada j pogine. — Pošljite 33, B5 ali pa | 100 vin. naprej in naročite Palme j z navodilom poštnine prosto. 1. I. ! Weixl, tičjeklajni preparati I Maribor, Sofijin trg 3. POSOJILNICA V MARIBORU - ustanovljena I. 1882. - e) 6" šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri in pol milijona kron. — Stanje posojil: tri milijone kron. — Stanje rezervnih fondov in za dobrodelne namene: 325.000 kron. — Obrestna mera za hranilne vloge: 4% in 47«%- — Obrestna mera za posojila: 5%>i 51/»0/» za hipotekami, 6°/o za 03ebni kredit. Rentni davek plačuje posojilnica za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog pripisujejo se glavnici poluletno brez posebnega naročila. - Pisarna je v „Narodnem domu". -- Uraduje se v torkih, sredah, četrtkih In sobotah dopoludne, izvzemši praznike. t FELIKS ROP ^ manuf akt urna trgovina v Martiios* Grajski trg SL a. a ISZl nm prtpfCfli prtu ti pitn^H agrt^Ak BaJnK]» «mi ^ PoctnSai Alojzij Pinter trgovina pri farni cerkvi v Slov. Bistrici (podružnica na Gor. Bistrici) priporoča celemu okraju različna semena: detelj no, travno itd., galico, ličje trake iz gumija, lopate, kose, brizg»lnice, Tom. žlindro, železo ter vsakovrst. drage reči po najnižji ceni. ANTON VIHER stavbeni in umetni mizar Heugasse 4 IHlai^iboi11 Hengasse 4 (v lastni hiši) prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah. Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov. Delavnica: Heugasse 4. Prodaja pohištva: Na novem trgu, Freuhausgasse 1. T© J® novo 1 prt (ijuha) brez šiva 1 odeja z dobro volno napolnjen» 1 «glavnik s čistim perjem napohijen 1 kg čistega perja brez praha 1 slamujača (Strohsack) z lan ene ga eviULa 1 odeja iz himalsja-volne 1 obriaača V« ducata kuhinjskih obrisat 1 namizni beli laneni prt '/, ducata kavinih servietov '/, i, belih servietov (veliki; 1 pisani namizni prt >/9 ducata žepnih robcev (beli ali pisani) 1 predpasnik iz Gnccrskega draka, na obeh straneh za nošo 1 batist predpasnik (beli) 1 pas iz žameta ali svfl« 1 dežnik, močen 1 šifon srajca (fina) X oksford srtjca 1 Jagrova srtjca 1 teiska srajca 20 m močnega belega platna 20 m vojaškega platna 1 cajgaste hlače (najbolj4e) 1 ««knene hlače (močne) 1 par ženskih čevljev 1 „ moških čevljev gld. -•76 2- — V 76 86 «0 10 19 «6 46 34 46 48 96 — ■ 4fi — 17 180 1-28 -'86 — •88 — •48 8-20 8-90 68 00 86 46 Z P T O o« o« TI o N O S co o cr •t o N •o p CM 3 O ■o O CD* m" o" Tovarniška zaloga manufaKturne^a blaga Alojzij Gniušek Maribor, glavni ti»g št. 1. I qisu90 m^sjuJBAo; od A8e ; • ee Stsa tli; a» «M »S a aT » a £ ^ « S U iS&& b a » S ® g 2 © C ^ > * S ** 3 « ► S rSi «•8 "a bi V «s as PNS a« Narodna gostilna ,Pri pošti' Maribor, Tegethofova cesta 19 priporoča vedno sveži pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople j 3il. Mar. Meden. Nova trgovina Mahorič & Šeligo • Ptuj o nasproti poŠte In gostilne Vrafiko priporočata slav. občinstvu svojo sajnevejšo »aloge mannfaVtar-ne£8 blaga ter vabita k obilnemu obiska Izdajatelj in založnik: „Katol. tiskovno drnštve". Odgovorni nrednik: Ferdo Leskovar. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.