ŽENSKI QKT0BE^1937 // LETO XV. // ŠT. 10 Umetnost ukazovanja Materinstvo Ukazovanje — umetnost? Seveda, in celo zelo težka in redka, ako hoče irbeti za cilj radovoljno poslušnost. Vsak ukaz zahteva podreditve vzgojifeljivi volji. Zato mislijo .nekateri starši, da morajo gospodovalno in strogo ukazovati, zlasti še, ker so si v svesti duševne in telesne premoči. Dete pa kmalu začuti ponižujoči prizvok takega poveljevanja in se nezavedno upre ponižanju. Trde, neprijazne ali celo grozeče besede zagrenijo otroško srce in podžgejo notranji odpor, katerega radi vnanje sile in premoči sicer pritaji, a nikoli ne zaduši in premaga; otroška duša se bori med proti-slovjima: „stori to" in „nočem"; pod pritiskom se odloči za „moram", nikdar pa za radovoljni „hočem". Tak vzgojni postopek je slaba setev za bodočnost, kajti tisoč malih, navidez premaganih nasprotij se izrodi v trmo in zagrizenost ter postane velika zapreka vzgoji. ■ Ce pa spremlja srčna dobrota — ki je ne smemo zamenjati s slabostjo — resnobo ukaza, ga prežarja in .razsvetljuje, potem občuti otroška volja povelje Icot sočutno, pomagajoče in dvigajoče roko. Poslušnostua besedo neizprosno zahtevajo ljudje, ki o vzigoji nimajo niti pojma, kaj sele da bi slutili njene težkoče. Res je ubogljivost cilj Tzgoje, nikoli pa pot do nje. Mahm otrokom, ki težko koncentrirajo misli, je trajna poslušnost na besedo nemogoča; če pa jo deci le s silo in mehanizacijo vte-pavamo v glavo, težko oškodujemo nežne živce. Otrokom zelo olajšamo duševno delo, če razdelimo svojo zahtevo v delne naloge. Ako sedi neposlušna trmoglavka pred svojim krožnikom juhe in je noče jesti, nam ne pomaga prijazno opozorilo: „Sedaj jia bodi dobra in poslušna ter lepo pojej svojo juho". Presenetljiv pa je nasprotno uspeh sledečih kratkih, mirno izgovorjenih stavkov: „Roki na mizo! — Primi žico! — Zajemi! Nesivusta!" Ta kratka povelja vsebujejo vzpodbudo, odvzamejo otroku težko duševno delo odločitve, potegnejo ga v tok dejavnosti, ostalo pa stori sugestija in močnejša volja odraslega. Zelo važen — posebno za.klepetave matere — je nauk: ne zmerjajte, ne kričite, ne pridi- gnjte, kadar ukazujete! Poplava besed marsikaj dobrega odplavi in utrudi ter postane vsaKdanja. . Ukaz naj bo kratek, s tem pa ni rečeno da bi ga ne smeli ponoviti. Bolje, kot da ga mi ponovimo, je, če ukažemo, da to stori ofrok sam: „Kakšno naročilo sem ti dala?" ali „Kaj sem ti pravkar ukazala?" Povelje se na ta način trdneje vtisne v spomin, in otroci se navadijo pazljivosti. Vsekakor in pod vsakim pogojem pa mora vzgojitelj opazovati ter spremljati potek izvršitve, a nikdar ne sme pripustiti delne ali površne izpolnitve ukaza. Iz vsega navedenega lahko posnamemo, da ne smemo brezglavo ukazovati ali celo vec stvari naenkrat. Kako naj mali možgani Fedelajo množico povelj, ne da bi trpeli škodo ? Naravna posledica takega ukazovanja je neposlušnost in otrdelost proti njemu, kajti otrok se nezavedno brani preobremenitve. Poleg tega moramo postopati dosledno. Kar smo ukazali, je ukazano, kar smo prepove-dali. .je prepovedano za vselej; popuščanje preklicevanje in naknadno odstopanje od povelja spočetka samo bega otroka, pozneje pa ga privede tako daleč, da ne vzame ne nas, ne naših ukazov več resno, in ima čjsto prav. Z neumnim in. nepremišljenim pove- ' Ijevanjem si naravnost vzgojimo neposlušneže in neubogljivce. Tudi za dolgo časa vnaprej ne smemo ukazovati. Kako naj bi bilo dete, ki blaženo Zivi pestri Igri trenutka, srečno in veselo, če ga tuja, nezaželena volja za ure in ure vnaprej prisilno priklepa nase ? Kdo ne bi raje trgal cvetlic, kot nosil kamenje?! Nikoli pa ne bodimo do svojega otroka tako obzirni, da bi mu hoteli ukaze obrazložiti ali utemeljevati. Zagovor vsakega upravičenega vzgojnega koraka je zapopaden že sam v sebi. Vsi tozadevni poizkusi vzbude v otroku le sum, da dvomimo o njegovi poslušnosti ali da nismo prepričani o pravomočnosti ali ne-preklicnosti povelja. Zato prične deca s posebnim veseljem razlagati in uveljavljati svoje nespametne in nesmiselne ugovore proti u-kazu: končno moramo celo mešetariti z njimi za to, ali nas bi, ali nas nebi ubogali. .Ne — vzgojiteljeva — volja je navzven edini in popolnoma zadosfeti razlog za poslušnost. Vsako povelje moramo preje in 65 ! -dobro .premisliti te . goVTorimĐ.'-postaD : pretehtati; ko pa m iz- ,_____3 EostkTE iE zakon, ptiok ima tanko uho za tehtnost, tuje volje tqr " tafeb} 'zasluti in . občuti; ako Jie zveni harmo- r sebi ! duši. tistim glasom in kateremji pi 'ki.gi-sam sluteč liosi avimo: moialbi zakon B. G. P,. Žena in družba Kar smo mi, boš tudi ti, kar si ti, sinp bili tudi mi! . 'Tako ie -napisano . pri vhodu na .pokopališče.T.Batarcu. Mrtvi govore resnico-žLvim, zdraVim, srečnim-. Gorvote pa večini zaman in brez vtiska. -Misel- na 'smrt in -grob je tako neprijetna, đa S.e je otresaino in -živimo'dar ije brezlirižno, kakor da smo bili rojeni ne--. smrtni.. Lalikomiselni smo. iz-, strahu :pred prezident Osvoboditelj-češkoslo- . - Veliki prezident usvoßoaiteij - ces valke republike, piot. dr. Tomaž G. Masaryk pa .je zapisal i „Jaz se sttittr ne bojim, mnogo. (jiidi se, je ne baji".. Leta je hodil nagrob nepozabne svoje, edino' ljubljene žene';.In - posedal ob čisto preprostem- njenem grobu, . o|5- katerem si je določil .zadnje počivališče. Bad je hüdil po'pokopališču v Lanah. ne-. daleč 'svojega gradu, -stal -ob gi-obeh in mislil . na lastno smrt.. Bil je modrijan; ki -se nt bal-smrti in'groba, -ker- je mislil na nesmrtnost svoje diiše. „Nesmrtnost duše izvira iz priznanja -Koga, iz vere v sve.tovni red ih v pravičnost. Ne iilo bi pravičnosti, ne bilo bi popolne -enakopravnosti brez večnosti ■- duse",-je--pisal Masaiyk, eden največjih-filozofov, državnikov, junakov, mož, M bo ži-■ vel. v zgodovini svojega naroda in evropskih držav-kot genij izjemne veličine.. ; ■ Zaradi njegove izjemnosti stoji Masarykov-lik pred niimi-v današnji'-dobi kot. vzornik, "ki-po svoji čistasti iivljenjs, svoji plemeni-to^i, dobrötnosti, neizmerni-, vztrajnosti. v boibi za resnico in-pravičnost'nima parana svetu; Koliko in kako iispc.šno je- deloval-in se boril -tudi za Jugoslovane pred vojno, med - vojno-' in- -po vojui, 'osiane ž zlatimi- črkami :■ zapisano v hali historiji,-Med najbolj zaslužnimi možmi zä našo svobodo, in ustanovitev - jugbslaivije-je' bir:Ma«aryk, -očetoyski: sveto;; '- vdlee in prijatelj;. naäe;^a. krafia -Aleksandra. Masaryk je mislil ha gröbch, o pokojnikih; ' in jim, :postavljal-y; svojih." spisih Vedno nove ', ira.sne :spqmehifce^ Neizmerna je .bila.iijegbva hvaležnost da 'velikih predhodnikov,- pioniK, jeV -češkoslovaslse svobodi; . in kulture., .Ma-,:iodnega. gospodarštva iS." vojaške, sile.: Bd pa ■je tudi vzgledaik - sssdfega' natodii. In vsega piošvetljeiiegii, .človeStv.ff; Y ,piete,thošti 'do , : liinriih šoboe in do- gcöbpy -najbolj nežnatnih in najbolj-pozabljenih rojakov-; - - , " . .T Lanäh nä pokopališču leži -qisto v tla sesedla plošča. Zan-emirjena .plošča, .na ka-, • ,.teji nikdar ni'.-gorela lučka in ni-ležala nik-'da'r noben.a cvetkah iPrezident. Masaryk si -ustavljal pb nji in premišljal.- Končno vprašal grobarja,- kdo leži po.d ploSčo. „I mlada, samomorilca", je. odgovoril gijobar. „Fant in' dekle. Prav tukaj'.sta se v obupu' usmrtila; Vaščani so ju radi imeli, tudi žnp-" nik ni ligovarjal! pa smo ju' pokopali tukaj ih položili na -hjuii skupni grob tole pjoščp. Dolgo te že tegi, grob se. j^ udri i.n plošča se -je ponižala, .da je da^es ze cisto ravna s '"'^^Odtlej se je 'Masaryk, kadarkoli je'prišel-- na-grob'svoje -Sarlote, .'Vselej ustavil pred. plpšČ9 -nesrečnih dveh'mlad.ih ,sampmbr;lcev. in razmišljal o njunih neznosnih bpl^'š'Jih m obupnih , čustvih. Ni ju poznal, niti; imen ni veäel,"ä Vselej je po.častil njun;spomin -7 ' oUi velikan iispehpv in slave .-.. - ■ Kako- daleč je še .premnpgo; naših 'ljudi' od pietelnosti "do- inrtviji-,' ki .jo'Je i izražal-',-v., svojih spisih in-v'isvojem. vedenju .Tomaž Masdryki Koliko sirpvosti, se. dogaja aa slo-.' ■venskih pokopališčih;' koliko brutalne brez-čutnPšti do mrtvih in grobp-v; ko liko'žalitev do sorodnikov pokojnikov-.doživljam'p pravna praznika. Vseh svetnikov in Vernih .duš ! "Tudi tega. piroblema se moramff dotekniti-■ v listu za žene in še posebej ža matere in gospodinje. 'Saj' žene najlažje- vplivajo na mladino m starino, da'bi-se tudi nase ljudstvo vsaj nekoliko-pribhžalo vžglednlku M.a-■saryku glede pietetnosti. Ne bomo .govorili-hijenah, ki .po grobovih kradejo cvetlice; letilk'e, iničje ■ i . .spoinenil ■acije ..ter lomijo dr "trii lalu grmičje Vin' o.^aje, pii ;celp križce; .in .drugo ________i kriinindni tipi, ki_ jim more do ž-iVega le policija aii ■ oičpžništvo. Da- so m'ed nami take hijene., je sramota, 'ki lioli-vsakega'kulturnega- Hoveka; ',: - ^ Toda tlidi vedenje-našiU-.'ciSritiziranCeT 'v pOgrebnih' sprevo.d.ih.zasl'dži često najostrejšo-.; - grajo.'-Pri nas, nekateri:' he,'vedo.' d.a,'n5,:spö-, -, diib'tio; hoditi za pp'gi-eb.om; ka.kpi; ua-,;veser,, . liijo; -¥■ svetli. obleki -z -riječim; klobiikom ali ■ rdečo Jtr'a-vBfo,,;'pa::i!'fe::Wmejah,,'btebeia^, ;poskočen. Ljudje.todqp;ia,kr&tP/se jažgpvarjajo, liiahajd z rokami;,ii) se ,včasih-,: ■ kar oa; grC8 iatrohpfajo.-'NamiEstpWM mišlj'ali p -'pokojniku ' in; njegovih; potomcih,;. se tiho razgdvarjali p minulih daea Stt^^^^ -';-ki ^so jih doživljali ž-Djim yređ,-y;-prijatjlj-;;: "štvu, v borbah iili' i-)ac!ošfi'h-,.;govQre pogrebci '.'0 ;t6Čeh,: ki nisP 'ž^ umrliiii .^ iiikiki zveži, ; Brez pietete iamo, motijo di^ge. Ki-sjiremr Ijajo ppkojnika ha zadnji poti. ,, .. .. .. , - Pa so'tii» Ijadje, -ki,Bo.celo v-svoji pi-eteü brežobzirno sebični. Ko uravnavajo, svoj , -grob. meeejo, plevel-in suhljad na sosedne, .'grobove, hodijo, po' njih. tro'sijo pa trtjih ' grobnicah, .papir, .škatle, , dogorele sveče in 66- ■ .^so navlako; Da. je le ■ njih" -grob' urejen ih okrasen, okolica je lahko pfawato "stoetišće; ■ -f* .•■I""-'®' ®?- zavedajo sirovosti,- s .kaiero zali;o svojce sosednih grdbišt- in pozabljajo, da je vsak grob vreden spoštovanja, pa naj .=i bo v njem pokopan še tak levežj pozabljen in njorda iieznan. Kdo ve^ Sli ni bil tisti pozabljenec duševno in .srčno višji; 'kakor SI sam, ki inu' izkazuješ,-.ker si š? živ m zdcav, prtziranje s -svojim nespoštljivim ravnanjem;- Toda pomni:-- Smrt- zeiiači pod' opato kar rodil je beli dan! Gotovo ne že-•■ l)s, da bi se kdaj —. morila že prav kmätü — godilo, s-'tvojim grobom tako, kakor-de-Jas zdqj ti! Id-ne jjozabljajmo resnice, ki jo grobovi.moLče-ponavljajo: ' • . ' Kar. si zdaj- ti-,' smp bili 'tudi mi, in kar ■smo mi, boš tudi ti! ' - Kisanje .zelja. Kislo zelje si,pripravimo v jeseni, ko. so zeljnate glave najcenejše in so listi še sočijati, da dadö od sebe tekočino, ki je za kisanje potrebna. - Letošnje-leto; lio so .goseiiicjs uničile tbr Jiko zel.rnaiili-glav^- bo tudi -kislo zelje mnogo Kuhinja — 1 -- , -- dabrO. -da dslo zelje. si gospo- dražje kot sicer. Ža+o ■ dinje same pripravij________ ', zeljnate glave očisti, iždolbi ne- ■ kohko storžke,- prerezi- vsako glavo čez pol ••ter jih žreži na-strgaliiik-u na rezance, neko-. hko -sirše kot 2a zeljnato sol-oto. Ko imaš že :. dovolj..narezanega zelja, ga dsoli in.potresi .S-.lcunljem ter -ga z rokami dobro premešaj: • Zelje naj.bo bolj pičlo . slano. Potem stresi y sodček a-li leseno-kad-nekoliko zelja, na--. ...ravnaj z roko,.,da bo - povsod enakomerno visoko,, -nakar ga. stlači z vso-.: močjo pesti ah. z; .lesenim- batom. -Pokrij z novo plastjo . -pripravljenega .zelja in ga 'ilači, da se tesno spnme: Tako postopa ;-dokler ne napolnis sodčKa toliko,. da je skoraj približno še za ped praznega prostora. Med posamezne plasti zelja lahko enakomerno zložiš, tudi vrsto - manjših celih oolovic zeljnalih glav. Tako na-polnjeii sodček ponovno na vrhu dobro po--tlači, da- se pokaže tekočina, ki . i pravimo zel}nič'a,.Sediij-pok:rij-želi.e s čisto belo krpo,, ki. naj bo precej večja od okrogline sodčka.-•Na krpo. položi .nekoliko; manjšo'-okroglo desko, ki .jo-pbteži s'težkimi,- čisto umitimi' kamni. Ako hočemo,- da se zelje hitro skisa,' , postavimo sodček za teden dni bolj na ioplo morda v kuhinjo, pozneje naj stoji v kleti. Za jnarijšo uporabo si napravimo zelje lahko tudi v. večjem lončenem loncu. ; Kislo zelje V sodčku ali loncu treba vsak teden enkrat, po potrebi pa še večkrat, oče-■diti.-V-ta namen odstrani kamne in dvigni okroglo desko s krpo . vred. Z zajemalko odlij zeljnico, nmij sod ob notranji strani;: ako je kaj preihehkega zelja, ki ni več s-ve- " že, ga tudi- -previdno posnemi z vrha. Umi kamnć in deskp- in operi krpo ter jo -v-čist vodi izžemi.' Nato napravi nazaj vse kakor •je-bilo in vlij naposled na zelje nekoliko-vode, da ne.bo na .suhem. • ' . , . Kislo zelje ne sme razširjati, smradu nego-.mora^lepo dišati po kislini. Ako smi;di, je znamenje, da ga premalo cedimo, ali da sto.Ti na pretoplem kraju. ■ . Pražene ohrovtove glavice. Prerezi tri rnajhne, ,trde glavice ohrovta čez pol, operi Jih ter položi v kožo na olje, presno 'maslo' .ah mast, v kateri, si precvrla nekoliko se-sekljane^ čebule rn zelenega peteršilja.;' po--treši jih inalo. s soljo in poprom ter praži par minut. Potem prilij malo jiihe, pokrij in .pari .ohrovt tako dolgo, da je popolnoma mehak. Daj ga h go-vedinf ali pečenki na rnizo. Zabeljene ohrovtove glavice. Prereži dve zelo trdi glavici čez pol,' skuhaj ju na^' ■.juhi-ah slani vodi, odcedi,' prereži vsako vpolovico še čez pol,, i.zreži-storžek, .vendar tiiko, da 'ostanejo listki še skupaj, potresi . .- s kruhovimi drobtinami in polij r -fročiin . pre.snjni. maslom. ' .. .. . ;.. Pfažena zelena.. Gomolje od zäene ooi- - sti -in -.-Okipi ter'..jih: žreži -na' listke, ki jih.' jjrazi š sesekljano čebulo, česnom in sesek-. Ijahim- zelenim peteršiljem;na olju.- Jed naj - se dela pokrita, da zelena' ne bo siiha. Šara s papriko. Nä 2 žlicah olja prepraži" kavno .žličko sesekljane čebule, 20 dkg oče- ' - jene, na rezance zrezane in poparjene zelene - - paprike in dpdaj malo-pozneje-š6 prav toliko •olupljenih na rezance zrezanih paradižnikov . brez pešk. Pari vse do mehkega. Preden daš' - -na mizo, primešaj 15 dkg olupljenih Ha re-ziiie zrezanih -rezin safaladi ali kake druge podobne klobase,-Daj na mizo vroče s-krom- - pirjem. Govedina v kisli smetani. Pol do tri-. četrt kg mehke govedine od stegna-dli pljučne ribice pretakni s prekajeno slanino prav na gosto, odrgni s soljo -in. poprom in opebi meso od vseh strani IcpO rumeno. 'Vzemi , meso iz masti, na njej pa zarumeni majhno drobne sesekljano čebulo, koreninico, peter-šilja, košček zelene in na listke zrezan korenček. Dodaj poznge še lovorjev listič in nekoliko materine dušice (timijana), napraši' s 4 dkg moke, ki jo malo zarumeni, prilij tri osminke (poldrugo skodelico) kisle sme'taii'e in četrt, litra vode, prevri in duši potem -■v-tem soku prej opečeno meso.do meh- -kega. Naposled (jrimešaj žličko gorčice, nekaj zre^cahih kapar in krhelj limone. Duši "še nekaj.časa, potem.zreži meso na rezi'ne, ga • 67 Fe SS zloži na podolgovat krožnik in pretlači o-mako na pečenko. Zraven daj krompirjeve krokete ali jajnine. Svinjska pečenka na način divjačine. Stolci v možnarju -ali sesekljaj 5 krivim nožem 6-8 zrn nove dišave (Neugewürz), 2 dišeča klinčka, lavorjev listič, malo popra, li-jnonovega ,olupka in nekoliko kimlia. K temu lij četrt litra črnega vina in soka od po-„ /ice čebule ter zmešaj. Potem podgrni s to marinado kg svinjskih zarebmic, nakar jih zavij v čisto krpico položi v lončeno ali porcelanasto skledo ter polij z marinado. Tako naj stoji 2^3 dni, a medtem večkrat obrni meso, da bo vedno v marinadi. Preden ;š meso, ga odrgni s soljo, prideni rezine lie in kakih 10 dkg presnega masla. Peče. naj se počasi in pečenko polivaj med pečenjem večkrat z juho in marinado. Končno vzemi meso iz koze, potresi na maščobo, ki je ne sme biti preveč, žlico moke, zarumeni, če ni še dovolj zabarvano, prilij malo juhe in, če treba, še nekoliko vinskega kisa, pre-vri ter vlij na razrezano pečenko. Soku lahko primešaš tudi kisle smetane. Telečje noge v omaki. Skuhaj jih z jušnimi zelenjavami v slani vodi prav do mehkega, a dodaj tej vodi lavorjev listič, malo kisa in nekaj zrn popra. Medtem skuhaj na trdo tudi S—4 jajca, olupi jih in rumenjake stlači, beljake pa drobno sesekljaj. Primešaj jim olja, kisa, soli in precej sesekljanega drobnjaka. Kuhano in ohlajeno meso odberi od kosti, zreži ga po možnosti na enakomerne rezance in ga polij s pripravljeno mrzlo omako. Zraven daj prazen , ali pečen krompir. Možganja poga:ča. S pol kg govejih mo-žgan potegni kožico in jih kuhaj 10 minut v slani vodi, nakar odcedi. Potem nmešaj 5 dkg presnega masla in 2 rumenjaka, prideni sesekljanega zelenega peteršilja, 3 žlice mleka in i žlice moke. Primešaj tudi osoljeni sneg dveh beljakov in naposled na debelo sesekljane možgane. Pogačo speci v namazanem, z drobtinami posipanem modln in jo daj s kislim zeljem ali s solato na mizo. Možganji zrezki. Očedi goveje ali več svinjskih možgan, odstrani vse kožic opeci možgane na olju ali presnem maslu. Potem jih sesekljaj, primešaj nekoliko že-meljnih drobtin, 2 razmotani jajci, par žlic kisle smetane, soli, popra in če hočeš, tudi malo nastrgane čebule. Tako pripravljene možgane dobro zmešaj, napravi iz njih plo-ščaste hlebčke ali zrezke, ki jih povaljaj v jajcu, drobtinah in papriki ter jih speci. Lažje delaš, ako zaviješ že pripravljene hlebčke v oblate in jih šele potem pomočiš v jajcu in povaljaš v drobtinah. Mozganje klobasice. Skuhaj možgane kakršnekoli vrste v slani vodi, sesekljaj jih primešaj nekoliko popra in sesekljanega, zelenega peteršilja ter zavij majhne dele možgan v oblate, da dobiš oblike polklobasic. Povaljaj jih v jajcu in drobtinah in ocvri na olju ali masti. Serviraj jih z limonovimi rezinami ali na kaki priknhi. Krompirjevi kolački s sirom. Kilogram sirovega rumenega krompirja olupi in ga nastrgaj na strgalniku v skledo; rjavo vodo,, ki jo da krompir, odcedi in primešaj 2, rumenjaka, potrebne soli, nekoliko kimlja ter toliko pšenične moke, da dobiš mehko testo. Končno prideni še 20 dkg nastrganega' trdega sira in trd sneg dveh beljakov ter narahlo premešaj. Razbeli v kozi toliko olja ali ma-' sti, da bo dno dobro pokrito in polagaj z žlico majhne kolačke tega krompirjevega testa v mast; potisni jih nekoliko, da bodo ploščati. Potem jih ocvri na obeh straneh .rumeno in serviraj vroče s solato. Jabolčna jed s koruznim zdrobotn. Skuhoj koruzni zdrob na mleku, da bo precej gostljat. Primešaj 1—2 jajci, precejšen kos presnega masla in pest rozin ter sladr kiirja po okusu. Osoli tudi prav pičlo. Naposled primešaj dobro osladkanih, na re-zance nastrganih jabolk, tako da bo srednje. gosto. Speci na dobro namazani, z drobtinami . posipani kozi. Ako bi se preveč strdilo, polivaj s sladkim mlekom. Koruznemu zdrobu lahko primešaš tudi nekoliko bele moke, a mešaj ves čas, da se ne pripali. Za jedi te vrste so najprimernejše ognjavarne posode, ki so jako lične in jih lahko postaviš na vsako mizo. Jabolčna jed II. V ognjavarno prsteno posodo, ki je dobro namazana s presnim maslom zloži vrsto tenkih šemeljnih rezin, ki si jih prej pomočila v mleko. Povrhu na-tresi narezanih jabolk, sladkorja, pomešanega s cimetom ter nekoliko rozin; na to položi v presledkih kupčke presnega masla -lešni-. kove velikosti. Pokrij zopet z žemeljnimi rezinami, pomočenimi v mleko in napravi tako par plasti, tako da se vse menja. Na vrhu so žemlje, ki jih tudi osladi in obloži s koščki presnega masla. Razmotaj 2—3 jajca s pol litra mleka, osladi in vlij na jabolčno jed enakomerno. Speci v precej vroči pečici 'in serviraj kar v posodi. Ako nimaš ognja-varnega modla, je dobra tudi navadna koza. Lažje se jed zvrne, če položiš na dno prav tako okroglo zrezan papir, ki ga, ko je že v kozi, namazi s presnim maslom prav obilno in posipaj z drobtinami. „Pijani kmet«. 7, I rdečega vode, 10 dkg sladkorja, 2 dišeči skorjico cimeta in mal krhelj limi kli kom vred post. kjer naj stoji 10 m Potem odcedi tekoči z dvemi celimi jajci žemljic, zrezanih na toč štedil t, zavreti. ps 10; polovico in polij to nt rezine. Ostal '/, 1 nčka, olup- ime imotaj starih ino si 68- prihrani za pozneje. Olupi tudi štiri srednje velika dobra jabolka, izkroži peščevje in jih zreži na pol prsta debele rezine, ki jih povaljaj v moki ter jih na maslu ali masti na obeh straneh hitro opeci. Namazi kozico dobro s presnim masloni, posipaj dno .in stranske stene z drolptinaini in zloži na dno ■ vrsto v vinu namočenih žemeljnih rezin. Povrhu namazi precej na debelo marelične mezge (marmelade), ki jo pokrij z vrsto opečenih jabolčnih rezin,- na to zopet razvrsti zemlje, marmelado itd.,, dokler ne porabiš vsega. Zadnjo plast tvorijo zemlje. Pogačo f)eci '/4 ure v pečici, potem jo polij z osta-im vinom in jo peci še četrt ure. Zvrni jo na plitko posodo ali polagaj z zajemalko na okrog okrogle pogačice, ki jih dobro posipaj s sladkorjem.' Sirova gibanica z vanilijevo omako. Zmešaj »/4 kg kravjega sira, V, kg sladkorja, 2 žlici presnega masla. 1 jajce, 6 dkg moke in 6 dkg rozin, ščep soli in nekoliko nastrganega limonovega olupka. Medtem tudi že napravi krompirjevo testo, kakor za krompirjeve cmoke iz =/4 kg skuhanega in pretla-čcnega krompirja, smetane, nekoliko presnega masla, jajca in potrebne soli; dodaj noževo konico pecivnega praška in pogneti. Razdeli testo na 5 enakih delov; vsakega razvaljaj na okroglo, krožniku enaki) krpo, namazi vsakega na debelo s sirovim nadevom, zvij kakor omeleto in jih polagaj v namazano kozo drugo poleg druge. Vmes tudi pomaži z raztopljenim maslom. Potem zalij z mlekom, da bo gibanica do polovice pokrita ž njim. Peci v pečici, da se mleko popolnoma povre in se gibanica naposled nekolilso opeče. Preden neseš na mizo polij z vanilijevo omako, t. j. redko vanilijevo kremo, in serviraj še s kuhanim sadjem. Pecivo k čaju. Mešaj tako dolgo 6 jajec s 25. dkg sladkorja, da se začne peniti. Potem prideni 125 gramov surovega masla, žlico ruma, 750 gramov moke, pol žličke jelenove soli in nekoliko nastrganih limonovih olupkov ali stolčene vanilije. Zgneti to dobro v testo, razvaljaj ga, izrezi iz nfega z majhnimi modelčki razne oblike, ki jih speci na namazani plošči v srednje vroči pečici. Čajno pecivo II. Zgneti hitro v gladko testo 20 dkg moke, 12 dkg presnega masla, 10 dkg sladkorja, celo jajce, sirov beljak in drobno sesekljane olupke četrt limone. Naj počiva pol ure; potem razvaljaj testo za pol prsta debelo in izrezi iz njega male kolačke, ali kake druge oblike, ki jih položi na na-mazen, z moko postupan pekač, pomaži' jih z raztepenim rumenjakom, položi na sredo vsakega kolačka pol mandlja ali oreha, pusti da zopet počivajo četrt ure, nakar jih speci v vroči pečici. Biti morajo lepo rumene barve. S pekača jih vzemi še preden šo se popolnoma oldadili. Kompot s Sadoiem. V^ litra rumenega vina ošladi in ga kuhaj s šibico vanilije. Obloži dno steklene sklede s kuhanim sad-, em: breskvami, češpijami, hruškami, jabolki, cakršno sadje pač imaš. Pozimi uporabljaš kompot iz kozarcev, ali banane, oranže, datlje, pistacije, posušeno grozdje, jabolka. Vlij toliko vina na lepo zloženo sadje, da je od tekočine pokrito. Iz ostalega vina. 4—6 rumenjakov ter pol pičle kavne žličke moke napravi šado,' primešaj mu 3 liste v vinu raztopljene in precejene 'želatine in vlij to na kompot. Postavi na led ali v močno slano mrzlo vodo. da se strdi. Pekmez od jabolk s smetano. Dobro vrsto kiselkastih jabolk olupi, odstrani peščevje in zreži jabolka na koščke. Dodaj košček presnega masla, malo medu, skorjico cimeta in dišeč klinček. Pari na štedilniku, a mešaj, da se ne pripali. Ohlajen pekmez serviraj s stepeno smetano in suhimi piškoti, vafli ali cevkami. Rtiska krema. Stepaj v kotličku na žerjavici pol litra belega vina, 12 dkg sladkorja odrgnjenega ob limono, sok dveh limon, dve celi jajci, 4 rumenjake ter 2'/, dkg želatine, stopljene v belem vinu. Ko zavre tekočina, jo vlij urno v skledo, primešaj še pol kozarca araka in stepaj to, dokler se ne shiadi. Potem vlij kremo v lep model, ki je posipan s sladkorjem, postavi ga na led in ga tudi obloži z ledom. Predno neseš kremo na mizo, jo zvrni iz modla. Rimski punš. Stepaj v kotličku na žerjavici 4 rumenjake, 15 dkg sladkorja, žlico moke in precej ruma, tako dolgo, da se začne dvigati tekočina. Potem pa potegni kotliček tak oj na stran, ker ne sme zavreti. Mešaj punš tako dolgo, da se shiadi; potem primešaj pol litra osladkorjene spenjene smetane in po okusu še sladkorja in ruma. Na-lij punš v kozarce, rleni vrhu vsakega kupček sladke spenjene smetane in postavi nato kozarce na led ali vsaj na hlad. Praktična navodila Umivanje brez vode Žal, da je celo v mestih še vedno mnogo stanovanj brez kopalnic. V tem primeru sta dve možnosti, ki kolikortoliko nadomeščata kopanje. So pa tudi ljudje, ki se zaradi kakega izpuščaja začasno ne smejo umivati z vodo. 69 . r ' -Umivanje, ysegä' telesa'z oifem.' Olje flamree nima' samo -lastnosti; da ohrani ko^b ' gladko io elastično,, marveč -je hkratu. tudi izvrstno čistilno Sredstvo', ki ga trebi) tipo-rabliati-posebno.ondi. kjer koža-zaradi posebne Ruhote nasprotuje p.repo.postemii,.'umi7' vaWjll; In sicer postopamo ta'ko," da si mažemo : kožo. vsesii' telesa z oljem ^ ako .je gorko,' je . čišćenie mnogo uspešneje — počakamo, da se Vpije v.kožo iri jo. potfem s pljitrienimi "krpicami ali s kosmiči vate izbrišeing-'.Koft--■'čno. odrgnemo kozo še z' rnehko frotirko. Prah in iesnagd. na ta nattn. temel.jito.'od-, • stranimOi Ako gmp:'^ tem umivanju natančni in temeljiti. ,se,riiatn^ni bati, tla bi se posteljno perilo pomazalo.' ■ - , . ' , Poleg pmenienega „umivanja",-na neka-tere ugodno vpliva tudi krtač^nie vse telesne površine s suho. ne pretrdo ščetko. V zač,ctku,, je umestno uporabljati celo prav mehko ščetko, ki .jo pozneje žamenjamo z bolj trdo. Vendar vsaka koža ne pi-enese dnbro. takega - čiščenja.; nežne plflvolaske, ki imajo nava.dno -■ -tudi prav nežno polt, bi se nemara, do krvi , • VSE opraskaje in- dbčutiio raiiile. 'Vel.ia torej p-revidno,poizkušati..Fri jjrvih;poizkusih koža često, oddaja v- fin 'prah zdrobljene lu.ske, -a to-kmnlu pojenja. Znojnice nimajo ničesar -vefi oddajati, svobodne so ' in" lahko dihajo. . Kurja pnlt polagoma izginja, koža je-jirepo-renii -s krvjo ter je-videli -r-i.sta ju- napeta. , ßäznme-se- pa, 'da niH;„čii5čenje z'oljem riiti '„krtačenie" ne more za' dalje.-časa nadomeščati vode. Vsaj eArat v • tednu, temeljito kopanje' v topli - vodi ^ ■m;ilom ter končno, topla-ali-mrzla,prha, k'gkör .je kdo navajen," je zdravju in prijetnenili občutju " neohodno potrebna.. •' ' • . -;, , - " ■ Deževnica je poleg julranje-rose za urhir vanje obraza' in sploh vseg'a-telesa izrednp -ugodna, ker je" mehka vod.a. -Zlasti .ob, letoŠT njem deževnem poletju in kakor-kaže ^e " deževnejši ..jeseni, pac/nikomur 'ne dela" tež.nve- nastre.či si skora.j .vsak-dan nekoliko ,dežia za uniivanje. — Tudi „za namakanje -perila.in za izpiranje je deževnica jako dobra,. seve, ako je čista. Mastne ovratnike na moilcih sultnjali oSistiš: Zmešaj-enake dele tople vode, šal-mijaka in terpentina. Pnmakaj krtačo v to-tekočino in drgni po ovratniku. Nato izperi , s čisto vodo, in ko se ovratnik nekoliko, osuši, ga zlikaj; Pravo, srebro spoznaš lahko in na eno-, staven način: Položi ga v ra'žtopino vode in-■kuhinjske-šolipravo srebro ostane belo,", nepravo pa dobi vijoličasti lesk, ki ga od- . Rra-r-is,..'ako ga odrgneš š sajmi in kredo. Tudi madeže, ki ostanejo na srebrnih žlicah-, 'od jajenih'jedi, odstraniš s:-sajami. Pleterio poliištvo očistiš na sle.deč aa-.ain: Najprej pohištvo z-metlico dobro; okr-tači,- da:0đstrm1š ves prah. Potem ga odrgni- . 2 mehko krtačo, in mehko milnice, kateri si. dodala malo'salmijaka in izperi še s "čisto vodo. Z leti postane pleteno. pohištvo rnmen-kaiito; tedaj ca-umij z vodikovim dvokisora, pa se spet obeli. Pletene -stole,-' ki še na ta, nsčin ne.dado več.osnažiti, prepleskäj.s kako oljnato barvo ter končno še. z lakom. Ne-, davno so pri.šle v promet neke posebne olj-nnie barve, ki jim ne more blizu niti-dež ;riiti -kaka druga "iiezgoda. Pleteni stoli,-ple-ska'ni s to-novodobno barvo so izredno lepi in tudi "trp'ežni. Posebno ustrezna j"? živo^deč.a ;'in zelena barva.. - . ; -. . . Da ostanejo gumijasti predmeti trpežni. {razne cevi.- in slično .jih namoči včasih v~-glicerfjl. Ako-,tli ni mogoče, pa jih- namaži z- . : glicerinom. Takq bodo cevi vedno mehke. . AH se je treba.gospodinji'mučiti ? Ko-, liko.olaišav imajo danes gospodi'me na deželi in; v me.stii:" šivalne sttofe v hiši. ^edil-■nike v'kuhin.ji,' samo 'v pralnici je ostalo vse; pri'starem;-mencala za drgnenie pe-rila. > Ali je z'a'tö.„-.delo in trud, opravičilo Ne! ■ Gospodinjam 'ni treba danes .v.eč tožiti,' da jih boli križ ter da'imaTö-;rnzpokane in nabrekle roke. Odkar obsfoT.i"Schic"htov.Radirin,-gospodinja- nima več mučnega-;- dela, perilo ji ostane lepo in pri tem g^ varuje. Usnjene torbice in aktovke piav lepo! očediš, ako jih zgladiš' ž:M-odstotno -raztopino voska- in terpentinovega olja. torej^-'nä 10 dkg ■vzemi 1 dkg voska. Usnje dobi ibfiet '' svoj pr-votrii sijaj; odrgniti ga moramo na-' posleđ še z mehko krpo. Ako pa'je usnje že ođrgnjeno, je najbolje, da ga namažemo s , kremo ža.čevlje in postopamo-nadalje kakor;" pri-snaženju finih čevljev. -■ , ■-'Da oliraniž lase svetle, .si jih. ümtvaj's. čajem -od kamili.c-' .Kamilifie kuha'j četrt uie na:'-vodi. .potem precedi čaj skozi krpn inga. uporabljaj za umivnnie gla-ve.'Uporabljaj pa-ti^di "za izplakovanje-Jcamilčni čaj, kateremu-primešaj sok 1—2 limo Pri pranju volnenih predmetov primešaj d nji vodi, ko izplakuješ, nekoliko kisa. Na način se barve osvežijo. zad ta Ako se pri Hkanjii opali perilo, namakaj dotično mesto v vroči raztopini vod^; in bo-i-aksa, ako niso niti prežgane, se qava lisa-izgubi. ' - • Dobro sredstvo za čiSčenje srebra. Raztopi v gorki vodi- polno žlico boraksa-in dodaj še m.alo navadnega pralne mila. Položi v to raztopino srebro in ga pUsti.v, njej tako dolgo, da se 'tekač.ino, popolnoma shladi. . Potem vzemi srebrnino ;iz nje, operi jo v. čisti vodi in jo ižbriši ;?; mehko krpo.". Tako čiščenje ima to, prednost,; da srebro po njem " ne . oksidira tako hitro in ga ni treba. tako. pogosto, čistiti. ■ ■ 70- Razutnna ma« ga je o pravem času naužija, da" ^isti zobe. ČiJčenje rob je ravno »ako važno zjutraj kakor zvečer, ker. bodo samo. »ako osfali zobje vse življenje čisti, lepi in z.d ra v i. Prijetno' poi-ivJU: Kalodont: voda 2a .iu4al .Kvncentrirahc i«stayrnc, b.o r h d r|lzl«uževaJno -tred->»vo, yar