PRIRODOSLOVNE RAZPRAVE KNJIGA 2 (5. ZV.) (STR. 231-339, 23 SLIK, TABLE XII-XIV) IZDAJA IN ZALAGA PRIRODOSLOVNO DRUŠTVO V LJUBLJANI UREDIL: DR. PAVEL GROŠELJ I IZŠLO DNE 26. AVGUSTA 1935 PUBLlfi LE 26 AOOT 1935 LJUBLJANA 1935 TISKALI J. BLASNIKA NASL., UNIVERZITETNA TISKARNA LITOGRAFIJA IN KARTONAŽA D. D. ODGOVOREN L. MIKUŠ ; .jr-; {y . , «5*«? ■4‘('V>'-u i ' ■ '■■ ;b . :'' ■ ■ 1?3 i ' I :' • 1 '' ^ , \ A •!.:3 -ft :fy:\:6 £ , v ■*b *y,,: ^iVI ^^ tV.'/ $. v,vi V!,' * '?"•.’ •■> 'i' v V' „':"Y' % PRIRODOSLOVNE RAZPRAVE, 2, 231—244 Ljubljana, 26. VIII. 1935. Neue Acherosomen. (Diplopoda Ascospermophora). Von Karl StraBer. Genau eki halbes Jahrhundert ist es her, seit L a t z e 1 (l)1 1884 in seineni bekannten Handbuch die erste Acherosoma-Art besclirieben hat, namlich troglodytes, welche er nooh zu Craspedosoma (Scotherpes) zahlte. Die Beschreibung griindete sich auf ein einziges 9, welches er Fig. 1. Acherosoma largescutatum n. sp. Vordere Gonopoden. von hinten. in der Adelsberger Hohle gefangen hatte. Zwolf Jahi-e spater beschaftigte sich H a m a n n (2) mit diesem Tier, von welchem er in der Adelsberger Grotte ebenfalls nur ein einziges Stuck gefunden hatte, an- 1 Die eingeklanunerten Ziffem beziehen sich auf das Literaturverzeichnis am Schluli des Aufsatzes. is scheinend \vieder ein $, da er von den Kopulationsorganen nichts er-\vahnt. Seine Abbildung der Rumpfringe mit 4, 5, 6 und 7 (!) unregel-inaBig angeordneten Macrochaeten auf jedem Ring verrat uhrigens, daO ihm die Morphologie der Diplopoden unbekannt war. Um dieselbe Zeit fand Verhoeff in der Magdalenengrotte bei Adelsberg ein drittes 9 und schliefilich, drei Jahrzehnte spater, Pr etn er ein wei-teres 9 in einer Hohle unweit Planina. Auf Grand dieses letzten Fundes stellte Verhoeff (3), trotzdem das J1 immer noch unbekannt war, die neue Gattung Acherosoma auf. Fig. 2. Acherosoma largescutatum n. sp. Vordere Gonopoden von vorn. Anfang 1929 gelang es endLich Pretner und mir, in zwei Hohlen bei Nulidorf unweit von Adelsberg Acherosomen in Anzahl zu finden, darunter auch ervvachsene $, und nun konnte Verhoeff (4) 45 Jahre nach der Entdeckung der Alt auch das J1 von Iroglodgles beschrei-ben und die systematische Stellung der Gattung innerhalb der Antro-leucosomiden begriinden, wie sie in seinem Bronnwerk (5) zum Aus-druck kommt. Es \var mir eine besondere Genugluung, die bei dieser Gelegenheit von Verhoeff geauBertc Vermutung, dali in benach-barten Hohlengebieten \veitere Acherosoma-Arten vorkoinmen miiBten, schon ganz kurz darauf bestatigen zu konnen, indem 'ich zusammen mit Pr e In er in einer Hohle des Tarnovvaner Waldes eine zweite Acherosoma-Art, tridenlis Verh. (6) entdeckte. Seitdem war es wieder stili geworden um Acherosoma. Umso mehr war ich erfreut, als ich kiirzlich von Freund Egon Pretner eine dritte und gleich darauf eine vierte neue Art erhielt, die er in Krainer Hohlen nicht weit von Ljubljana erbeutet hatte. Auch ich selbst konnte in diesem Sommer eine weitere neue Art in einer Hohle der Triester Umgebung finden, so dafi ich nachstehend uber drei neue Arten be-richten kann. Verhoeff’s Voraussage ist in ungeahnter Weise in Erfrillung gegangen! .... ■ T'i Fig. 3. Acherosoma largescutatum. Vordere Gonopoden von innen. Aufierlich lassen sich die Acherosomen kaum unterscheiden. Ei-nige geringfiigige Unterschiede glaube ich lediglich in der relativen Lange der Macrochaeten zu erkennen, indem dieselben bei troglodytes L a t z. V e r h. am kurzesten sind, bei largescutatum am langsten und bei circoniense und cariniferum eine miltlere Lange erreichen. (A. tri-dentis V er h. lag mir zurn Vergleich nicht vor). Auf den mittleren Ringen erreichen die Macrochaeten bei troglodgles an Lange etwa die Breite der Metazonite, ubertreffen diese erheblich bei largescutatum. Die Macrochaeten sitzen auf deullichen Hockerchen, von \velchen die vorderen vier eine Querreihe bilden. Der \Vinkel von der vorderen Sei-tenmacrochaete zu den beiden anderen betragt etvva 135°. Das Labrum ist dadurch ausgezeichnet, dah jederseits neben den drei Mittelzahnchen der Vorderrand gekerbt ist und dadurch auf jeder Seite 4—5 Lappchen entstehen, die bei den meisten Arten abgerundet sind. Nur bei largescutatum sind sie dreieckig. In den Antennen st i,mm en die Arten iiberein, ebenso im Unter-lappen des 7. Pleurotergits des $ , welcher einfach abgerundet ist, ohne irgendvvelche Zapfen oder Vorspriinge zu bilden. Die vorderen Bein-paare des £ entbehren ebenfalls einer besonderen Auszeichnung, doch sind sie auffallend verstarkt. Besonders das 7. Beinpaar ist mehr als doppelt so dick und erheblich langer als die normalen Beine hinter dem Fig. 4. Acherosoma cariniferum n. sp. Vordere Gonopodcn von hinten. Kopulationssegment (vergl. Abb. 12). Fiir eine sichere Unterscheidung der Arten kommen somit nur die Gonopoden in Betracht. Zunachst einige allgeineine Bemerkungen iiber den Kopulations-apparat der Acherosomen: Die vorderen Gonopoden bilden, wie Verhoeff hervorgehoben hat, ein Syngonopodit, indem die beiderseitigen Coxite nicht nur weit-gehend verwachsen sind, sondem auch zwischen Cox'it und Telopodit keine scharfe Grenze mehr erkennbar ist. Das Syncoxit mit dem darin emthaltenen Grannenapparat bildet z\veifellos den wichtigsten und zu-gleich auch zartesten Teil des Kopulationsapparates und dementspre-chend finden wiir dasselbe in der Ruhelage in hochst wirksamer Weise geschiitzt durch verschiedene Organe, welche teils dem vorderen, teils dem hinteren Gonopodenpaar angehoren. (Vergl. Abb. 12). Von vorne legen sich namlich iiber das Syneoxit (sco) als gebogene und ausge-hohlte Schilde die Telopodite (te), welche dasselbe auch von unten und teilweise von der Seite schiitzen. Der Seitenschutz wird vervollstandigt durch die schaufelformig ausgehohlten Fortsiitze der hinteren Gonopoden (g), wahrend sich von hinten her der Mittelaufsatz der hinteren Gonopoden iiber das Syncoxit legt. ... ■#/ Fig. 5. Acherosoma cariniferum n. sp. Vordere Gonopoden von vorn. 6. Etwas alnveichende Verhaltnisse finden \vir bei A. troglodytes, in-dem bei dieser Art die Telopodite der vorderein Gonopoden viel kiirzer sind und daher das Syncoxit nur von vorn und teihveise von der Seite umfassen konnen. Der mangelnde Schutz nach unten \vird aber bei dieser Art ersetzt durch den hier groBeren und vor allem viel breiteren Mittelfortsatz des Podosternitaufsatzes, welcher sich in der Ruhelage wie eine Hohlhand von hinten her iiber das Syncoxit legt. +*•• v Fig. 7. Acherosoma circoniense n. sp. Vordere Gonopoden von hinten. Das Syncoxit wird hinten basal von einern Querbogen (arcus, ar Abb. 1, 3, 4, 6, 7) begrenzt, an welchem eine Absetzung in der Mitte die Vervvachsungsstelle anzeigt. Hinten fallt das Syncoxit als steile Wand ab, in deren basalen Teil jederseils eine ovale Lučke zu sehen ist, die bei duirchfallendem Licht als Fenster erscheint, wahrend man sich bei auffallcndem Licht davon iiberzeugen kann, dafi es sich nur um eine verdiininte Stelle der hinteren Wand handelt. Aus dieser Wand erhebt sich seitlich ein end\varts vorragender, verschieden groCer, gerader oder gebogener Fortsatz (pr). Die Coxite sind in der Mediane verwachsen und an der Verwachsungsstelle erhebt sich eine Mittelrippe (md) die mit dem Triangulum (tri) in Verbindung steht. Dieses letztere bildet eine dreieokige Platte, deren terminaler breiter Teil mit dem Syncoxit verwachsen ist. Der Endrand des Syecox'it ist verschieden gestaltet, in der Mitte entweder eingebuchtet (ic) oder trapezisch vorragend. Bei largescutatum ragen jederseits der Bucht kraftige Zapfen vor. Seitlich wird das Coxit durch eine Ecke (ec) begrenzt. Zwischen dieser und der Mitte des Syncoxit komrnt am Endrand zuvveilen noch je ein Fortsatz hinzu (mc). Die Telopodiite (te), die vom Syncoxit auf der Aufienseite durch eine tiefe Lučke getrennt werden, bilden nach innen und hinten Fig. 8. Acherosoma circoniense n. sp. Vordere Gonopoden von vorn. geneigte Schilde, deren GroCe und Gestalt je nach Art sehr verschieden sind. Im Iiiiiier011 des Syngonopodits ist der Granneiiapparat unterge-bracht. Er besteht aus zwei Paaren von Grannenbuscheln, vvelche langs gerichtet stehen, so dafi sie in der Vorder- und Hinteransicht nur als schmale Buschel sichbar sind, wahrend sie sich bei der Ansicht von der Seite zu mehr oder minder breiten Kammen auflosen. Das vordere Grannenbuschel (gr2) besteht aus zahlreichen kurzeren, geraden Grain-nen und ist in der Langsrichtung bedeutend groBer als das hintere (gr,), dessem weniger zahlreiciie, aber langere Grannen nach vorn zuruckge-bogen sind. Im Innern des Sjrncoxits ist bei den neuen Arten in der Hinteran-sicht aufien von den Grannenbuscheln jederseits ein Wulst erkennbar, welcher einen gebogenen Auslaufer bis in die Gegend der coxalen End-zapfen emporsendet. Dieses wohl zur Versteifung dienende Gebilde ent-spricbt \vahrscheinlich dem von V eihoeff bei A. troglodytes er-\vahnten Hebelapparat. Fig. 10. Acherosoma largescutatum n. sp. Hintere Gonopoden von vorn. Die hinteren Gonopoden bilden ein Podosternit, in dessen sterna-len Bezirk Tracheentaschen (trt) und Stigmen (stg) deutlich erkennbar sind. Die gonopodialen Fortsatze (g) sind nacb innen loffelartig ausge-hohlt, nur bei tridentis sind sie in der Langsrichtung schmaler und be-sitzen nur eine gegen innen mit spitzem Endzahn und einer Reihe von Sagezahnchen versehene Kante. Aus dem mittleren TeiJ des Ster-nits erhebt sich ein machtiger, stets dreiteiliger Aufsatz mit nach vorn gekrummtem Mittelfortsatz (nid). Gestalt und GroCe des Mittelaufsatzes kann je nach Art sehr verschieden sein. Innerhalb der fiinf bisher bekannten Acherosoma-Ar ten lassen sich folgende zwei Untergattungen unterscheiden: ACHEROSOMA V er h. s. str. Vordere Gonopoden mit klei-nen, schrag gestellten Telopodi-ten, welche hinter dem Ende des Syncoxits erheblich zuriickblei-ben. Aufsatz des Podosternits der hinteren Gonopoden mit brei-tem, schaufelformigen Mittelfort-satz. Die Seitenfortsatze bilden kleine, rundliche Zapfen. (hierher troglodijtes L a t z. V e r h.) MACROTELOSOMA n. subg. Telopodite der vorderen Go-nopoden sehr grofi, gerade od.er schrag gestellt, immer weit iiber das Syncoxit hervorragend. Der Mittelfortsatz des Auf-satzes des Podosternits bildet ei-nen schlanken, kraftig nach vorn gebogenen Dorn, der jederseits von einem langen schmalen Fort-satz flankiert \vird. (hierher tridentis V e r h. und die neuen Arten.) Fig. 12. Acherosoma cariniferum n. sp. Sechstes, siebentes und achtes Segment von unten. Nach den oben gemachten allgemeinen Angaben iiber die Gonopoden der Acherosoma-Arten kann ich mich zur Unterscheidung der-selben beschranken auf die beiden folgenden Schliissel der Acherosoma - Arten. (A. nach den vorderen Gonopoden.) 1. Telopodite sehr kurz, hinter dem Ende des coxalen Teiles zuriickbleibend, schrag gegeneinander gerichtet. Syncoxit mit breit gerundeten Seitenlappen, am Endrand ohne Fortsatze, in der Mitte leicht eingebuchtet. Coxithorner kurz, das Syncoxit nicht iiberragend, leicht nach innen gebogen. (Acherosoma s. str.) troglodytes L a t z. V er h. 2. Telopodite viel langer, stets betrachtlich iiber den Rand des Syncoxits her-vorr agend.........................................(Macrotelosoma n. subg.) 3, 4. 3. Telopodite vorwiegend gerade endwarts abstehend, beinahe parallelseitig, recht schlank, namilich et\va viermal langer als breit, aullen eingebuchtet, am Ende breit gerundet. Syncoxit mit beinahe rechteckigen Seitenlappen, am Endrand ohne Fortsatze, in der Mitte trapezisch vorragend. Coxithorner sehr grofi und \veit iiber das Syncoxit hinausragend, halbkreisformig nach innen gekriimmt. tridentis Verh. 4. Telopodite gewohnlich schrag gegeneinander gestellt, wenn aber vorwie-gend gerade abstehend, dann sind sie viel breiter, namlich nur doppelt so lang wie breit und weder parallelseitig noch aufien eingebuchtet, vielmehr auflen in der Mitte vorspringend und verbreitert. Coxithorner manchmal das Syncoxit iiberragend, doch nie halbkreisformig eingekriimmt sondern gerade oder hochstens leicht gebogen.......................................5, 6. 5. Telopodite gerade abstehend, sehr breit, in der Mitte aullen mit stumpfem Eck vorspringend, en(lwai'ts breit aibgeschragt, ohne dunn auslaufenden Lappen. Syncoxit in der Mitte mit tiefer, rechteckiger Einbuchtung, am Tri-angulum mit feinen Harchen. Coxithorner das Syncoxit um ein gutes Stuclc uberragcmd, schrag endwarts und nach innen gerichtet largescutatum n. sp. 6. Telopodite stark schrag gegeneinander gestellt, nach hinten in einen diinnen, aibgerundeten Lappen verlangert. Coxithorner klein, iiber die Hohe des Syn-coxits nicht oder kaum vorragend...........................................7, 8. 7. Aufienkante der Telopodite gesch\veift, jedoch ohne vorragenden Fortsatz, die zarte Lamelle am Ende das Telopodits glatt, ohne Kerben. Syncoxit in der Mitte trapezisch vorstehend, unbehaart. Coxithorner sehr klein und ganz gerade. cariniferum n. sp. 8. Aufienkante der Telopodite mit spitz auslaufenden, endwarts gerichteten Fortsatzen. Lamelle am Ende des Telopodits gekerbt. Coxithorner bis zum Endrand des Syncoxits vorragend, leicht aber deutlich nach innen gebogen. Syncoxit in der Mitte eingeschnitten. Gebiet des Triangulums mit vinzigen, aber gut erkennbaren Harchen besetzt. circoniense n. sp. (B. nach den hinteren Gonopoden.) 1. Mittelaufsatz des Podosternits mit sehr groBem und breitem, fast bis zum Ende der gonopodialen Fortsatze ragenden Mittelfortsatz. Derselbe ist vorn loffelartig ausgehohlt und an der Basis jederseits von einem sehr kleinen, rundlichen Zapfen flankiert. (Acherosoma. s. str.) troglodytes Latz. V er h. 2. Der Mittelfortsatz des Aufsatzes bildet nie einen breiten Loffel, sondern einen schlanken, nach vorn gekriimmten Haken, der stets erheblich hinter dem Ende der gonopodialen Fortsatze zuriickbleibt. Die Seitenfortsatze ra-gen, von der Basis des Aufsatzes an gerechnet, mdndestens halb so \veit, manchmal aber ebensoweit vor wie der Mittelfortsatz und sind keine rundlichen Zapfen, sondern stets spitz auslaufende Horner. (Macrotelosoma n. subg.) 3, 4. 3. Die gonopodialen Fortsatze ragen nach innen als scharfe, mit Sagezahnchen und einem spitzen Endhaken versehene Kante vor. Der sehr schmale, ha-kenformige Mittelfortsatz des Podosternit-Aufsatzes ist gegon seine Basis scharf ahgesetzt, die Seitenfortsatze sind vor\viegend horizontal, d. h. nach auflen gerichtet. tridentis Verh. 4. Die gonopodialen Fortsatze bilden eine breite, nach innen gerichtete Hohl-flache und der Mittelfortsatz ist gegen seine Basis nicht abgesetzt. Die Seitenfortsatze sind vorwiegend vertikal, d. h. emhvarts gerichtet . . . 5, 6. 5. Die gonopodialen Fortsatze tragen a ul der Innenseite keine scharfen, be-zahnten Lamellen, sondern nur am Rande einen Wulst mit einigen unregel-maDigen Erhebungen. Die Buchten zwischen dem Mittelfortsatz und den beiden Seitenfortsatzen reichen nur bis zur Mitte des Mittelaufsatzes herab. Der Mittelfortsatz ist schmaler als die Seitenfortsatze und nicht langer als diese. Auch sind letztere sehr stark nach vorne gekriimmt und erscheinen daher von vorne gesehen am Ende abgesetzt. largescutatum n. sp. 6. Die gonopodialen Fortsatze sind vorn und hinten mit je einer nach innen vorspringenden Lamelle besetzt, welche zwischen sich einen tiefen Hohl-raum einschliefien und endwarts eine groBe Anzahl Zahnchen tragt. Auch aus dem Hohlraum ragen Zahne nach innen vor. Die Buchten zwischen Mittel- und Seitenfortsatzen weit iiber die Mitte des Mittelaufsatzes herunter-reichend. Mittelfortsatz stets bodeutend langer als die Seitenfortsatze, diese nach vorn nur schwach gekriimmt, daher in der Vorderansicht nicht abgesetzt ..................................................................7, 8. 7. Mittelfortsatz des Aufsatzes an der endwartigen Krummungsstelle in der Vorderansicht verbreitert, am Ende etwas gegen die Basis zuruckgekrummt. Vorn am Mittelfortsatz ein scharfer Kiel. Seitenfortsatze leicht nach innen gebogen cariniferum n. sp. 8. Mittelfortsatz nicht verbreitert, am Ende nicht zuruckgekrummt, sondern end\varts und nach vorne abstehend. Am Mittelfortsatz vorn kein Kiel. Seitenfortsatze gerade abstehend circoniense n. sp. t’ b er e i n s l i min e n d ist aus beiden Schltisseln ersichtlich, dati carini-ferum und circoniense z\vei nahestehende Arten vorstellen, tvahrend tridentis V er h. und largescutatum trotz Ubere ins t i nun ung in gevvissen Merkmalen einander femer stehen. Am starksten von allen anderen Ar-ten abvveichend ist troglodytes L at z. V er h., vvodurch dessen subge-nerelle Abtrennung gerechtfertigt erscheint. Vorkommen. A. largescutatum n. sp. Hohle Velika Pasjica am Krimberg bei Gorenji Ig (Ober-igg) siidlich von Ljubljana, etwa 650 m hoch gelegene, ungefahr 100 m lange Hohle mit zahlreichen Tropfsteinen, 3 g, 69, 15 Larven mit 28, 26 und 23 Ringen. j1 10.5—12.5 mm lang; hauptsachlich unter Holzern und Stei-nen. 11. und 25. 3. 1934. leg. Egon Pretner. A. circoniense n. sp. (Girconium = Cerknica am beriihmten gleichnamigen See). Kurent bei Bezuljak. Die Hohle liegt ungefahr 7 km N. von Cerknica (Zirknitz) und ist nur klein, im hinteren Teil mit einigen Tropfsteinen ver-sehen. 1 j , 11.75mm lang, am Koder. 6. 8. 1933. leg. E. Pretner. A. ccu-iniferum n. sp. Zavinka Jama bei Senosecchia (Senosetsch), etwa 12 km SW von Adelsberg. Seehohe ung. 620 m. Es ist dies ein ung. 180 m langer, steil abfallender Hohlengang im Kreidekalk mit ziemlich geraumiger End-halle. Die Acherosomen hielten sich fast ausschliehlich unter morschen Holzern auf und waren nur in den innersten Teilen der Hohle zu finden, wohin das Tageslicht nicht oder nur ganz sch\vach dringt. Temp. 6.7° C. 3 g, 5 L. 28 R. j1 , 1 L. 28 R. 9 . Lange g 11—13.5 mm. 3. 6. 1934. In den vorderen Teilen der Hohle bei bedeutend hoherer Temperatur und hellerem Licht fand ich zahlreiche Larven einer Attemsia-Art. Interessant ist, daB z v.-isch c n dem von Attemsia bevolkertem Gebiet und jenem von Acherosoma ein weiter Raum lag, der \veder von dieser noch von jener Gattung bewohnt war. Es geht daraus -vvieder hervor, dah Attemsia zwar eine unverkennbare Vorhebe fur Hohlen zedgt, aber nicht als eigentliches Ilohlentier gelten kann, wahrend Acherosoma ein Tro-glodyt „par excellence“ ist. Der Vollstandigkeit halber seien auch die anderen bekannten Fund-orte von Acherosoma mitgeteilt: A. troglodgtes Lat z. Ver h. Žegnana Jama und Pivka Jama, beide bei Orecca (Nussdorf), ca. 6.3 km SW von Adelsberg. A. tridentis V er h. Ciganska Jama bei Godovici, etvva 3.5 km NO von Mon-tenero d’ Idria (Schwarzenberg) im Tarnovvaner Wald. Acherosoma sp. Hohlen von Adelsberg, Magdalenengrotte, 3 km nordl. von Adelsberg und Hohle Mačkovica bei Laze, 3 km NNO von Planina. Wahrend bisher die letzteren, nur durch 99 belegten Funde auch zu troglodgtes gezahlt \vurden, halte ich es fiir wahrscheinlich, dah die- selben \venigstens zum Teil anderen, vermutlich neuen Formen ange-horem, denn die letzten Entdeckungen haben gezeigt, daO Acherosoma bei noch kleinerem Areal in der Lokalisierung der Arten mit Attemsia wetteifert. Herrn Egon P ret n er in Ljubljana sage ich fur seine miihe-volle Sammeltatigkeit in Krainer Hohlen besten Dank, ebanso danke ich verbindlichst dem Verein fur H o h 1 e n f o r s c h u n g in Ljubljana, weloher mir das Material zur Bearbeitung anvertrauen wollte. LITERATU R. 1. R. Lat zel, Die Myriopoden der ost. ung. Monarchie, II. Teil, Wien 1884, S. 209. 2. Otto H a m a n n , Europaische Hohlenfauna, Jena, 1896, S. 172. 3. K. W. Verhoeff, Arthropoden aus sudostalpinen Hohlen, 2. Aufsatz, in Mitt. uber Hohlen- und Karstforschung, Berlin 1929, 2. Heft, S. 6. 4. — Dasselbe, 3. Aufsatz, daselbst, 1930, 1. Heft, S. 1. 5- — Diplopoda in Broinn’s Klassen und Ordnungen des Tierreichs, Leipzig, 1926—1932, S. 1483. 6. — Arthropoden aus sudostalpinen Hohlen, 6. Aufsatz, in Mitt. uber Hohlen-und Karstforschung, Berlin 1931, 1. Heft, S. 9. ABBILDUNGEN. Abb. 1—3. Acherosorrta (Macrotelosoma) largescutatum n. sp. 1. Vordere Gonopodem von hinten.1 trt — Tracheentaschen, m — deren Mu&keln, v -— Stemit, ar — Arcus, md — Medianrippe, tri — Trian-gulum, gr2 —i hinteres, gr2 — vorderes Grannenbiischel, te — Telopo-dit, pr — coxaler Fortsatz, ic, mc und ec — innerer, mittlerer und auflerer Coxitlappen. 2. Vordere Gonopoden von vorn. 3. Vordere Gonopoden ■von innen, Bezeichnungen wie friiher. Abb. 4—6. Acherosoma (Macrotelosoma) cariniferum n. sp. 4. Vordere Gonopoden von hinten, Bezeichnung wie friiher. 5. Vordere Gonopoden von vorn, Bezeichnung wie friiher. 6. Vordere Gonopoden von auBen, Bezeichnung wie fruher. Abb. 7—9. Acherosoma (Macrotelosoma) circoniense n. sp. 7. Vordere Gonopoden von hinten, Bezeichnung wie Abb. 1. 8. Vordere Gonopoden von vorn, Bezeichnung wie Abb. 1. 1In V e r h o e f f’s Abbildungen von troglodijtes und tridentis sind bei den vorderen Gonopoden die Bezeichnungen vorn und hinten verwechselt. 9. Hintere Gonopoden von vorn, trt — Tracheentaschen, stg — Stigmen, 1 — Seitenlappen des Sternits, g — gonopodiale Fortsatze, md — mittlerer, ld — seitlicher Fortsatz des Mittelaufsatzes. Abb. 10. Acherosoma largescutatum n. sp. Ilintere Gonopoden von vorn, Be-zeichnung \vie Abb. 9. Abb. 11 und 12. Acherosoma cariniferum n. sp. 11. Hintere Gonopoden von A'orn. ca — Kiel am Mittelaufsatz, sonst wie Abb. 9. 12. Sechstes, siebentes und achtes Segment mit 7., 8. und 9. Beinpaar von unten gesehen. te — Telopodite der vorderen Gonopoden, sco — Syn-coxit der vor. Gon., g — gonopodiale Fortsatze der hinteren Gonopoden. PRIRODOSLOVNE RAZPRAVE, 2, 245—292 Ljubljana, 26. VIII. 1935. Diluvialni svizci iz južnovzhodnih Alp. Ivan Rakovec. S tablami XII., XIII. in XIV. Že pred nekaj leti sem bil obveščen, da so našli v diluvialnih plasteh blejske okolice več ostankov svizca.1 Teh tedaj žal nisem dobil na vpogled. Letos (1934) pa sem prejel od g. Gradnika, šolskega upravitelja na Bledu, v preiskavo istemu rodu pripadajočo dobro ohranjeno lobanjo in več kosti, ki so jih delavci izkopali iz prodnih plasti v Zagoricah. Ta ponovna najdba je vzbudila v meni zanimanje tudi za ostale ostanke svizcev iz blejske okolice, kakor sploh za vse, ki so jih doslej našli na našem ozemlju. Ostanki svizca, ki so jih izkopali pred leti v Podhomu, so bili takrat {izročeni g. dr. Šukljetu, direktorju Geološkega instituta v Beogradu, ki je med tem tudi že objavil sliko ene izmed najbolj ohranjenih spodnjih čeljustnic (Priroda, 1933, p. 181). Obrnil sem se nanj s prošnjo, da mi jih prepusti v obdelavo; ustregel mi je rade volje. Tudi g. prof. Brodar v Celju se je moji prošnji, da mi pošlje v preiskavo ostanke svizcev, ki jih je našel v Potočki zijalki, rad odzval. Imenovanim gospodom se najlepše zahvaljujem za naklonjenost in za dragocene podatke, ki sem jih prejel od njih. Najštevilnejši so ostanki svizca iz Potihoma, ki so jih našli delavci 1. 1930. v peščeni plasti (pesek in mivka) z izrazito deltasto plasto-vitostjo nedaleč od Belarjevega potresnega observatorija. Kosti so ležale v rovih, ki so jih izdelali bržkone svizci sami. Plasti, v katerih so bili najdeni, sedaj niso več vidne, ker so kmalu nato zasuli jamo. Pač pa sem ugotovil v neki jami nedaleč odtod, in sicer v smeri proti Bledu, da leži mivka pod i/2—1 m debelo plastjo talne morene, ki je iz nje sestavljen večji del površja v Radovljiški kotlini. Tudi onstran Belarjevega observatorija, kjer je pobočje ob Radovini zelo razgaljeno, tvori talna morena površje in sledijo šele pod njo ostale tvorbe (konglomerat, peščenjak, pasovita glina). Vse plasti pod talno moreno, ki jih imenuje Ampferer tudi mlajši zasip (jiingere Aufschuttung), leže večinoma že na miocenski sivici. Le tu pa tam je še ohranjena 1 Besedo „svizec“ uporabljam dosledno kot generičen pojm za Marmota Arctomys), medtem ko rabim za alpsko vrsto (M. marmota) imeni „alpski *svizec“ ter „marmotica“, za stepno vrsto (M. bobak) pa ime „bobak“. Kadar govorim o teh dveh vrstah, imam v mislih le recenten material. spodnja talna morena, ki loči ta zasip od sivice. Pesek in mivka sla torej iz zadnje interglacialne dobe. Ampferer omenja take inter- glacialne plasti (mivko in pesek) tudi še z mnogih drugih mest v Ra- dovljiški kotlini (1918, pp. 424—425). Na vpogled so mi bili naslednji ostanki svizcev: 4 lobanje, ki so vse bolj ali manj poškodovane, in fragmenti pete, ev. šeste lobanje (temenica [parietale], del ličnega [jugalnega] loka 'in čelnice [frontale]; čelnica utegne pripadati drugemu in-dividuu); v tekstu jih označujem s številkami 1, 2, 3, 4 (tab. XII, sl. la, b, 2a, b, 3a, b, tab. XIII, 2a, b); 5 spodnjih čeljustnic, 3 leve in 2 desni, od katerih imata samo največji dve (desna in leva) vse zobe; razen naj večje (desne) so vse bolj ali manj poškodovane; v tekstu jih označujem s črkami a, b, c, d, e (tab. XIV, sl. 3—7); 2 glodača iz zgornje čeljusti, desni in levi, ki pripadata bržkone eni izmed zgoraj navedenih lobanj; 7 vretenc, pri katerih so poškodovani večinoma le trnasti odrastki; 1 križnica (os sacrum), ki je precej dobro ohranjena, (tab. XIII, sl. 4); 4 kolonice (coxa), 2 levi in 2 desni, ki so vse bolj ali manj poškodovane, ter manjši fragment desne kolčnice (tab. XII, sl. 4—7); 3 desna rebra in dva fragmenta levih; 4 nadlehtnice (humerus), 1 desna in 3 leve; od teh je 1 (desna) nekoliko poškodovana (tab. XIV, sl. 8, 9); 2 podlehtnici (radius), desna in leva, ki sta neznatno poškodovani (tab. XIV, sl. 14, 15); 1 leva koželnica (ulna), ki je še prav dobro ohranjena (tab. XIII, sl. 6); 3 stegnenice (femur), 2 levi in 1 desna, ki so le na sklepnih delih poškodovane (tab. XIV, sl. 12, 13); 1 desna mečnica (fibula), ki je popolnoma ohranjena; 5 piščali (tibia), 4 desne in 1 leva; od teh je le 1 (desna) popolnoma ohranjena, druge so zlasti na sklepnih delih bolj ali manj poškodovane (tab. XIV, sl. 10, 11); 1 leva petnica (calcaneum), ki je še popolnoma ohranjena, in 2 dlanski koščici (metacarpalia), ki sta prav tako še nepoškodovani. Ostanki pripadajo najmanj 5 indivdduom. Med njimi sta zastopani vsaj dve generaciji, kar dokazujejo predvsem spodnje čeljustnice. Največja čeljustnica a (tab. XIV., sl. 3) je dolga 58-5 mm (merjeno od zadnjega roba incizivne alveole do sklepne glavice), oziroma 67.0mm (merjeno od sprednjega roba simfize do kotnega [angularnegaj od- jastka, ena izmed najmanjših d, ki je še toliko ohranjena, da se mo-moreta na njej še določiti obe dolžini, pa samo 52'5 mm oziroma 57'3 mm. V najmanjši čeljustnici e tiči še mlečni zob p4, ki ima samo dve korenini, pod njim pa se skriva še globoko v alveoli definitivni zob. Pri drugi slični čeljustnici d zoba p4 sicer ni več, toda P4 še ni prodrl iz čeljusti, temveč tiči še skoraj ves v alveoli, dasi ne več tako globoko kot pri prej omenjeni čeljustnici. V tem oziru je važna tudi dolžina stegnenic, od katerih je 1 desna (tab. XIV, sl. 13) 74-7 mm dolga, 1 leva (tab. XIV, sl. 12) pa meri samo 53'2 mm. Druga leva stegnenica, ki je že nekoliko poškodovana in zato ni več mogoče navesti njene točne dolžine, meri približno 68 mm. Od štirih nadlehtnic meri najdaljša, t. j. desna (lab. XIV, sl. 9) 82-2 mm, prva leva 82'Omm, druga leva 81 -6 nun in tretja leva (tab. XIV, sl. 8) 75'6 mm. Največja razlika pa je pri obeh podlehtnieah. Dolžina leve podlehtnice (tab. XIV, sl. 15) znaša 64-5 mm, dolžina desne (tab. XIV, sl. 14) pa samo 38-6 mm. Od piščali sta samo dve desni nepoškodovani. Ena od njih je dolga 74-9 nun, druga pa 77-4 min. Tudi med kolčnicami so take razlike, da moremo sklepati na najmanj dve generaciji, dasi so vse tako poškodovane, da na njih ni mogoče izvršiti nikakih točnih merjenj. Kar zadeva obrabljenost zob, ima lobanja št. 2 med vsemi najbolj obrabljene kočnjake, vendar pa še ne v taki meri, da bi bili prečni grebeni že popolnoma odglodani. Nekoliko manj obrabljene kočnjake ima lobanja št. 1, medtem ko lobanji št. 3 in 4 (zlasti 4) še nimata skoraj nič obrabljenih zob, tako da imajo prečni grebeni še ostre robove. V spodnjih čel j ustnicah so kočnjaki znatno bolj obrabljeni kot pri lobanjah. Najbolj obrabljene zobe ima spodnja čeljustnica a, nekoliko manj spodnja čeljustnica b, le malo obrabljene zobe pa ima čeljustnica c. V Zagoricah je 1. 1933. našel neki zidar, ko je delal klet v Ulčarjevi vili, ostanke svizca 2—3 m globoko, in sicer v plasteh, ki jih sestavlja pesek in prod in ki tvorijo najvišjo blejsko teraso. Golice v bližini dokazujejo, da pripadajo tudi te plasti tvorbam zadnje 'intergla-cialne dobe. Kakor sem informiran, so nekaj kosti zagrebli nazaj v jamo. Iz teh plasti so mi na razpolago samo naslednji deli: 1 lobanja, pri kateri manjkajo samo nosnice (nasalia), desni P:i in leva P4 ter P3; pri obeh glodačih sta kroni odlomljeni (tab. XIII, sl. la, b); 2 spodnji čeljustnici, ki pripadata istemu individuu; desna ima ohranjene sicer še vse zobe, a je sicer nekoliko poškodovana (odlomljen je sprednji odrastek veje [proc. coronoideus]), v levi čeljustnici pa manjka (tab. XIV, sl. 1, 2); 1 leva nadlehtnica, ki je še popolnoma ohranjena, in 1 desna lopatica (scapula), ki je le malenkostno poškodovana (nalomljen je greben ramenskega odrastka [acromion]) (tab. XIII, sl. 5). Zagoriška lobanja ima v primeri s podhomsko lobanjo št. 2 mnogo bolj obrabljene zobe. Tudi spodnji čel j ustnici imata znatno bolj obrabljene koonjake kot one iiz Podhoma. V Potočki zijalki je našel Brodar že v prvem letu (1928) svojih izkopavanj v zadnjem delu jame lobanjo svizca (tab. XIII, sl. 3a, b), ki je ležala približno pol metra globoko v zgornjem pasu svetlorjave ilovice (ČZN, 1929, p. 116; Izvestje, 1929, p. 6; 1930, p. 111; 1931, p. 173). V tej ilovici, ki jo prišteva zgornjim kulturnim plastem, je našel poleg tega tudi še ostanke jamskega medveda. Nad svetlorjavo 'ilovico leži tanka plast sige, tako zvanega olševskega m!leka, pod njo je najprej pla-stovita siga, nato črnikasta ilovica z ostanki jamskega medveda in artefakti; tej sledi rdeča ilovica z ostanki jamskega medveda in še ostale globlje kulturne plasti. Brodar domneva, da utegne pripadati svetlo-rjava ilovica, ki je v njej našel lobanjo svizca, zgodnjim positglacialnim plastem. Pri izkopavanju 1. 1930. je dobil pri vhodu jame, in sicer v nivoju terase še en zob koonjak svizca. Te plasti prišteva že spodnjim kulturnim plastem. V poletju 1933 pa je našel, kakor mi sam poroča, levo od velike skale v ilovici, ki leži pod zgornjo sigo in ki je pomešana z gruščem, ca. 3 m globoko, še 2 glodača iz zgornje čeljusti svizca in nekaj zob neke manjše zveri. Poleg tega so bile v tej plasti tudi številne kosti jamskega medveda. To plast prišteva Brodar k zgornjemu delu spodnjih kulturnih plasti in sodi, da pripada zadnjemu interglacialu. Nekaj dni kasneje je obiskala jamo Adametz z Dunaja in je našla na približno istem mestu, a nekoliko niže, in sicer v grušču med zgornjimi in spodnjimi kulturnimi plastmi še 2 glodača, ki jih pa nisem dobil na vpogled. Lobanja je že precej poškodovana (tab. XIII, sl. 3a, b), vendar ima vse zobe razen desnega P:i in levega glodača. Desni glodač ima krono že odlomljeno. Po ostalih dveh levih glodačih, ki sta brez dvoma iz zgornje čeljusti, moremo sklepati, da imamo pred seboj dva individua. Glodača sta namreč mnogo krajša in znatno bolj ukrivljena bd onih iz spodnjih čeljustnic. Lobanja iz Potočke zijalke ima še nekoliko bolj obrabljene koč-njake kot zagoriška lobanja in pripada v tem oziru med vsemi sviz-čevimi ostanki najstarejšemu individuju. Končno sem dobil še od g. Kitzer j a, višjega jamomerca TPD v p., eno desno spodnjo čel j ustnico, ki jo je našel že pred vojno nedaleč od Trbovelj. Svizčeve ostanke — poleg čeljustnice je dobil tudi še nekaj drugih kosti — je našel v rovu, ki je bil izdelan v grušču na severnem pobočju Bukove gore 4—5 m globoko pod današnjo površino. Nahajališče leži v višini 404 m. Površje melišča je bilo prvotno prekrito s humusom in poraščeno s starimi bukvami. Ker je TPD potrebovala nov material za zasipavanje rovov, je dala tu posekati bukve in razgaliti pobočje. Čelj ustnica je razen glodača, ki mu manjka zgornji del krone, še povsem nepoškodovana. Danes živita v Evropi dve vrsti svizcev, Mcirmota marmota L. in M. bobak P. L. S. Muller. Prva vrsta je omejena na višje predele Alp, Karpatov in Pirenejev, kjer živi večinoma ob ločnici večnega snega. Miller (1912, p. 932) in Heck (1925, pp. 469—470) dvomita, da bi bila marmotica razširjena tudi v Pirenejih, medtem ko omenja Trouessart (1910, p. 129) med nahajališči izrecno tudi Pireneje. Za slednjo trditev govori po mojem mnenju vsekakor dejstvo, da so v Pirenejih že večkrat našli diluvialne ostanke svizcev (H a r 1 e, 1892, cit. po referatu Branco-a v Neues Jb. f. Min. etc. 1893, I, p. 539). Nasprotno živi bobak pretežno v nižinskih predelih in je razširjen po stepah južne Rusije, odkoder sega dalje proti vzhodu skozi centralno Azijo tja do Amurja, Na brezgozdnem pobočju Altaja sega tudi v vi-Sino, ponekod celo do 2000 m visoko (W o 1 d f i c h , 1888, p. 109). Sprva so prištevali vse diluvialne ostanke svizcev eni izmed obeh v Evropi živečih vrst, dasi je bil ločil že Kaup (1832, pp. 110—112, Tab. XXV, Fig. 1, 2, cit. po Schroederju, 1928, p. 790) diluvialne svizce od obeh recentnih vrst kot posebno vrsto Arctomijs primigenius. Nekateri so ostanke prisojali celo jamski vrsti A. spelaeus (Schaff, 1887, p. 120). Mnogo pozneje je odkril Liebe (1878, pp. 33—41, cit. po S c h a f f u, 1887, p. 121), da izkazujejo diluvialni svizci zdaj značilnosti ene, zdaj značilnosti druge vrste, in da bi se moglo trditi kvečjemu to, da stoje bliže marmotici. Izjavil se je za naziranje, da tvorijo prehode med obema rečentnima vrstama in da jim po vsej pravici pri-tiče ime A. primigenius ali pa A. marmottci diluvii. S slednjim imenom je hotel Liebe poudariti, da kažejo diluvialni svizci večjo sorodnost z alpskimi svizci. Studer je prišel pozneje do zaključkov, da se fosilni1 ostanki sicer skladajo v vseh bistvenih znakih z marmotico, da pa se v nekaterih drugih znakih razlikujejo od nje. Zato je predlagal ime A. marmotta L. var. primigenia Kaup (Neues Jb. f. Min. etc., 1889, II, p. 351). Kasneje je Nehring označeval vse diluvialne svizce kot A. bobac fossilis (1894, pp. 282—283). Woldfich je nato (1888, p. 109) zopet vpeljal ime A. primigenius ter poudaril, da diluvialni svizci zelo variirajo, tako da se približujejo zdaj bolj marmotici zdaj bolj bobaku (1897, p. 174). Vkljub temu je za njim še velika večina avtorjev vztrajala pri prvotnem naziranju. Šele Hagmannu (1909, pp. 390—391) se je posrečilo na podlagi primerjav s številnim recentnim materialom končnoveljavno ugotoviti, da so diluvialni svizci zgolj nekaki kolektivni tipi, iz katerih sta se bili razvili obe recentni vrsti. Vkljub veliki večini onih, ki smatrajo fosilne ostanke za prvotno vrsto Marmota (= Arctomijs) primigenia, pa se tudi še v zadnjih letih dobe nekateri, ki jih še vedno prištevajo eni izmed obeh recentnih vrst (tako Gerber, T h a 1 m a n n, S i m i o n e s c u, W e 11 s t e i n). Tudi Schlosser, ki se je sprva (1909, p. 434) pridružil mnenju, da ■so diluvialni eksemplarji predniki tako alpskega svizca kakor tudi bo-baka, navaja v zadnjih dveh izdajah Zittlovega učbenika obe recentni vrsti tudi kot fosilni vrsti iz evropskega diluvija (Z i 11 e 1 -Broili-Schlosser, Grundziige der Palaontologie. II, 1918,3 p. 486 oziroma 1923,4 p. 510). Glavni vzrok za ta nesoglasja je brez dvoma v tem, da si še do danes niso vsi edini, po katerih znakih se naj ločita recentni vrsti in kateri od teh so uporabni tudi pri določevanju fosilnega materiala. Že v začetku so namreč delali napako, da pri ugotavljanju razlik niso strogo ločili recentnih od fosilnih eksemplarjev. H e n s e 1 (1879, pp. 201—209) je bil prvi, ki nam je opisal na podlagi recentnih lobanj (7 bobakovih in 3 marmotice) najvažnejše značilnosti, po katerih moremo ločiti obe recentni vrsti. Pred njim sta se namreč omenjali v literaturi kot razliki skoraj samo barva glodačev in ■število korenin pri P4. Kasnejši avtorji so se večinoma držali Hen -sl o v ih ugotovitev ali pa so jih preizkušali zlasti na fosilnem materialu. Nekateri so skušali te ali one značilnosti, ki jih je ugotovil H en s el, ovreči, in to celo na podlagi fosilnih eksemplarjev. Šele Hagmann (1909, pp. 373—383) skuša podati čim bolj točen pregled razlik, ki jih je ugotovil samo na recentnem materialu, toda pri presoji posameznih razlik upošteva čestokrat tudi fosilne primerke (1. c., 381—382). Ta napaka se ponavlja tudi še pri novejših avtorjih. V kolikor so se bavlli s tem vprašanjem zoologi, je imenovati v prvi vrsti Millerja (1912, pp. 931—940), ki nas opozarja med drugim tudi na nekatere doslej še neznane razlike. Spričo nejasnosti, ki se opaža v tem oziru tudi še v novejši literaturi, se mi zdi v prvi vrsti potrebno ugotoviti, katere doslej znane razlike med obema recentnima vrstama so povsem zanesljive in katere so uporabne tudi pri določevanju fosilnih ostankov. Pri tem se opiram predvsem na številna merjenja, ki so jih izvršili Hensel (1879, p. 203), Schaff (1887, p. 131), Kafka (1893, p. 53), Hagmann (1909, tabela), Miller (1912, p. 939) in Thalmann (1925, pp. 198—199) na recentnem materialu. Pri tem je upoštevanih 53 lobanj 'in 55 spodnjih čeljustnic marmotice ter 34 lobanj in 37 spodnjih če-ljustnic bobaka. Pripomniti pa je, da navajajo Hensel, Schaff in Kafka samo najvažnejše mere (bazilarno dolžino, temensko dolžino, naj večjo širino med ličnima lokoma, največjo širino in višino zatilja ter dolžino spodnje čel j ustnice; Schaff navaja poleg tega tudi še višino in širino zatilne rupe). Miller jemlje pri svojih merjenjih kot osnovno mero kondilobazalno dolžino namesto običajne bazilarne dolžine. Zato njegovih številčnih podatkov ne navajam v tabeli III, pač pa jih upoštevam v tekstu. Isto velja tudi za navedbe Thalmann a, ki navaja le povprečke namesto vrednosti za posamezne eksemplarje. Kot eno izmed prvih in najbolj vidnih razlik navajajo večinoma vsi avtorji, da je bobak v splošnem znatno večji od alpskega svizca. Dolgo časa je veljal bobak za manjšega od marmotice, to pa predvsem radi tega, ker so primerjali, kakor domneva Hensel (1879, p. 203), lobanje alpskih svizcev z lobanjami še nedoraslih bobakov. Tako je bil na primer Schaff sprva še nasprotnega mnenja, šele ko je Hensel (1. c., pp. 203—205) opozoril na to, da je bobak znatno večji od alpskega svizca, se inu je pridružil tudi on (1887, pp. 121—122). H en -sel se opira pri svoji ugotovitvi le na lobanjo, kjer mu rabi za primerjavo predvsem bazilama dolžina (merjena od zadnjega roba incizivne alveole do sprednjega roba zatilne rupe)2 in dolžina spodnje čeljust-riice. Sicer omenja, da to ne velja samo za lobanjo, temveč tudi za ves skelet, vendair pa je šele S c h a f f (1. c., pp. 121—122) preizkusil veljavnost te razlike tudi na ostalih skeletnih delih. Hagmann (1909, p. 373) priznava to razliko, poudarja pa, da ni tolikšna, kot jo navajata Hensel in S c h a f f. Oba sta namreč imela pred seboj le slabo razvite eksemplarje alpskega svizca, katerih bazilama dolžina ni presegala 84-25 mm, medtem ko je znašala pri najmočnejšem bobaku njegovih primerkov 92-6 mm. Dognal je tudi, da doseže bazilama dolžina pri doraslem, krepko razvitem alpskem svizcu celo 86'3 mm. Maksimalna razlika v bazilarai dolžini obeh vrst znaša tedaj po Hagmannu (1909, p. 373) 6-3 mm. Thalmann navaja med svojimi povprečki (!) za bazilarno dolžino marmotice celo 88-86mm (1925, p. 198); v ekstremnih primerih mora biti dolžina torej še nekoliko večja. Po podatkih, ki so nam doslej na razpolago, variira bazilarna dolžina pri marmotici od 71,2—88,9 mm, pri bobaku pa od 68,8—92,6 mm, tako da se je znižala maksimalna razlika med obema vrstama na 3-7 mm. Čeprav ta znak v splošnem velja, vsaj kar tiče bazilarno dolžino, vendar ni povsem uporaben. Za razlikovanje obeh vrsl pride bazilarna dolžina edinole tedaj v poštev, kadar presega maksimalno doslej ugotovljeno dolžino marmotice, in sicer tem bolj, čim bolj se približuje maksimalni dolžini bo-baika. Vendar pa je maksimalna razlika 3,7 mm (radi povprečne vrednosti, ki jo navaja Thalmann, nedvomno še nekoliko manjša) že tako neznatna, da praktično komaj še pride v poštev. Poleg večje bazilarne dolžine je za bobaka važna tudi večja širina izatilja (occiput). Ker sta obe vrednosti v prvi vrsti odvisni od starosti, je treba pri tem upoštevati edinole razmerje med obema merama. Razmerje med širino zatilja in bazilarno dolžino je po mnenju mnogih avtorjev pri bobaku večje kot pri alpskem svizcu. Vendar pa dvomi Kafka (1889, p. 198; 1893, pp. 51, 61) radi vmesnih prehodov, ki jih je ugotovil med obema vrstama, o vrednosti te razlike. Tudi če izločimo iz njegovih podatkov (1889, p. 198) vse fosilne primerke, so ti prehodi še vedno jasno razvidni. Še večjo veljavo imajo H a g m a n -nove navedbe (1909, p. 376), ki temelje na primerjavah izključno recentnega gradiva. Po njegovih podatkih variira širina zatilja, preračunana na bazilarno dolžino (100), pri marmotici (16 lobanj) od 48—55, pri bobaku (15 lobanj) pa od 51—56. Priznava pa, da so pri bobaku višje vrednosti v splošnem bolj pogostne. Ta znak radi tega ni zanesljiv in bi bil tudi v ekstremnih primerih komaj še uporaben. 2 Po Duerstu je sicer bolje, meriti bazilarno dolžino pri večini sesav-cev od sprednjega roba incizivne alveole (1926, pp. 248—250), vendar se poslužujem dosledno Henslove mere, ker se je pri svizcih doslej le ta uporabljevala. Širina med obema ličnima (jugalnima) lokoma je pri bobaku znatno večja kot pri alpskem svizcu. Po Hagmannovih ugotovitvah (1909, p. 377) znaša, preračunana na bazilarno dolžino (100), pri bobaku od 72—79, pri alpskem svizcu od 68—74. če pa upoštevamo tudi še podatke ostalih avtorjev (marmotica 68—78'6, bobak 72—79), vidimo, da prehajata obe variaeijski vrsti druga v drugo in da dosegajo marmotice skoraj enake vrednosti kot bobak. Ta znak tudi v ekstremnih primerih ni več zanesljiv, uporabiti bi se dal kvečjemu pri najnižjih vrednostih. Po Millerju (1912, p. 940) je možganska lobanja (v razmerju s svojo dolžino) pri bobaku znatno širša kot pri alpskem svizcu. Ker ni za to na razpolago nikakih številčnih podatkov, ta znak brez mnogoštevilnega komparativnega materiala ni uporaben. Studer (1889, cit. po ref. Branco-a v Neues Jb. f. Min. etc., 1889, II, p. 351) je dognal, da M. marmota nima tako odebeljenega in zaokroženega gobca kot M. bobak. Pozneje ugotavlja isto Woldfich (1890, p. 299). Bolj določno se izraža Miller (1912, p. 938), ki pravi, da so nosnice pri bobaku spredaj zaokrožene znatno bolj navzdol kot pri marmotici. S c h a f f (1887, p. 124) pa trdi, da ima alpski svizec gobec, zlasti njegov zgornji del, v profilu bolj ukrivljen kot bobak. Ker večina avtorjev tega znaka sploh ne omenja, najbrž radi njegove manjše izrazitosti ne, in pa ker se stopnja zaokroženosti ne da izraziti bolj točno, bi ga mogli upoštevati le v ekstremnih primerih. Mnogo važnejša se mi zdi razlika, da 'ima alpski svizec nosnice nekoliko daljše in spredaj bolj razširjene kot bobak, ali z drugo besedo, da so pri bobaku nosnice skoraj v vsej dolžini približno enako široke, dočkn so pri marmotici zadaj precej ožje. H e n s e 1 (1879, p. 207) in za njim Kafka (1889, p. 200; 1893, p. 58) vidita pri tej razliki edino težkočo v tem, da se dolžina kakor tudi širina nosnic ne da dovolj točno izmeriti. Po njunem mnenju namreč -na njih ni nikjer mogoče dobiti takih točk, da bi se dala izvesti zanesljiva merjenja in s tem omogočila natančnejša primerjanja. Glede dolžine, ki je manj pomembna kot širina, bi jima do neke mere mogli pritrditi. Kar tiče širino, se pa morejo merjenja vendar prav lahko izvesti na tistih mestih, kjer izkazujejo nosnice najmanjšo in največjo širino. Tako merjenje se da izvesti celo v primeru, da manjkajo nosnice; zadostuje, da so nepoškodovane sosednje kosti. H a g m a n n (1909, p. 379) je našel med svojim materialom tudi tozadevne prehode, ne navaja pa za to nikakih primerkov, tako da ni razvidno, ali se nanaša njegova trditev le na recenten ali morda tudi na fosilen material. Kakor mnoge druge, torej tudi ta razlika ni popolnoma zanesljiva, vendar pa še uporabna, zlasti v ekstremnih primerih. Šiv med nosnico in čelnico (sutura nasofrontalis) je pri bobaku povprek odrezan in skoraj raven oziroma gladek, pri marmotici pa je močno in nepravilno nazobčan. Po Thalmannu (1925, p. 200) je šiv pri marmotici zajeden in ukrivljen v obliki črke V. Poudariti je treba, da je to eden izmed redkih znakov, ki jih prizna Kafka kot zanesljive (1889, p. 200; 1893, p. 58). Woldrich, ki je prvotno (1888, p. 109) priznaval ta znak, ga je pozneje ovrgel (1897, p. 173) in celo ugotavlja, da je opazil pri obeh recentnih vrstah vprav obratne razmere, pri čemer je imel pred seboj 1 lobanjo bobaka in 2 lobanji alpskega svizca. Hagmann (1909, pp. 379—380) zopet omenja, da velja ta znak sicer v večini primerov, da pa se najdejo tudi tu bolj ali manj razločni prehodi. Pri tem zopet ne navaja nikakih primerov, temveč se sklicuje le na sorodno vrsto A. empetra, kjer je že na lobanjah samo te vrste ugotovil prehode. Umevno je tedaj, da te razlike ne moremo smatrati kot povsem zanesljive in uporabne za določevanje obeh recentnih vrst. Hensel omenja, da segata čelna odrastka intermaksil in maksil pri marmotici enako daleč nazaj, medtem ko je pri bobaku čelni odrastek intermaksil nekoliko daljši od maksilarnega (1879, pp. 207—208). Prav dobro je to razmerje razvidno iz slik, ki jih ima Miller (1912, p. 934, Fig. 190, p. 938, Fig. 194). Dasi te razlike ostali avtorji sploh ne omenjajo, se mi zdi vendar dovolj izrazita, da je vsaj v ekstremnih primerih povsem uporabna. Eden izmed maloštevilnih znakov, ki jih priznava Hagmann (1909, p. 379), je ta, da je sagitalni greben (crista sagittalis) pri bobaku vedno daljši in višji, oziroma močnejši. Mer za njegovo dolžino pri recentnih živalih doslej še nimamo. Tudi indeksa (razmerje med njegovo dolžino in bazilamo dolžino) ni doslej navedel še nihče. Dolžina sagitalnega grebena mam zaradi tega še ne more služiti v isti meri kot ostali značilni znaki. V tesni zvezi s pravkar omenjeno razliko je kot, ki ga oklepata oba postorbitalna grebena. Ta je pri bobaku znatno bolj top kakor pri alpskem svizcu, ker je pač sagitalni greben pri prvem nekoliko daljši. Hagmann (1909, pp. 378—379) ugotavlja sicer, da je nekatere lobanje težko razlikovati po tem znaku, vendar pa poudarja, da je razlika v splošnem precej konstantna. Nadalje se da ugotoviti pri bobaku ožja čelna širina in to ne samo med očesnima duplinama, temveč tudi za postorbitalnima odrastkoma. Kafka (1889, pp. 200—202; 1893, pp. 58—59, 61) omenja, da je indeks (razmerje najmanjše čelne širine med očesnima duplinama in temensko dolžino lobanje) pri bobaku vedno večji kot pri marmotici. Po njegovem mnenju tvori indeks 3'7 mejo med obema vrstama. Dozdeva se mu celo, da bi se dalo na ta način razlikovati obe vrsti kar matematično točno. Kasneje je zvišal indeks na 3-8 (1893, p. 59). Po Hagmannu (1909, p. 380) pa variira razmerje med najmanjšo čelno širino med očesnima duplinama in med bazilarno dolžino (100) pri bobaku od 26—30, pri marmotici od 30—33. Vrzel med obema vrstama je tedaj s tem izginila. Tudi glede zožitve za postorbitalnima odrastkoma je ugotovil Hagmann (1. c., p. 380) prehode med obema vrstama. Pri bobaku variira indeks od 18—23, pri alpskem svizcu od 20—26. Obe razliki sla postali tedaj uporabni edinole v ekstremnih primerih. Važnejša za razlikovanje je oblika in lega obeh postorbitalnih odrastkov. Pri bobaku sta na bazi nekoliko ožja, zato pa precej daljša in bolj koničasta kot pri marmotici. H en s el (1879, p. 208) navaja, da sta pri alpskem svizcu obe konici oddaljeni le 41*1 mm in da tvori zadnji rob teh odrastkov, od zgoraj gledano, nazaj obrnjen konveksni lok. Pri bobaku sta obe konici postorbitalnih odrastkov oddaljeni 45 mm in zadnja robova stojita skoraj pravokotno na os lobanje. Miller (1912, p. 937) pa vidi glavno razliko v tem, da stojita postor-bitalna odrastka pri bobaku tako daleč zadaj, da se nahajata njih zadnja robova že skoraj nad najožjim delom postorbitalne zožitve, medtem ko sta pri marmotici pomaknjena bolj proti sprednji strani. Ta razlika se mu zdi tako važna, da jo stavlja kot edino osteološko razliko v ključ, po katerem se določujeta obe evropski vrsti (1. c., p. 932). Njegovi sliki (1. c., p. 934, Fig. 190 in p. 938, Fig. 194) to razliko najlepše ponazoru jeta. Tej razliki doslej še nikdo ni ugovarjal. Sicer omenja tudi Kafka (1889, pp. 200—201; 1893, p. 58) v zvezi z zožitvami postorbitalne odrastke in pravi, da je v tem oziru našel ludi nekatere prehode med obema vrstama. Vendar pa je razvidno iz njegove slike (1889, Fig. 1, p. 201 oz. 1893, p. 60, Fig. 13), na katero se tu v prvi vrsti sklicuje, da so bobakovi postorbitalni odrastki (izvzemši juvenilni eksemplar 3779a) vsi znatno daljši od onih pri marmotici in da tedaj o kakih prehodih v omenjenem oziru še ne more biti govora. Obliko, zlasti pa lego postorbitalnih odrastkov moremo tedaj smatrati kot eno najvažnejših značilnosti, ki so uporabne tudi pri določevanju fosilnega materiala. Sprednji robovi postorbitalnih odrastkov oziroma zgornji robovi očesnih duplin pri bobaku spredaj močno konvergirajo, medtem ko so pri marmotici skoraj vzporedni. Iz iste slike (1889, p. 201), ki jo prinaša K a i k a, je razvidno, da med obema vrstama tudi v tem oziru ni prehodov. Zanimivo je, da je opazil Woldf'ich pri svojih recentnih eksemplarjih glede tega zopet vprav obratne razmere (1897, p. 173). Tudi Hagmann je nmenja, da zgornji robovi očesnih duplin niso pri vseh eksemplarjih tako izraziti, da bi se dala po njih identificirati vsaka lobanja z gotovostjo (1909, pp. 380—381). Razlika je tedaj uporabna samo v ekstremnih primerih. Miller (1912, p. 940) omenja kot posebno razliko tudi to, da ima bobak večjo očesno duplino kot alpski svizec. Ne glede na to, da doslej še ni nikakih tozadevnih primerjav na razpolago, pride ta razlika za nas praktično komaj še v poštev, ker je odvisna od že omenjene razlike, oblike in lege postorbitalnih odrastkov. Nadalje ugotavlja Hagmann, da je horizontalna veja ličnega odrastka (processus zygomaticus) pri marmotici znatno ožja. Vkljub temu, da se da ta znak ugotoviti po njegovem mnenju precej splošno (1909, p. 379), nikakor ni tako izrazit, da bi bil uporaben tudi pri določevanju fosilnega materiala. Po Hellerju (1930, p. 584) imajo zgornji robovi luskine (squamosum) pri bobaku lirasto obliko, pri alpskem svizcu pa ne. H e ti s e 1 (1879, p. 209) navaja, da sta robova luskine pri bobaku oddaljena na najožjem mestu samo 16-5mm. Toda Schaff (1887, p. 123) odreka veljavnost temu kriteriju, ker je našel prebode pri recentnih eksemplar j ih. Hagmann je skušal ugotoviti znake, ki bi kazali na višjo starost živali, da hi potem lažje primerjal velikost raznih lobanj. Pri tem je dognal (1. c., pp. 373—375), da se kažejo pri alpskem svizcu starostni znaki poleg močno obrabljenih zob večinoma tudi v tem, da se v višji starosti mnogokrat spojita spodnja zatilnica (basioccipitale) in zadnja zagozdnica (basisphenoid), dalje tudi zadnja in sprednja zagozdnica (praesphenoid) in deloma zgornja čeljustnica (maxillare) in nebnica (palatinum). Omenja pa, da tudi razlika v šivu med spodnjo zatilnico in zadnjo zagozdnico, ki naj bi bil pri bobaku bolj odprt kakor pri marmotici (Schroeder, 1928, p. 791; Heller, 1930, p. 584), ni popolnoma zanesljiv znak. Ali ima bobak močneje izražen senčni šiv (sutura temporalis), kot navaja Thalmann (1925, p. 200), drugi avtorji sploh ne omenjajo. Za zelo važen znak velja pri veliki večini avtorjev zatilna lupa (foramen magnum), ki je pri alpskem svizcu skoraj okrogla, pri bobaku pa bolj eliptične oblike, oziroma po S c h a f f u (1887, p. 122) je pri bobaku zatilna rupa širša kot pri marmotici. Heller j u se zdi ta razlika med vsemi, kar jih je bilo navedenih v literaturi, najvažnejša (1930, p. 584). Temu znaku ugovarjata edinole Kafka in Hagmann. Kafka (1889, pp. 198—199; 1893, p. 56) je izračunal indeks, ki ga je dobil iz razmerja med širino in višino zatilne rnpe pri 25 lobanjah. Pri tem je ugotovil, da izkazuje velika večina marmotic indekse od 1-06—1-322, bobaki pa imajo indekse od 1-363—1-571. Dognal pa je pri tem tudi prehode med obema vrstama. Njegove ugotovitve pa niso povsem merodajne, ker pri primerjanju zopet ni ločil recentnega od fosilnega materiala. Tako na primer kot bobak označena fosilna primerka iz Kotlafke (z indeksom M57) in Tiirmitza (z indeksom 1-181) tu sploh ne prideta v poštev. Preostaneta le še dve marmotici (št. 3184 z indeksom 1-368 ter št. 3244 z indeksom 1-555), ki sta že v vrsti bobakov z indeksom od l-363—1-571. Ta eksemplar ja bi tedaj tvorila prehod med obema vrstama. Od teh pripada št. 3184 recentnemu materialu, kot je razvidno tudi iz podatkov, ki jih navaja Schaff (1887, p. 131). Opozoriti pa je treba, da znaša indeks zatilne rupe pri tem primerku le 1-32 (11-9 :9) in ne 1-368, kot je izračunal Kafka. S tem se pa ta eksemplar takoj p oni akne iz vrst bobakov med marmotice. Glede ostalega primerka (št. 3244) pa ni nikjer razvidno, ali pripada recentnemu ali fosilnemu materialu. Zato je tozadevna trditev Kafke še vedno dvomljive vrednosti. Hagmannu (1909, p. 377) se zdi posebno važno, da se dobe med njegovimi alpskimi svizci eksemplar ji, ki imajo zelo nizko zatilno rupo (No. d iz Davosa 7-5 mim, oziroma v razmerju med višino zatilne ruj)e in bazilamo dolžino [100] 9), med bobaki pa taki z visoko zatilno rupo (Nr. 2400 10-8 mm, oziroma 12). Pri tem pa ne omenja, da se je pri teh dveh eksemplarjih spremenila morda obenem tudi oblika (t. j. razmerje med višino in širino zatilne rupe). Ker ne navaja nikakih podatkov za širino zatilne rupe, ki je po S c h a f f u prav za prav značilna za obe vrsti, pri njegovih recentnih eksemplarjih ni mogoče izračunati tega indeksa, kot je to napravil Kafka. Zato navajam za primerjavo tu le indekse, ki sem jih izračunal na podlagi Henslovih in Schaffovih podatkov za re-centni material. Pri 9 lobanjah marmotice zinašajo indeksi od 11—1-3, pri 4 lobanjah bobaka od 1-3—1-5. Indeksi so tedaj le v ekstremnih primerih uporabni za razlikovanje obeh vrst. Tudi širina zatilne rupe sama na sebi ni tako značilna, kot meni Schaff (1. c., p. 122). Marmotice sicer res izkazujejo nižje vrednosti (11 mm — 11'9 min) od bo-bakov (12 mm — 13 mm), toda ako upoštevamo razmerje med širino zatilne rupe in bazilarno dolžino (100), opazimo, da med indeksi marmotice (13-3—15-5) in onimi bobaka (15-3—18-9) ni nobene vrzeli več. Miller (1912, p. 940) ugotavlja, da je tympanicum pri marmotici manjši kot pri bobaku. Ker nimamo o tem še nikakih številčnih podatkov, ki bi dovoljevali natančne ugotovitve, ta znak praktično nima posebne veljave. Hagmamn je kot eden prvih opazil, da ima alpski svizec v splošnem bolj vzbočeno nebo kakor bobak. Pri bobaku je nebo navadno ploščato in je v isti višini kot alveolarni robovi ko&njakov, pri marmotici pa je nebo proti sredini vzbočeno, 'in to najbolj spredaj med obema premolarjema. Toda tudi ta razlika po njegovem mnenju ni značilna, ker je tudi tozadevno našel med recentnim materialom prehode (1909, p. 382); uporabna bi bila tedaj le v ekstremnih primerili. Po Thalmannu (1925, p. 200) ima bobak krajše nebo kakor marmotica. 6e pa primerjamo variacijsko vrsto indeksov, ki jih izkazujejo marmotice (57—59) z ono, ki nam jih kažejo bobakove lobanje (55—58), opazimo, da je razlika komaj tolikšna, da bi se še dala uporabljati pri najnižjih vrednostih. Ob tej priliki naj tudi omenim, da so foramina incisiva po Millerju (1912, p. 940) daljša pri bobaku kot pri alpskem svizcu. Toda tudi pri tej razliki, ki je ostali avtorji sploh ne omenjajo, je enako kakor pri mnogih drugih znakih težkoča v tem, da nam zaenkrat še manjka zadostno število podatkov. Za primerjavo je predvsem potrebna točna navedba dolžine, ki je pa doslej ni navedel še nihče. Nadalje omenja Thalmann (1925, p. 200), da je lingualna širina neba pri bobaku večja kot pri marmotici. Po Millerjevih ugotovitvah (1912, p. 940) pa ima bobak nebnico zadaj povprečno ožjo kot marmotica. Po podatkih, ki so nam doslej na razpolago in ki je v njih upoštevana širina neba med premolarjema (merjena na zunanji strani), variira indeks pri marmotici od 27—32, pri bobaku pa od 28—32. Ker bi se to razmerje tudi pri linguakii širini bistveno ne spremenilo, zato ta znak ne pride več v poštev. Glede širine nebnice zadaj nimamo še nobenih podatkov na razpolago. Slednjič je treba omeniti še, da je spodnja čeljustnica pri bobaku bolj močno razvita kakor pri alpskem svizcu, predvsem v sprednjem delu, in da je sigmoidalna fleksura pri bobaku daljša in manj konkavna (Miller, 1912, p. 940). Variacijske vrste indeksov za dolžino in višino spodnjih čeljustnic nam tega ne potrjujejo (cf. tabelo IV). Pri marmotici variira indeks dolžine (razmerje med dolžino spodnje oeljustnice in bazilamo dolžino 100) od 71—78, pri bobaku od 69—80, indeks višine (računano prav tako z ozirom na bazilarno dolžino 100) pa pri marmotici od 16—20, pri bobaku od 17—20. Da je diastema pri bobaku krajša, vrsta zob pa nasprotno daljša kakor pri alpskem svizcu (Thalmann, 1925, p. 200), je po podatkih sodeč, ki jih navajata Miller (1912, p. 939) in Hagmann (1909, tabela), povsem neutemeljena trditev. Po Hagmannu znaša indeks diasteme pri marmotici od 29—32, pri bobaku pa od 28—32, indeks dolžine maksilame vrste kočnjakov znaša pri marmotici od 25—29, pri bobaku od 25—29, indeks dolžine mandibularne vrste kočnjakov pa pri marmotici od 24—28, pri bobaku pa od 23—28 (vse računano z ozirom na bazilamo dolžino 100). Da so v splošnem vse alveole, oziroma korenine zob pri alpskem svizcu nekoliko tanjše, oziroma ožje kot pri bobaku, kakor omenja to Hen sel (1879, p. 201), se da že po tem sklepati, ker je lobanja alpskega svizca povprečno precej manjša od bobakove. Tudi Miller (1912, p. 940) navaja med znaki, ki služijo za diagnozo bobaka, da ima bobak nekoliko močnejše zobe kot marmotica, kar velja predvsem za spodnje inolarje M2 in Ms. Millerju se zdi ta razlika poleg barve glodačev tako pomembna, da njeno važnost še posebej poudarja pri določevanju subfosilnih ostankov. Vendar pa ta razlika za enkrat še ni uporabna, ker še nimamo tozadevnih številčnih podatkov. Ena izmed najvažnejših razlik med obema recentnima vrstama je ta, da ima M. marmota v definitivnem zobovju P4 vedno s tremi koreninami, M. bobak pa samo z dvema. V tem se strinja pretežna večina avtorjev. Woldrich (1897, p. 171) in Thalmann (1925, p. 200) trdita sicer nasprotno, namreč da ima marmotica P4 samo z dvema koreninama, bobak pa s tremi. Vendar pa je treba obe trditvi smatrati za očividno pomoto. To dokazuje kasnejše mesto pri Woldrichu (1. c., p. 174), ki se pridružuje ostalim avtorjem v tem, da ima P4 pri bobaku samo dve korenini, pri marmotici pa tri. Thalmann je povzel svoje napačne navedbe bržkone od Woldficha. Schaff, Hagmann in H e 11 e r sicer priznavajo, da velja ta razlika v večini primerov, vendar menijo, da to ni absolutno zanesljiv znak. Schaff (1887, p. 125) je na primer opazil tudi pri spodnjih premolarjih bobaka, da je zadnja korenina široka in da se poznajo na njej še sledovi spojitve dveh prvotno ločenih korenin. Na drugi strani pa je ugotovil pri nekaterih alpskih svizcih delno spojitev obeh zadnjih korenin. Nato navaja kot primera spodnje čeljustnice iz Aachena in Unkelsteina. Ker so eksemplarji iz teh najdišč nedvomno fosilni, oba primera ne prideta v poštev. Na podobne prehode opozarja tudi K a f k a (1889, pp. 202—203; 1893, p. 58), ki jih je prav tako ugotovil samo na fosilnem materialu. Na to celo sam opozarja in pripominja, da more ta razlika obveljati le pri recentnih oblikah. Poleg tega pa navaja Kafka med svojimi primeri tudi en mlečni zob (1889, p. 203, Fig. 2, 1; 1893, p. 57, Fig. 12, 1), ki ima pri marmotici prav tako samo dve korenini. Na to sta opozorila že N e h r i n g (1894, p. 284) in W o 1 d f i c h (1897, p. 175). H a g m a n n (1909, pp. 381—382) ni našel med svojim številnim re-centnim materialom nobenega bobaka, pri katerem bi imel P4 zadnjo korenino razcepljeno. Zadnja korenina je imela po sredi kvečjemu brazdo, ki je nagibala k cepitvi (tako se izraža sam). Pri alpskem svizcu je sicer našel tretjo korenino v nekaterih primerih precej krajšo, vendar pa ne omenja niti enega primerka, ki bi bil popolnoma brez nje. Nikakor pa se mi ne zdi osnovana njegova trditev, da je zadnja korenina pri bobakovih spodnjih premolarjih nastala iz obeh zadnjih (1. c., p. 381). Močna brazda, ki jo je včasih opaziti pri bobaku na zadnji korenini, tega še ne dokazuje, ker bi lahko tudi nasprotno sklepali, da se namreč pripravlja cepitev v dve korenini. Heller je sprva (1930, p. 583) celo trdil, da se obe recentni vrsti po zobeh prav nič ne ločita. Do take trditve je po mojem mnenju mogel priti le radi tega, ker je imel pred seboj samo zobovje zgornjih čeljusti. Pozneje (1934, pp. 4—5) se opira v tem oziru predvsem na Kafko in Hag-m a n n a in ne navaja novih primerov, ki bi zmanjševali vrednost te razlike. Menim torej, da ni nikakega razloga, da temu znaku ne bi smeli pripisovati absolutne zanesljivosti. Potemtakem bi to bila najvažnejša razlika med obema recentnima vrstama. Premolar spodnje čeljusti je važen tudi zaradi tega, ker ima pri marmotici na sprednjem delu krone precejšnjo vzboklino, oziroma odrastek, ki je pri bobaku zelo neznaten ali pa ga ta sploh nima. Po H en slo vem mnenju (1879, p. 201) je ta znak uporaben le v manjši meri, ker se pri močno obrabljenih zobeh ne da več ugotoviti. S c h a f f (1887, p. 126) pa celo trdi, da je ta znak manjše vrednosti radi tega, ker je našel pri alpskih svizcih v tem oziru prav različne razmere in to pri enako obrabljenih zobeh. Nato navaja med svojimi primeri svizca, ki je imel ta odrastek že precej reduciran. Ta eksemplar pa izhaja zopet iz Unkelsteina in spada med fosilen material, tako da nima za nas nobene vrednosti. Kafka (1889, p. 203; 1893, pp. 57—58) se naslanja tozadevno predvsem na S c h a f f o v a izvajanja, pripominja pa, da obrabljenost zob precej zmanjšuje splošno uporabljivost in vrednost tega znaka. Na opazko obeh avtorjev opozarja tudi H a g -man n (1909, p. 382), ki vkljub svojemu številnemu recentnemu materialu ne omenja nikakih primerov, ki bi govorili proti tej trditvi. Woldr'ich (1897, p. 174) je med svojim recentnim materialom našel zopet obratne razmere. Ker se njegova ugotovitev ponavlja tudi pri nekaterih drugih precej važnih značilnostih (ki smo jih že zgoraj omenili), se zdi, da so bili njegovi recentni primerki napačno determinirani ali pa so bile etikete naknadno zamenjane. H el 1 er (1934, pp. 4—5) ugovarja zanesljivosti in vrednosti tega znaka le z ozirom na fosilni material, ki ga je imel pred seboj. V ostalem se pridružuje Henslu, Kafki in drugim. Kar se tiče mladih individuov, ki imajo razmeroma še malo obrabljeno zobovje, je torej ta znak za razlikovanje obeh recentnih vrst še povsem zanesljiv. Zelo značilna je dalje barva glodačev. Pri alpskem svizcu so glo-dači na sprednji strani rdečkastorumeni, oziroma temnooranžnl, pri bobaku pa bledorumeni ali pa sploh beli. Po Laubeju (1879, p. 184) so bobakovi glodači znotraj rumenkasti, zunaj pa prekriti z belo skle-nino. Hauber (1925, p. 163) poudarja, da ima alpski svizec le na dveh tretjinah celotne dolžine obarvam! glodače, in sicer odrasle živali mnogo bolj intenzivno kot mladiči. Glede splošne veljavnosti te razlike opozarja H en sel (1879, pp. 201—202) zlasti na to, da postanejo rumenkasti zobje nekaterih glodavcev, pri katerih niso intenzivno barvani, po smrti beli, dočim ostane pri drugih, ki imajo glodače zelo intenzivno barvane (n. pr. nutrija Mijocastor coypus Mol.) prvotna barva tudi po smrti nespremenjena. Radi tega je mnenja, da podatki glede barve glodačev niso povsem zanesljivi in da tedaj ta znale ni vedno uporaben. Še bolj odločno je zanikal vrednost tega znaka Križ (1909, pp. 229—230) in to ne le za fosilne, temveč tudi za re-centne živali. Pri tem stoji na stališču, da ima bobak bele glodače, marmotica pa rumene. Zato mu služi kot dokaz neuporabnosti tega znaka H en sl o v a ugotovitev (1. c., pp. 199—202), da je imelo vseh 7 doraslih bobakovih lobanj, ki jih je bil prejel iz gubernije Saratov, rumene glodače. Kot nadaljni argument mu služi tudi to, da S c h a f f v svojem delu (1887, pp. 118—132) sploh ne omenja, da bi bila rumena barva glodačev značilna razlika med obema vrstama. Žal, da se ne sklicuje še na ostale avtorje, ki te razlike tudi ne omenjajo. Kafka (1893, pp. 56—57, 61) se edini izraža določno, da je barva glodačev za razlikovanje obeh vrst neuporabna, ker se morejo ugotoviti med obema vrstama postopni prehodi. Miller (1912, pp. 936—937) pa šteje nasprotno barvo glodačev med najvažnejše značilnosti. Heller (1930, pp. 583—584; 1934, p. 5) meni, da more biti barva glodačev povsem zanesljiv znak samo pri recentnih eksemplarjih, medtem ko odpove pri fosilnem materialu. Pri fosilizaciji namreč zobje kaj lahko oblede ali pa potemne, oziroma se obarvajo z različnimi barvami, tako da sploh ni več prepoznati prvotne barve. Barva glodačev velja pri recentnih svizcih upravičeno kot ena izmed najbolj značilnih razlik. H e n s 1 o v a trditev, da manj 'intenzivno barvani glodači po smrti navadno oblede, intenzivno barvani pa ne, veljavnosti tega znaka prav nič ne ovrže, ker bi se tudi v takem post-mortalnem procesu ohranila v polni meri prvotna razlika. Do neke mere bi se še celo okrepila, ker bi namreč hledorumena barva glodačev pri bobaku popolnoma obledela, dočim bi rdečerumeni glodači alpskega svizca ohranili svojo prvotno barvo. Mnenje Križa za re- eentne svizce itak ne pride v poštev, ker se sklicuje pri tem razen na H e n s 1 a edinole še na K a f k o. Slednji je imel pred seboj predvsem fosilen material. V kolikor pa je imel na razpolago recentne primerke, so bili glodači že tako obrabljeni, da je bila vrhnja barvana plast skle-riine večinoma že odrgnjena. Sam namreč pravi, da je opazil na glo-dačih marmotice bele lise (1. c., p. 57). Razumljivo je, da se dajo s takimi odrgnjenimi, oziroma z drugo besedo obledelimi glodači končno tudi najti prehodi med obema vrstama. V takem primeru je za primerjanje merodajen le oni obarvani del zoba, ki tiči še v alveoli in je bil tako obvarovan pred odrgnjenjem. Tega pa Kafka očividno ni napravil. Vsekakor je treba pritrditi Hellerju, da moramo biti pri presoji fosilnega materiala glede barve glodačev mnogo previdnejši. Umljivo je, da ta znak hi uporaben, ako imamo pred seboj tako obledele, oziroma naknadno obarvane glodače, da ni mogoče več prepoznati prvotne barve. Vendar pa se morejo taki slučaji, ki so po mojem mnenju razmeroma redki, prav lahko ločiti od onih, v katerih je ostala prvotna barva glodačev bolj ali manj nespremenjena. V prvi vrsti je namreč treba paziti na to, ali so glodači barvani samo na sprednji strani ali pa morda tudi na zadnji, in dalje, ali imajo tudi ostali zobje slično barvo kakor glodači. Če so ohranili glodači svojo prvotno barvo, so le na sprednji strani rdečerumeni ali temnooranžni, na zadnji strani pa so popolnoma beli, oziroma rumenkastobeli kot vsi ostali zobje. V nasprotnem primeru seveda ta znak n;i več zanesljiv. Res pa je, da barva glodačev pri bobaku nima one veljave kot pri alpskem svizcu, ker se med fosilizacijo že tako bledorumena barva glodačev kaj rada izenači z barvo ostalih zob. Radi popolnosti naj omenim še nekatere značilnosti, ki pri razlikovanju fosilnih ostankov ne pridejo več v poštev. Najzanesljivejši znak, po katerem moremo razlikovati obe rečenimi vrsti, je barva dlake. Tako ima marmotica na hrbtu sivkasto dlako, na glavi črnikasto, na vsej spodnji strani pa rdečkastorumeno, medtem ko ima bobak rjastorumeno barvo, in sicer na zgornji strani nekoliko temnejšo kot spodaj. Nadalje ima bobak na sprednjih ekstremitetah po pet prstov, marmotica samo štiri (palec manjka). Bobak ima tudi nekoliko krajši rep od marmotice. Od vseh osteoloških razlik je tedaj smatrati kot splošno veljavne in zanesljive znake v prvi vrsti one, ki jih je opaziti na glodačih in spodnjih premolarjih. Ti znaki so: 1. število korenin pri P4, 2. odrastek na sprednji strani še ne obrabljene krone pri P4, 3. barva glodačev. Med zanesljive znake je šteti nadalje tudi še obliko in lego postorbitalnih odrastkov. Od ostalih znakov, ki so uporabni le v ekstremnih primerih, so najvažnejši naslednji: 1. širina nosnic, 2. potek sprednjih robov postorbitalnih odrastkov, 3. zožitev pred in za postorbitalnima odrastkoma, 4. dolžina čelnih odrastkov maksil ter intermaksil in 5. oblika zatilne rupe. Manj uporabni znaki so: velikost lobanje (bazilarna dolžina, širina med ličnima lokoma in širina zatilja), zaokroženost nosnic oziroma gobca, dolžina sagitalnega grebena, kot med postorbitalnima grebenoma in končno širina ter ploščatost neba. Ostale razlike so pri določevanju fosilnega materiala neuporabne. Spodnji čeljustnici iz Zagoric, ki sta še zelo dobro ohranjeni in ki pripadata brez dvoma istemu individuu, imata P4 s tremi koreninami. Vse tri korenine so še nepoškodovane in ne kažejo nikakega znaka kake pričenjaj oče se spojitve zadnjih dveh korenin, temveč so že takoj pod bazo krone ostro ločene med seboj. Pri levem kakor pri desnem P4 je sprednja korenina največja, notranja najmanjša, medtem ko se zunanja po svoji dolžini bolj približuje sprednji. Dolžina in širina posameznih korenin pri P4 je navedena v tabeli I. Spodnje čeljustnice iz Podhoma so razen ene (označene z a) slabše ohranjene od prejšnjih. Vkljub temu so še v vseh premolarji. Pri treh eeljustnicah že odraslih živalih a, b in c (tab. XIV, sl. 3, 4, 5) 'imajo vsi P4 po tri korenine. Pri vseh je sprednja korenina najmočnejša in najdaljša, notranja pa najslabše razvita. Tudi pri teh koreninah ni opaziti sledu kake delne spojitve. Pri ostalih dveh čeljustnicah d in e (tab. XIV, sl. 6, 7) sta P4 še v notranjosti alveol. Nad enim od njiju je (pri e) ohranjen še celo p4, ki ima samo dve korenini, in sicer sprednjo 'in zunanjo. Sprednja korenina je v prerezu okrogla, zunanja eliptična. Zadnja, oziroma zunanja korenina je ca. 5 mm dolga (točnejša navedba ni mogoča, ker je konica že nekoliko odlomljena) in 1*6 mm, oziroma 3-0 mm široka, sprednja korenina pa je 6.9 mm dolga in 1-8 mm široka. Le pri spodnji čeljustnici d, kjer P4 ne tiči preveč globoko v alveoli, se da ugotoviti, da ima vse tri korenine, ki so že takoj pod zobno krono ostro ločene. Korenine pri tem premolarju še niso povsem razvite; dolge so 1-5—2 mm in na spodnjem koncu še na široko odprte. Ostali P4 (pri spodnji čeljustnici e), ki tiči še globlje v alveoli, še nima razvitih korenin. Mere posameznih korenin pri P4 so navedene v tabeli I. Spodnja čeljusthica iz Trbovelj ima P4 samo z dvema koreninama. Da imamo v tem primeru opraviti že z definitivnim zobom in ne z mlečnim, nam dokazuje predvsem dejstvo, da ni najti pod njim nikakega sledu o kakem novo nastajajočem zobu. Tudi dimenzije spodnje čeljustnice in pa krepko razviti ostali zobje govore za to, da nimamo več opraviti s tako mladim individuom, kakršnim na primer pripadata spodnji čeljustmiici iz Podhoma d in e, v katerih P4 še ni povsem prodrl iz alveole. Zadnja korenina pri tem zobu je močneje razvita kot pri ostalih spodnjih premo]arj ih. Vendar pa ni na njej opaziti nikake pri-čenjajoče se cepitve v dve korenini. Širina sprednje korenine znaša l-9 mm oz. 2 mm. Dolžina zadnje oz. zunanje korenine znaša 6'5 mm, njena širina pa 2 mm oz. 3-5 mm. Tabela I. MaBtabelle. Vse mere se nanašajo na milimetre. Pri koreninah, ki so v prečnem prerezu eliptične, sta za širino navedeni dve meri; ena znači največjo, druga najmanjšo širino. — Alle Matle sind in Millimetern angegeben. Bei den Wur-zeln mit elliptischem Querschnitt sind fiir die Breite zvvei MaBe angegeben; das eine zeigt die grosste, das andere die kleinste Breite. p< Zagorice a Zagorice b Podhom a Podhom b Pcdhom c Podhom d sprednja korenina vordere Wurzel dolžina Lange 9 9-2 7-9 7-8 7-2 1-9 širina Breite 2'5 1-9 2-8 1-8 3 1-9 29 2 1-9 21 zunanja korenina auBere Wurzel dolžina Lange 7-1 7-8 65 69 67 1-5 širina Breite 2 26 2-1 22 2 2-6 1-9 2-2 1-8 2’5 t-7 28 notranja korenina innere Wurzel dolžina Lange 63 ca 5 ca 4’5 46 55 1-4 širina Breite 1-9 1-9 1-6 1-5 1-9 1-2 1-9 Spodnje čeljustriice iz Zagoric in Podhoma nam kažejo v tem oziru prav jasno značilnosti alpskega svizca, ona iz Trbovelj pa značilnosti bobaka. Iz Potočke zijalke doslej še nimamo spodnjih čeljustnic, radi česar nam manjka eden najvažnejših kriterijev za določitev te najdbe. Ker ise da vzboklina oziroma odrastek na sprednji strani krone pri P4 ugotoviti samo na malo obrabljenih zobeh, zato tu poleg najdbe iz Potočke zijalke prav za prav tudi ostanki iz Zagoric ne pridejo v poštev. Spodnji čeljustnic! iz Zagoric imata namreč že tako obrabljene zobe, da se odrastek ni mogel več ohraniti, poleg tega je desni P4 na sprednji strani krone tudi že nekoliko poškodovan. Vkljub temu pa bi se dalo sklepati po obrabljenem sprednjem delu krone levega P4, da je bil tudi tu razvit odrastek. Žvekalna površina je namreč na sprednjem delu tega premolarja podaljšana in sega pri tem nekoliko navzdol. Pri eksemplarjih iz Podhoma se da dognati razločen odrastek predvsem na levem P4 (spodnje čeljustnice d), ki tiči še v notranjosti alveole in zaradi tega še ni prav nič obrabljen. Odrastek je na sprednji strani zobne krone tik na sprednjo korenino med obema grbinama oziroma že skoraj na sprednji zunanji grbini In sega navzgor komaj do polovice krone. Tudi Gorjanovie (1911, pp. 53—54) je opazil pri krapinskem eksemplarju, da se nahaja odrastek oziroma bazalna grbina, kakor jo on imenuje, na sprednji zunanji grbini. Pri drugem (desnem) že doraslem P4 (spodnje čeljustnice c) je tudi opaziti še razločen odrastek. Pri naslednjem, levem P4 (spodnje čeljustnice b), ki je že precej obrabljen, se komaj še vidijo zadnji ostanki odrastka. Dva ostala premolarja (pri spodnjih čeljustnicah a in e), med temi p4, nimata odrastkov. Sklepati moremo, da ga p4 bržkone sploh ni imel, ker bi se morali radi manjše obrabljenosti ohraniti vsaj sledovi odrastka. Pod njim ležeči definitivni zob pa že kaže prve osnove tega odrastka. Mlečni spodnji premolarji so tedaj pri inarmotici prav tako primitivni kot pri bobaku definitivni. Posebno zanimivo pa je, da je odrastek razvit tudi na trboveljskem spodnjem premolarju, ki ima samo dve korenini. Odrastek je še dobro ohranjen in povsem sličen onim na ostalih premolarjih. Vsi glodači, ki so še ohranjeni na ostankih iz Podhoma, Zagoric in Trbovelj, so na sprednji strani temno-oranžno barvani, medtem ko so na zadnji strani enako kakor vsi ostali zobje beli oziroma bledorumeni. Glodači imajo v prečnem prerezu obliko trikotnika, pri katerem so vsi trije robovi bolj ali manj zaokroženi. Še najbolj oster je sprednji rob, nekoliko bolj zaobljen je oni na zunanji strani, zadnji rob pa je že precej zaokrožen. Poleg tega je opaziti pri dveh glodačih pod notranjim robom žvekalne površine tudi še podolžno brazdo, ki sega prav do konca zoba. Glodači so temnooranžno barvani le med sprednjim in zunanjim robom. Pri nekaterih glodačih narašča intenzivnost barve navzdol proti korenini, pri drugih nasprotno zopet pojema. Pri glodačih manjših čeljuslnic sega oranžna barva večinoma le do polovice celotne dolžine, pri starejših čeljustnicah, kjer so glodači barvani intenzivneje, pa sta obarvani celo dve tretjini zobne dolžine. Ker je oranžno barvana samo vrhnja plast sklenine, je pri močno obrabljenih zobeh tudi barvana plast že nekoliko odrgnjena, tako da se pokažejo tu pa tam bele lise spodnje nebarvane plasti. Zato glodači starejših živali na zgornjem delu navadno niso tako intezivno barvani kot na spodnjem, od alveole zavarovanem delu. Da je pri naših primerkih oranžna barva še primarna, je razvidno predvsem iz tega, da je samo tanka vrhnja plast sklenine tako obarvana, dočim ima sklenina v spodnji plasti enako belo barvo kakor ostali zobje. Prav težko pa je določiti prvotno barvo glodačev iz Potočke zijalke, ker nimajo one značilne barve kot glodači iz Podhoma, Zagoric in Trbovelj. Na zadnji strani so enako barvani kakor spredaj, in skoraj enako tudi pod vrhnjo plastjo. Pa tudi ostali zobje so mnogo temnejši, kot bi morali biti, in imajo na nekaterih mestih slično barvo kakor glodači. Tako je na primer zobovina (dentin) na žvekalni površini skoraj vseh zob oranžno barvana. Zelo verjetno je torej, da imamo tu opraviti z že sekundarno barvanimi glodači; najdbe iz Potočke zijalke torej tudi po tem kriteriju ne moremo presoditi. Glodači zgornje čeljusti so na sprednji strani podolgovato brazdasti. Večinoma je opaziti na njih 4—G podolžnih grebenov. Od teh je navadno drugi (šteto od sredine) najmočneje razvit. Poleg teh potekajo še finejše podolžne proge, ki so nekoliko valovite. Tudi podolžni grebeni ne potekajo vedno vzporedno, temveč prehajajo ponekod drug v drugega. Glodači spodnje čeljusti so mnogo bolj gladki 'in potekajo kvečjemu v sredini 2—3 grebeni, ki pa niso tako izraziti kot pri glodačih zgornje čeljusti. Glodači mlajših individuov so skoraj popolnoma gladki. Dolžina glodačev iz spodnje čeljusti je mnogo večja od onih v zgornji čeljusti. Tako znaša maksimalna dolžina spodnjih glodačev pri naših eksemplarjih 6'7 cm, pri zgornjih glodačih pa 5-5 cm. Hauber (1925, p. 16,3) trdi nasprotno, da so zgornji glodači daljši od spodnjih. Kot maksimalno dolžino zgornjih glodačev navaja 7 cm, kot maksimalno dolžino spodnjih glodačev pa 5-5 cm. Tega si ne morem razlagati drugače, kakor da se je pripetila H a u b e r j u neljuba pomota s tem, da je zamenjal spodnje glodače z zgornjimi. Širina spodnjega glodača iz Trbovelj znaša 3-0 mm v prečni in 4-6 mm v podolžni smeri. Dimenzije ostalih glodačev iz spodnje čeljusti so navedene v tabeli II. Tabela II. Malltabelle. Širina je merjena tik pod žvekalno površino, in sicer znači zgornje število širino v podolžni, spodnje pa v prečni smeri. — Die Breite ist am unteren Ende der schragen Kauflache gemessen. Die obere Zahl bedeutet die Breite in der Richtung des Unterkieferastes, die untere die Breite quer zu demselben. Zagorice a Zagoriceb,Podhom a Podhom b Podhom c Podhom d Podhom e spodnji glodači untere Nagezahne dolžina Lange 6'7 cm 6'5 cm 6'6 cm 6’4 cm 6T cm 5'4 cm — širina Breite 5'4 mm 5'2 mm 54 mm 5" 6 mm 4’9 mm 4 mm 3'9 mm 4 mm 4 3 mm 4"3 mm 3‘9 mm 3’5 mm 2'7 mm 2'8 mm Od zgornjih glodačev imam sicer 8 na razpolago, toda od teh sta popolnoma nepoškodovana le dva. Vsi ostali imajo že odlomljeno krono ali pa spodnji del zoba. Pri nekaterih je poleg tega tudi vrhnja plast sklenine deloma odkrušena. Dolžina obeh nepoškodovanih zgornjih glodačev znaša pri podhomski lobanji št. 2 5'5 cm, pri lobanji št. 4 pa 5 cm. Širina pri prvem glodaču znaša zgoraj (takoj pod žvekalno površino) 4'4 mm v prečni in 5'3mm v podolžni smeri, proti korenini, kjer postaja zob širši, pa znaša njegova širina 6 mm. Pri drugem glodaču (lobanja št. 4) znaša širina v prečni smeri 4 mm, v podolžni 4'6 mm. Pri ostalih glodačih navedena širina ni merjena takoj pod žvekalno površino, temveč nekoliko niže. Širina glodačev iz podhomske lobanje št. 3 znaša pri desnem zobu 4'4 mm v prečni in 5-4 mm v podolžni smeri, pri levem 4-6 mm oziroma 5-4 mm. Pri zagoriški lobanji znaša širina desnega glodača 4-5 mm v prečni in 5-9 mm v podolžni smeri, širina levega pa 4-6 mm oziroma 5‘5 mm. V lobanji iz Potočke zijalke tiči samo še desni zgornji glodač, ki pa je že tako poškodovan, da ni mogoče napraviti nikakih merjenj. Ostala 2 leva glodača, ki sta bila posebej najdena, sta mnogo bolje ohranjena, le na spodnjem koncu sta že nekoliko odkrušena. Širina prvega glodača znaša (merjeno takoj pod žvekalno površino) 4'6 mm v prečni in 5-6 mm v podolžni smeri, širina drugega glodača pa 4-2 mm oziroma 5-4 mm. H a u b e r (1925, p. 164) omenja, da morejo biti zgornji glodači odraslih živali do 3-5—4-5 mm debeli, spodnji pa do 4-5—5 mm. Glodači mlajših živali so povprečno 1—1*5 mm ožji. Mere naših primerkov prekašajo tedaj recentne. Od fosilnega materiala navaja tozadevne podatke edinole Wettstein (1931, pp. 784—786). Tudi on je opazil znatno razliko v debelini glodačev med fosilnimi in recentnimi živahni. Tako omenja, da znaša debelina glodača spodnje čeljustnice iz Drachenhohle pri Mixnitzu (označene v njegovem seznamu z Nr. 1) v podolžnem premeru 5'8 mm, v prečnem pa 4-4 mm. Debelina spodnjega glodača pri močneje razvitem alpskem svizcu (iz doline Gschnitz na Tirolskem), kar jih je imel na razpolago, pa je znašala v podolžnem premeru le 5'0 mm, v prečnem pa 4'2 mm, dasi je bila spodnja čeljust-nica daljša od zgoraj omenjene fosilne. Zgornji glodači so znatno bolj ukrivljeni kakor spodnji, brez ozira na to ali pripadajo mlajšim ali že odraslim živalim. Ugotoviti se da celo, da se radij loka pri spodnjih kakor pri zgornjih glodačih v starosti prav nič ne menja. Pri naših 7 glodačih spodnje čeljusti, ki pripadajo različno starim živalim, se sicer dolžina menja, toda ukrivljenost loka ostane pri vseh ista. Isto je opaziti tudi pri 8 glodačih zgornje čeljusti. Postorbitalni odrastki so ohranjeni oziroma kolikor toliko nepoškodovani samo pri treh lobanjah (Zagorice, Podhom št. 1 in 2). Pri zagoriškem eksemplarju sta konici postorbitalnih odrastkov oddaljeni 43-2 mm. Pri ostalih lobanjah so konice odrastkov že nekoliko poškodovane. Postorbitalni odrastki so na vseh lobanjah tako po svoji legi kakor tudi po obliki bolj podobni onim pri marmotici. Edino pri zagori-ški lobanji sta postorbitalna odrastka nekoliko močneje razvita in bolj koničasta, da smo skoraj v dvomu, ali naj lobanjo glede tega prištevamo k bobaku ali k marmotici. Sprednji robovi, ki so nad očesnima duplinama, so pri podhomskih lobanjah št. 1, 3 in 4 vzporedni (najbolj izrazito pri št. 4). Tudi pri št. 2 so robovi sprva vzporedni, toda tik pred orbitalno ožino nekoliko divergirajo, tako da tvorijo konkaven lok. Pri eksemplarju iz Zagoric sprednji robovi konvergirajo. V tem oziru se torej zagoriški eksemplar nagiblje k bobaku, vsi ostali pa se približujejo marmotici. Nosnice se sicer niso ohranile pri nobenem primerku — edinole pri lobanji iz Potočke zijalke, a še tu samo zadnji del desne nosnice — vkljub temu se pa da pri nekaterih eksemplarjih določiti njih širina, ker so ostale sosednje kosti (intermaxillare) nepoškodovane. Pri vseh treh eksemplarjih (Zagorice, Podhom št. 1 in 3), kjer je merjenje še mogoče, so bile nosnice zadaj znatno ožje kot spredaj. Pri lobanji iz Zagoric znaša širina obeh nosnic zadaj 13-2 mm, spredaj 20’2 mm, pri lobanji iz Podhoma št. 1 zadaj 13-3 mm, spredaj 16-2 mm in pri lobanji iz Podhoma št. 3 zadaj 10-7 mm, spredaj 18'4 mm. Nosnice lobanj iz Zagoric in Podhoma št. 3 kažejo torej nedvomno značilnosti alpskega svizca, lobanja iz Podhoma št. 1 pa se v tem oziru že nekoliko približuje bobaku. Kar tiče najmanjšo čelno širino za pos torbi talnimi odrastki, kažeta primerka iz Potočke Zijalke (15-8 mm oziroma v razmerju z ba-zilarno dolžino [100] 18) in Zagoric (16-4 mm oziroma 19'6) značilnosti bobaka. Tako majhne širine v razmerju z bazilarno dolžino namreč pri alpskem svizcu doslej še niso ugotovili. Ostala dva primerka iz Podhoma (št. 1 in 2) se nagibljeta bolj k alpskemu svizcu, zlasti št. 1, ki ima mnogo večji 'indeks (24-8) kot je bil pri bobaku doslej sploh ugotovljen (23). Zanimivo pa je pri tem, da je najmanjša čelna širina med očesnima duplinama v razmerju z bazilarno dolžino (100) pri lobanji iz Podhoma št. 2 (31-4) in pri zagoriški lobanji (35) mnogo večja, kot jo izkazujejo lobanje bobaka (26—30). Zagoriška lobanja prekaša v tem oziru tudi lobanje marmotice. Čelni odrastki maksil ter intermaksil so pri naših primerkih prav različno razviti. Pri lobanjah iz Potočke zijalke, Zagoric in Podhoma št. 1 in 2 sta oba čelna odrastka približno enako dolga, tako da se eksemplarji v tem oziru približujejo lobanji marmotice. Podhomska lobanja št. 3 pa ima čelni odrastek intermaksil znatno daljši od onega maksil. Potek obeh čelnih odrastkov na tej lobanji odgovarja skoraj popolnoma onemu na sliki bobaka, ki jo prinaša Miller (1912, p. 938, Fig. 194). Ta lobanja se torej glede tega nagiblje bolj k bobaku. Zatilna rupa izkazuje pri vseh naših eksemplarjih dimenzije, ki se približujejo bolj marmotici kot bobaku. Zlasti njena širina (pri podhomski lobanji št. 1 znaša 10-2 mm, pri lobanji iz Potočke zijalke 11 mm) ne doseza širine, ki jo ima pri bobaku (12—13). Kar zadeva njeno obliko oziroma razmerje med njeno višino in širino, je opaziti prehode od okrogle do eliptične oblike. Najbolj okroglo odprtino (z indeksom 1-04) ima lobanja iz Potočke zijalke, tej sledi lobanja iz Podhoma št. 2 (11), lej lobanja iz Zagoric (13) in končno ona iz Podhoma št. 1 (1‘4). Pri ostalih lobanjah zatilna rupa ni več ohranjena. Lobanji iz Potočke zijalke in iz Podhoma št. 2 se torej glede oblike zatilne rupe močno približujeta alpskemu svizcu, lobanja iz Podhoma št. 1 pa bobaku. Ker pa izkazujeta lobanji istega nahajališča (Podhom št. 1 in 2) tako različna indeksa (M oziroma 1’4), je morala biti pri diluvialnih svizcih variabilnost v (tem oziru precej velika. Kar tiče velikost lobanje s posebnim ozirom na bazilarno dolžino, je najdaljša lobanja iz Potočke zijalke, katere bazilarna dolžina meri 87-7 mm. Po isvoji dolžini pa še vedno ne dosega največje doslej znane dolžine pri alpskem svizcu (88'9 mm). Ker se morejo take nizke vrednosti, ki jih izkazujejo naši primerki, ugotoviti tako pri marmotici kakor pri bobaku, je zato lobanje naših eksemplarjev glede bazilarne dolžine težko presojati. Ako primerjamo lobanje po kondilobazalni dolžini, vidimo prav tako, da lobanja iz Potočke zijalke s svojimi 93'5mm še ne dosega najdaljše lobanje alpskega svizca med Millerjevimi 16 primerki (8540—98-0 mm). Največja širina med ličnima lokoma se da ugotoviti le pri zagoriški lobanji, ki ima oba lična loka popolnoma nepoškodovana. Pri tej znaša širina 61-8 mm oziroma v razmerju z bazilarno dolžino (100) 70-4. Ker tako nizkega indeksa pri bobaku doslej še ne poznamo, moremo reči, da se približuje zagoriška lobanja v tem oziru marmotici. Največjo širino zatilja moremo meriti le pri treh lobanjah (Zagorice, Podnom št. 1 in 2). Najožja je v tem oziru podhomska lobanja št. 1 (37-8 mm), najširša pa zagoriška lobanja (43-5 mm). Tako po širini sami kot v razmerju z bazilarno dolžino (100) kažejo vse tri lobanje srednje vrednosti in jih tedaj glede tega ni mogoče opredeliti. Pri dveh podhomskih eksemplarjih (št. 1 in 2) je značilna višina zatilja. Podhomska lobanja št. 1 ima 24'2 mm visoko zatilje oziroma v razmerju z bazilarno dolžino (100) 33-4, št. 2 pa 29-6 mm oziroma 38. Pri obeh je višina mnogo večja, kot jo imajo marmotice (29—33). Pri podhomiski lobanji št. 2 je indeks celo večji, kot ga imajo bobaki (31—35). Ker je sagitalni greben pri naših primerkih različno dolg (najmanjša dolžina znaša 10 mm, največja 30 mm, oziroma v razmerju z bazilarno dolžino (100) najmanjša 15, največja 34'2), zato variira močno tudi kot, ki ga oklepata oba postorbitalna grebena. Najbolj odprt kot (oziroma najdaljši sagitalni greben) ima lobanja iz Potočke zijalke. Njej sledi lobanja iz Zagoric, medtem ko imajo lobanje iz Podhoma (zlasti št. 2) precej oster kot. Lobanja iz Potočka zijalke se torej glede tega približuje bobakovi, ona iz Podhoma št. 2 pa alpskemu svizcu. Lobanji iz Potočke zijalke in Podhoma št. 1 imata med vsemi eksemplarji najbolj vzbočeno nebo in to v največji meri med obema premolarjema. Ostale lobanje imajo bolj ali manj ploščato nebo (zlasti zagoriška lobanja). Lobanji iz Potočke zijalke in Podhoma št. 1 se v tem oziru nagibljeta k alpskemu svizcu, ostale pa k bobaku. Kar zadeva dolžino neba, kažejo lobanje iz Zagoric, Podhoma št. 1 in Potočke zijalke največje dimenzije. Pri zagoriški lobanji znaša dolžina neba 49'8 mm, oziroma v razmerju z bazilarno dolžino (100) 59'6, pri podhomska lobanji 42-8 mm, oziroma 59-l, pri lobanji iz Potočke zijalke pa 51-4 mm, oziroma 58-6. Po indeksu prekašajo vse tri lobanje bobaka (55—58), da celo marmotice (57—59). Glede tega se torej vsi trije primerki približujejo marmotici. Podhomska lobanja št. 2 ima mnogo manjši indeks (56‘8) ter se že nagiblje k bobaku. Ostale lobanje so že tako poškodovane, da ni mogoče več izračunati indeksa. Šiv med nosnico in čelnico je samo pri lobanji iz Potočke zijalke v celoti ohranjen, pri vseh ostalih je bolj ali manj poškodovan. Lobanja iz Potočke zijalke ima tako nazobčan šiv, da kaže v tem oziru nedvomno znake marmotice. V kolikor se da presoditi po ostalih že nekoliko poškodovanih šivih, se tudi vse ostale lobanje približujejo alpskemu svizcu. V splošnem se torej zagoriški in vsi podhomski eksemplarji znatno bolj približujejo alpskemu svizcu kot bobaku, zlasti če upoštevamo naj-zanesljivejše znake, kakor število korenin in odrastek pri P4, barvo glo-dačev in lego postorbi talnih odrastkov. Spodnja čeljustnica iz Trbovelj združuje znake marmotice in bobaka. Lobanja iz Potočke zijalke žal ne dopušča nikake opredelitve po teh najvažnejših znakih. Glede ostalih značilnosti je treba pripomniti, da kaže zdaj ena zdaj druga lobanja v mnogočem znake bobaka (oblika zatilne rupe, širina nosnic, kot med postorbi talnima grebenoma, najmanjša čelna širina za postorbitalnima odrastkoma in potek sprednjih robov nad očesnima duplinama). Zato se mi zdi popolnoma upravičeno, če prištevam vse naše eksemplarje še skupni vrsti Marmota primigenia. Kakor znano, imajo svizci dve vrsti bivališč. Glavni oziroma zimski rovi, v katerih prebijejo večino leta, so precej prostorni in leže precej nizko pod ločnico večnega snega; včasih segajo celo pod drevesno mejo. V najtoplejših mesecih se pomaknejo svizci više proti ločnici večnega snega, kjer si izkopljejo poletne rove, ki so nekoliko manjši od zimskih. Hauber (1925, pp. 167, 169) poudarja, da ostanejo samice s svojimi mladiči in enoletnimi ter dvoletnimi živalmi tudi čez poletje v zimskih rovih, dvo- do štiriletne živali pa prebijejo v njihovi bližini v manjših stranskih rovih. Ker so našli v rovih pri Podhomu poleg ostankov odraslih živali tudi kosti mladičev, smemo upravičeno sklepati, da so bili to glavni oziroma zimski rovi. Isto bi se dalo potem reči z ozirom na približno isti nivo, v katerem so bili najdeni ostanki, in z ozirom na enako višinsko lego tudi za bivališče svizcev v Zagoricah, dasiravno so se našli tu ostanki le enega individua. Še dobro ohranjena lobanja in ostale kosti namreč nedvomno kažejo, da niso bile naplavljene, temveč da so ležale na primarnem ležišču. Po rovih, v katerih so našli ostanke svizcev v blejski okolici, moremo nadalje sklepati, da so živeli svizci tu na prehodu med zadnjo in-terglacialno in wurmsko dobo, bržkone pa v začetku vviirmske dobe. Svizci si navadno izkopljejo le 1 do 134 m globoke rove (H e c k, 1925, p. 470). V našem slučaju bi se potemtakem nahajalo izhodišče rovov približno na meji med interglacialnimi plastmi in vvurmsko talno moreno. Za to bi govorilo tudi podnebje, ki je postalo šele v začetku wurm-ske dobe zopet toliko hladnejše, da so se mogli svizci naseliti v tako nizkem predelu (ca. 500 m). Svizčevi ostanki iz Potočke zijalke so mnogo slabše ohranjeni, tako da ne moremo več z gotovostjo reči, ali so bili najdeni na primarnem ali na sekundarnem ležišču. Ker imamo ohranjene le posamezne fragmente, zlasti pa ker je lobanja že tako močno poškodovana, se mi zdi zelo verjetno, da so bili ti svizci žrtve kake roparske živali ali pa celo človeka. Spričo višinske lege (ca. 1700 m) je prav verjetno, da so živeli svizci tu v zgodnji postglacialni dobi. Nič določnega pa ni mogoče reči glede starejših ostankov, t. j. 4 glodačev in kočnjaka, ki so bili najdeni v spodnjih kulturnih plasteh. Vsekakor pa je jaisno, da so morali živeti svizci v jami oziroma blizu jame že davno prej. Z ozirom na plasti bi se dalo sklepati, da so živeli v zadnji interglacialni dobi. Izredno nizka lega (404 m) pri Trbovljah nam kaže, da so morali živeti svizci tu v (zadnji?) glacialni dobi. Natančnejšo starost melišča, v katerem so bili najdeni ostanki, ni mogoče določiti. Nedvomno pa so ležali svizčevi ostanki na primarnem ležišču, kar nam dokazujejo še ohranjeni rovi in pa nepoškodovana spodnja čeljustniica. Razen ostankov iz Podhoma, Zagoric, Potočke zijalke in Trbovelj so bili naj deni svizci, kolikor mi je znano iz literature, edinole še pri Lobniku nedaleč od Železne Kaple. Ca n a val omenja, da so se našli ostanki svizca v krovnini tik nad premoškimi plastmi, ki jim vprav radi tega pripisuje interglacialno starost (1919, p. 122). Kustos celovškega muzeja dr. K a h 1 e r pa mi pismeno javlja, da teh ostankov ni danes nikjer več najti, tako da smemo jemati to najdbo v poštev le z neko rezervo. Iz naše soseščine je znana potem samo še najdba iz Krapine, kjer je našel Gorjanovič 1. 1900. več kosti, ki pripadajo najmanj trem 'individuom (1901, pp. 167, 175, 176, 178). Najvažnejši med temi sta dve spodnji čeljustniči, leva in desna. Od teh ima desna vse zobe, leva je brez zob. Dolžina desne čeljustnice znaša (merjeno od kotnega odrastka do incizivne alveole) 61-5 mm, višina (med Mj in M2), 16-0 mm in dolžina zob P4—Ma 29-5 mm. Iz tega bi se dalo sklepati, da je bil ta eksemplar eden večjih, morda celo večji od naših. Zlasti dolžina zob P4—M3 prekaša vse doslej znane. Kasneje omenja Gorjanovič (1911, pp. 52—54) zopet dve čeljustniči, glede katerih se mi dozdeva, da utegneta biti identični s prej omenjenima, dasi se Gorjanovič v tem svojem poročilu prav nič ne sklicuje na svojo prejšnjo razpravo. Mere, ki so tu navedene, se sicer ne skladajo s prejšnjimi, vendar ima tudi v tem primeru desna čeljustnica vse zobe, leva pa je brez zob kot pri zgoraj navedenih. Zanimivo je dalje, da znaša dolžina zob P4—M3 v tem primeru le 20-5 min, medtem ko v prvem 29-5mm. Prav verjetno je, da je nastala pri slednji številki tiskovna pomota. Z ozirom na ostale mere desne čeljustnice, moremo namreč sklepati, da znaša zobna dolžina tudi v prvem primeru le 20-5 mm in ne 29’5 mm. V ostalem kažeta obe čeljustniči značilnosti marmotice. Na ostalem ozemlju naše države, kolikor mi je doslej znano, niso še nikjer dobili svizčevih ostankov. Prvi svizci se pojavijo šele v diluviju. Točnejših podatkov glede geološke starosti najdb avtorji ne navajajo, deloma zato ker so mnogokrat dobili ostanke svizcev že na sekundarnem mestu, deloma pa ker je podrobnejša razčlemba diluvialnih plasti čestokrat zelo težka. Vse najdbe, pri katerih je starost navedena bolj točno, se nanašajo le na mlajši diluvij. Schlosser navaja kot najstarejše ostanke svizcev one iz Krapine, ki so živeli še skupaj z nosorogom Coelodontci mercki in v klimi, ki je bila znatno toplejša od današnje (1909, p. 434). Danes vemo, da pripadajo plasti, v katerih je bil najden nosorog, zadnjemu interglacialu. Kot najstarejši doslej ugotovljeni najdbi veljata tedaj brez dvoma oni iz Gondisvvila in iz doline Biembacha pri Burgdorfu v Švici. Obe sta iz dobe riške poledenitve (Thalmann, 1923, p. 162; 1924, p. 20; 1925, p. 201). Vsekakor pa je zelo verjetno, da nastopajo prvi svizci že mnogo prej v starejšem diluviju. Večina ostalih najdb izhaja iz zadnje interglacialne dobe, iz \vurmske in deloma tudi še iz zgodnje postglacialne dobe. Večino svizčevih ostankov so našli doslej v ilovici in puhlici, dobe se pa tudi v pesku, grušču, produ in zlasti v morenskem materialu. Ne-kolikokral so jih dobili celo v premoških plasteh (n. pr. pri Gondiswilu in pri Lobniku). Pri tem je posebno zanimivo, da so našli ostanke svizcev na ozemlju Alp večinoma v pesku, grušču, produ ali morenskem materialu, na ostalem ozemlju (zlasti v Nemčiji in na Češkem) pa skoraj samo v ilovici ali puhlici. V puhlici so dobili večjidel take ostanke, ki se po značilnih znakih približujejo bobaku. Mnogokrat so dobili ostanke, zlasti kadar je bilo več dndividuov skupaj, v rovih, ki so jdh bili svizci izdelali sami. Nadalje je treba omeniti, da se pogostokrat dobe tudi v predhistoričnih jamah v kulturnih plasteh (Vevrier, Grotte du Sce, Cotencher, Muhliloch, Liesberg, Thierstein, Kesslerloch, Dra-chenloch, 'VVildenmannlisloch in Wildkirchli v Švici, Drachenhohle v Avstriji, Potočka zijalka in Krapina v Jugoslaviji ter Ripiceni v Romuniji). Ker so našli v nekaterih jamah po več individuov (v Vevrieru 7, v Kesslerlochu 5, v Drachenlochu 3) sklepa Thalmann (1923, pp. 162—163), da so morali na dotičnem mestu tudi živeti. In res so se pozneje vedno bolj množili dokazi, da so živeli svizci tudi v jamah. Bachofen je celo ugotovil, da so rovi, ki so jih odkrili v Drachenhohle, povsem enaki rovom, ki jih še danes dela bobak po južnoruskih stepah (1923, pp. 245—250; 1931, pp. 763—768). Kar zadeva ostalo favno, je treba omeniti, da so našli ostanke svizcev največkrat skupaj s sorodnimi vrstami Colobotis rufescens Keys. et Blas., Citellus suslica Giild., Citellus citellns L. ter z Jaculus jaculus L. Bolj poredko nastopajo ostale vrste glodavcev kakor Ocholona pusillus Pall., Lepus timidus L., Castor fiber L., Cricetus cricetus L., Microtus arvalis Pall., M. nivnlis Martins, Lemnus lemnus L., Dicrostorujx tor-quatus Pall., Glis glis L. Med zvermi so v največjem številu zastopani ostanki jamskega medveda (Ursus speleaeus Rosenm.). Od ostalih številnih sesavcev, ki so jih našli skupaj s svizčevimi ostanki, naj omenim predvsem Ursus arctos L., Canis lupus L., Alopex lagopus L., \ulpes vulpes L., Lutra lutra L., Marles foina Erxleben, Gulo gulo L., Felis sil-vestris Schreber, Tichorhinus lenensis Pall., Coelodonta mercki Jager, Equus caballus L., Sus scrofa L., Rangifer tarandus L., Cervus elaphus L., C. capreolus L., Megaceros eurijceros Aldr., Bos primigenius Bojan. Najbolj pogosti ostanki spremljajoče favne pripadajo stepni favni. To so našli večinoma le v izvenalpskem ozemlju (predvsem v Nemčiji in na Češkem). Spremljajoči stepni favni pripisuje Nehring posebno važnost. Služi mu namreč kot argument, da je treba prištevati svizčeve ostanke bobaku, zlasti v primeru pomanjkanja značilnih znakov (1894, p. 284). Danes izvajamo iz tega edinole ta sklep, da je morala biti tudi Marmota primigenia stepna žival. V alpskem ozemlju nastopajo svizci predvsem z ostanki jamskega medveda. Zlasti zanimivo pa je, da so med ostalo favno zastopane tako živali tople kakor mrzle klime. V in-terglacialnem grušču pri Jechatorju nedaleč od Sondershausena so našli na primer poleg ostankov svizca tudi Megaceros eurgceros (Schroe-der, 1928, p. 790). Slednji sicer ne pripada visokonordijski favni Sibirije, pač pa nastopajo njegovi ostanki, kot navaja Schroeder, pogosto z ostanki Rangijer tarandus in Ovibos moschatus, ki kažeta na mrzlo klimo. Dalje poroča W e 11 s t e i n (1926, p. 56), da so dobili v Drachenhohle s svizčevimi ostanki skupaj poleg številnih kosti jamskega medveda tudi še Microtus nivalis in Gulo gulo, ki pripadata gla-cialni favni. Na podlagi tega tudi sklepa, da so živele te živali tu med zadnjo ledeno dobo in deloma tudi še po njej. Na drugi strani pa poudarja Gor j anovič, da ima krapinska favna, med katero nastopa tudi Coelodonta mercki, značaj tople favne, ki pripada riško-wurmski interglacialni dobi (1913, p. 5). Glede svizca na tem mestu ne izrazi posebej svojega mnenja, pač pa je že pred mnogimi leti poudaril, da je živel bržkone v glacialni dobi, ko se je moral pred naraščajočimi led-niki umakniti v nižje predele (1901, p. 180—181). Nosoroga Coelodonta mercki so dobili tudi v Pirenejih s svizčevimi ostanki skupaj (H a r 1 e , 1892, Soc. d’ hiši. nat. de Toulouse, cit. po referatu Brane o-a v Neues Jb. f. Min. etc. 1893, I, p. 539). Na mešano favno, ki sestoji iz zastopnikov tople in mrzle klime, je postal svojčas že N eh ring pozoren (1878, pp. 263—264, 271). Razlagal si je to tako, da so med stepno favno prihajali od časa do časa poletni gostje iz južnejših krajev in zimski gostje iz severa. Glede mešane favne sem mnenja, da ji zaenkrat še ne smemo pripisovati velike važnosti. V literaturi se je doslej vse premalo pazilo na to, ali so ležali živalski ostanki še na primarnem ali morda že na sekundarnem ležišču. V mnogih jamah so namreč našli ostanke v ilovici, ki se je nahajala med razpokami apnenčevih skladov. Taki ostanki so bili brez dvoma naplavljeni. Prav tako je potrebna previdnost pri kulturnih plasteh, kjer imamo opraviti v mnogih primerih že s sekundarnim nahajališčem živalskih ostankov. Poleg tega je treba še upoštevati, da delajo svizci precej globoke rove, po katerih pridejo lahko v geološko starejše plasti. Na vprašanje, kje se pojavijo prvi svizci in kateri so bili predniki današnjih recentnih vrst, še vedno nimamo zadovoljivega odgovora. Ko so našli ostanke svizcev na Rainerkoglu pri Gradcu, si Schmidt najdbe v tako nizki legi (ca. 500 m) ni znal razlagati drugače, kot da je trdil, da so naraščajoči ledniki potisnili alpsko favno kakor tudi floro v nižinske predele (1866, pp. 258—259). Pozneje, ko so se najdbe svizcev vedno bolj množile, so jih prištevali večinoma bobaku. Tako so se pojavili glasovi, da jih je smatrati za prvotno vrsto, ki je prišla v diluviju z ostalo stepno favno iz vzhodnih predelov Evrope v srednjo in zahodno Evropo. Na koncu diluvija, ko so se klimatične razmere v srednji in zahodni Evropi zopet spremenile in ko so se pričeli širiti gozdni predeli, so se umaknili svizci nazaj proti vzhodu. Le v višjih gorskih regijah, v tako imenovanih kul turnih stepah, so se še ohranili manjši relikti. Iz teh se je razvila v teku časa alpska vrsta. Drugi avtorji pa domnevajo, da so bili predniki današnjih recentnih vršit pripadniki prvotne skupne vrste Marmota primigenia. Ko se je na koncu ledene dobe umaknil del svizcev v višje gorske predele, drugi del pa v stepe vzhodne Evrope, sta se oba dela čimdalje bolj diferencirala, dokler se nista končno razvili dve vrsti, bobak in marmotica. H a g m a n n smatra obe (rečenim) vrsti še kot lokalni rasi, ki imata samo v ekstremno razvitih eksemplarjih dobro izražene vrstne znake, medtem ko kažejo ostali eksemplarji še indiferenten razvoj (1909, pp. 383, 391, 393). Kafka pa meni nasprotno, da se je diferenciacija pričela mnogo prej, morda celo že v preddiluvialni dobi, češ da v diluviju še ni eksistirala prvotna skupna vrsta (1893, p. 61). Nedvomno je, da kažejo najstarejši doslej znani ostanki svizcev značilnosti obeh recentnih vrst. Vendar se ostanki, ki so jih našli v Nemčiji, na Češkem in na Erdeljskem, nagibljejo v splošnem bolj k bobaku, oni pa, ki so jih našli v območju Alp, se približujejo marmo-tici. Ker pa so ti ostanki, kakor srno videli, iz mlajšega diluvija, bi to govorilo za to, da so prvi svizci nastopali že v starejšem diluviju in da se je pričela diferenciacija prvotne skupne vrste že v mlajšem diluviju ali pa še celo prej. Ker pa doslej o še starejših ostankih nimamo zanesljivih poročil, se o tem ne da reči nič gotovega. Po najznačilncj-šil znakih, t. j. po barvi glodačev in številu korenin ter odrastku pri P4 bi se dalo sklepati tole: ker je temnooranžna barva glodačev brez dvoma znak višje specializacije in velja to tudi za odrastek in tri korenine pri P4, je zelo verjetno, da se je alpska vrsta razvila iz prvotne, ki je bila morala biti bolj slična bobaku. S tem pa še nikakor ni rečeno, da smemo prvotno skupno vrsto identificirati z bobakom. Od bobaka se je namreč ločila predvsem po znatno večji velikosti 'in po takih kolektivnih znakih, ki so zastopani danes le pri eni ali drugi vrsti, ne predstavljajo pa višje stopnje specializacije. Alpskega svizca v naših Alpah danes ni več. V literaturi nisem namreč mogel dobiti nobenih podatkov o tem, da bi bila marmotica še zastopana med našo alpsko favno. Ker je dr. K u g y, eden izmed najboljših poznavalcev naših Alp, v svoji knjigi „Arbeit, Musik, Berge — ein Leben" 1931 posvetil alpskim svizcem celo poglavje (pp. 293 do 303), v katerem omenja, da je dobil iz Piemonta in Savojske 9 eksem-plarjev, da hi jih zaredil v Julijskih Alpah (kar pa mu je žal svetovna vojna preprečila), sem se radi tozadevnih podatkov obrnil tudi nanj. Prijazno mi je sporočil, da se je za alpsko favno in še posebej za alpske svizce vedno zelo zanimal, da pa ni na svojih številnih turah po Julijskih Alpah nikjer nobenega opazil. Prav tako mu ni niti eden izmed njegovih vodnikov, lovcev in ostalih, s katerimi je bil prišel v stik v teh krajih, niti besedice omenil o teh živalih. Za njegova ljubezniva poročila se mu ob tej priliki najlepše zahvaljujem. Nadalje omenja tudi Puschnig (1923, pp. 119—121), ki je skušal dognati današnja nahajališča marmotice na Koroškem, da ni mogel dobiti v literaturi nobenih podatkov o njih. Edinole Keller (Das Gaittal. Hemnagor 1894, p. 35) omenja, da je živela marmotica nekdaj tudi v Kanalski dolini, v Karnijskih in Ziljskih Alpah. V opuščenem rudniku pod vrhom Jauken (2252m) v Ziljskih Alpah so namreč že večkrat dobili njene skeletne dele. Tudi v Karnijskih Alpah na severnem pobočju vrhov Hohe Trieb, Zollner, zlasti pa v lediniškem predelu pod vrhom Kellerwand so našli zobe in druge ostanke njenega okostja. Puschnig pristavlja k temu, da se sicer alpski svizci še danes nahajajo na nekaterih mestih v Ziljskih Alpah in po drugih višjih gorskih predelih na Koroškem, da pa so bili, kar je mogel takoj ugotoviti, že umetno zarejeni. Kdaj je pri nas izumrla marmotica, ne vemo. Že Erjavec piše v svoji knjigi „Domače in tuje živali v podobah" (1869, pp. 111—113), da je v naših planinah ni. Pa tudi že mnogo starejši pisatelji marmotice sploh ne omenjajo. V to svrho sem namreč pregledal vse publikacije Muzejskega društva za Kranjsko oziroma za Slovenijo in pa dela Valvasorja (Die Ehre des Herzogthums Krain. Niirnberg 1689), H a c q u e t a (Oryctographia carniolica oder physikalische Erd-beschreibung des Herzogthums Krain, Istrien und zum Theil der be-nachbarlen Lander. Leipzig 1778—1789; Physikalisch-pol'itische Reise aus den Dinarischen durch die Julischen, Carnischen, Rhatischen in die Norischen Alpen im Jahre 1781 und 1783. Leipzig 1785) ter Freyerja (Fauna der in Krain bekannten Saugethiere, Vogel, Rep-tilien und Fische. Laibach 1842), ki pridejo za to v prvi vrsti v poštev. Verjetno je tedaj, da je alpski svizec izumrl pri nas bržkone kmalu v postglacialni dobi. Z umaknitvijo lednikov in razširjenjem gozdov se je namreč tako zelo skrčil njegovim življenskim razmeram odgovarjajoč areal, da mu je bil življenski obstoj kaj kmalu onemogočen. Ni pa seveda izključeno, da je k njegovi iztrebitvi izdatno pripomogel tudi človek. Tabela III. MaBlabelle. Zagorice Podhom 1 Bazilarna dolžina Basilarlange 83-5 (10«) 72-5 (100) Največja širina med ličnima lokoma GroBte Breite iiber den Jochbogen 61-8 (70-4) — Največja širina zatilja GroBte Breite des Hinterhauptes 43-6 (52-1) 37-8 (52-2) Višina zatilja Ilohe des Hinterhauptes 26o (31-7) 24-2 (33-4) Najmanjša širina za postorbitalnima odrastkoma Geringste Breite hinter den postorbitalen Fortsatzen 16-4 (19.6) 17-9 (24-8) Najmanjša širina nad očesnima duplinama Geringste Breite der Štirn zwischen den Orbiten 292 (35) 234 (32-3; širina gobca) . ( . , . Breite Jlntermaxillaria + Nasalia ™e^ieno zadaj der Schnauze I 1 hlnten gemessen 214 (25-6) 208 (28'7) Dolžina neba Gaumenlange 49-8 (59-6) 428 (59-1) Širina neba med P4, merjeno na zunanji strani Gaumenbreite iiber den P4, auBen gemessen 24-6 (29-4) 23 5 (32-4) Diastema 26T (31-3) 212 (29-2) Alveolarna dolžina kočnjakov P3—-M3 Lange der Backenzahnreihe P3—M3 (alveolar) 21'8 (26-1) 20-6 (28-4) Največ ja širina nad kondiloma GroBte Breite uber den Condylen 20-5 (24-6) 18-7 (25-8) Višina zatilne rupe Ilohe des Foramen magnum 7-9 (9-5) 7-4 (10-2) Širina zatilne rupe Breite des Foramen magnum 10'5 (12-6) 10-2 (13-9) Obrabljenost kočnjakov P8—M3, po Gerberju3 Abniitzung der Backenzahne P3—M3, inach Gerber3 3 1 Podhom 2 Podlom 3 Podhom 4 Potočka zijalka M. D marmota M. D bobak M. 2) primigenia 78 (100) — — 87-7 (100) 71-2 - 86-3 (100) 68-8-92-6 (100) 77-95 (100) — — — — 50—65 (68-78-6) 58-69-5 (72-79) 56-66-5 (65-4—75-5) 41 (52-5) — — — 36-2-45-5 (48—552) 36-48-2 (50-7-56) 41-49 (46-56-3) 296 (38) — — 28-3 (32-3) 23-28 (27-33) 25-5—30-5 (31—35) 24-31-5 (28-34) 175 (22-4) 18-2 183 15-8 18 16-3-21-3 (20- 26) 15-2—19-8 (18-23) 15-5-22 (16-7-25) 245 (31-4) 222 237 — 23-6-28 (30-33) 22-26 (26-30) 23-5—34-5 (28?—38) — 20-5 — — 19-8-24-8 (24 -30) 21-5-27 (26-30) 22-27 (26-1-31) 44-4 (56-8) 455 44 514 (58-6) 45-50-2 (57-59) 45-51-8 (55 - 58) 48-61 (56-7-68-7) 25-6 (32-8) 24-5 24-8 26-6 (30-3) 22-2-26-2 (27-32) 24-5—28 (28-32) 24-2-30-5 (27-33) 229 (29-4) 23 22-7 27-4 (31-2) 22-8—26-7 (29-32) 24-5-28 (28-32) 23-30 (28-32-3) 211 (27) 215 222 221 (25-2) 21—23-4 (25-29) 22-2—24-5 (25-29) 22-26 (25-31-2) 19 (24-4) — — 20-8 (23-7) 16-3-21-3 (22—26) 21-4-24-2 (24-27) 20—27-7 (23-25) 9 (11-5) — — 10-5 (12) 7-5-11-4 (9-14-4) 8-10-8 (9-2—13-8) 8-3-12 (9—14-5) 10-4 (13-3) — — 11 (12-5) 11-11-9 (13-3-15-5) 12-13 (15-3-18-9) 10-5-13-5 (11-8—15-3) 2 1 0 8 1), 2)> s) gl- opazke na strani 276 — siehe Anmerkungen auf der Seite 276. Tabela IV. MaBtabelle. Zagorice a Zagorice b Podhom a Podhom b Razdalja med zadnjim robom incizivne alveole in zadnjim robom sklepne glavice Abstand vom Ilinterrand der Incisivenalveole bis zum Hin-terrand des Gelenkkopfes 645 (77-3) 64 (76-6) 585 — Razdalja med zadnjim robom incizivne alveole in zadnjim robom alveole pri M3 Abstand vom Hinterrand der Incisivenalveole bis zum, Hinterrand der Alveole von M3 398 (47-7) 392 (47) 36 35-2 Dolžina zobne vrste P4—M3 (merjeno na kroni) Lange der Rackenzahnreihe I\—M3 (an den Kronen ge-messen) 19 (22-8) 18-5 (21-7) 19-2 19-4 Višina spodnje čeljustnice pod Mi (notranja stran) Hohe des Unterkiefers unter Mi (Innenseite) 16-8 (20-2) 16-5 (19-7) 138 14-5 Obrabljenost kočnjakov P4—M3, po Gerberju3 Abniitzung der Backenzahne P4—Ms, nach Gerber3 3 3 2 1 1) Po podatkih Hensla (1879), Schaffa (1887), Kafke (1893) in Ilagmanna (1909). — Nach den Angaben von Hensel (1879), Schaff (1887), Kafka (1893) und Hagmann (1909). 2) Po podatkih objavljenih v dosedanji literaturi. •— Nach den bis jetizt veroffentlichten Angaben (siehe Literaturverzeichnis). 3) Po Gerberju (1933) značijo številke 0—3 stopnjo uporabljenosti kočnja-kov v zgornji čeljusti (tu je njegova lestvica uporabljena tudi za spodnje koč-njake). 0 = zobje še niso prav nič obrabljeni, 1 = zobovina se pokaže v žve-kalni površini le v obliki posameznih lis, 2 = zobovina se pokaže tudi že na Podhom c Podhom d Podhom e Trbovlje M. ‘> marmota M. D bobak M. 2) primigenia — 52-5 — 58'5 549-65 (71-78) 55-68-4 (69-80) 56-73 (65-5-79) 351 34-6 — 35-5 35-388 (43-49) 35-4—39 4 (41—46) 37-2-41 (40-46) 18-2 — — 18-8 20-22-2 (24-28) 21-3-23 (23-28) 20-8-24 (23-5-27) 13-2 11-7 10'9 13-6 13-5-16-5 (16—20) 13-9—16-7 (17-20) 14-1-17 (16-6-20) 0 0 0 0 prečnih grebenih, 3 = prečni grebeni so tudi že naglodani. S tem bi bilo starostno razmerje med posameznimi primerki vsaj približno nakazano. — Nach Gerber (1933) bilden die Zahlen 0—3 eine Skala fiir den Grad der Abkauung der Baokenzahne im Oberkaefer (hier auch fiir die Backenzahne im Unterkiefer vervvendet). 0 — keine Abkauung, 1 — Dentin kommt in inselartigen Partien zum Vorschein, 2 = Dentin erscheint auf den Querjochen als Leisten, 3 = die Querjoche selber sind, wenigstens teiKveise, abgekaut. Damit sind die Altars-verhaltnisse zwischen den einzelnen Exemplaren ungefahr angedeutet. LITERATURA. Ampferer O., 1918, t)ber die Saveterrassen in Oberkrain. Jb. geol. R. A. \Vien. B a c h o f e n v. E c h t A., 1922, Die Baue der eiszeitlichen Murmeltiere (Arc-tomijs primigenius Kaup) in der Drachenhohle bei Mixnitz. Sitzungsan-zeiger d. Akad. Wiss., Wien, Math.-nat. KI., 30. Nov. Bachofen v. Echt A., 1923, Die Baue des eiszeitlichen Murmeltieres (Arctomgs primigenius) in der Drachenhohle von Mixnitz in Steiermark. Palaeont. Z., 5. Bachofen v. Echt A., 1931, Die Baue des Arctomijs primigenius v O. A b e 1 - G. K y r 1 e , Die Drachenhohle bei Mixnitz. Spelaologische Monographien. 7—8, Wien. Brodar S., 1929, Potočka zijalka, višinska postaja aurignaškega človeka. CZN, Maribor, 24. Brodar S., 1929, Potočka zijalka na Olševi. Izvestje drž. realne gimnazije v Celju za šol. 1. 1928/29. Celje. Brodar S., 1930, Paleolitik na Olševi. Zdrav, vestnik, 2. Brodar S., 1931, Raziskavanja v Potočki zijalki in nje problemi. ČZN, Maribor, 26. C a n a v a 1 R., 1919, Das Kohlenvorkommen von Labnig bei Eisenkappel in Karnten und das Alter der Kara\vanken. Berg- u. Iluttemnannisches Jb., 67. D u er st J. U., 1926, Vergleichende Untersuchungsmethoden am Skelett bei Saugern. Udib. d. biol. Arbeitsmethoden, VII, 2. Gerber Ed., 1933, t)ber diluviale Murmeltiere aus dem Gebiet des eiszeitlichen Aare- und Rhonegletschers. Eclogae Geologicae Helvetiae, 26. Gorjanovič-Kramberger Karl, 1901—1905, Der palaoldtisehe Mensch und seine Zeitgenossen aus dem Diluvium von Krapina in Kroatien. Mitt. anthropol. Ges. Wien 31, 32, 34, 35. Gorjanovič-Kramberger, 1911, Arctomys marmotta Schreib. iz Krapine. Vijesti geol. povj. za kralj. Ilrvatsku-Slavoniju za god. 1910, I, Zagreb. Gorjanovič-Kramberger, 1913, Život i kultura diluvijalnoga čovjeka iz Krapine u Hrvatskoj. Djela Jugoslav. akad. znan. i umj., 23, Zagreb. H a g m a n n G., 1909, tiber diluviale Murmeltiere aus dem Rheingebiet und ihre Beziehungen zu de.n lebenden Murmeltieren Europas. Mitt. geol. L. A. Elsass-Lothringen, 6. H a r 1 e, 1892, Les breches a ossements de Montouse, IIautes-Pyrenees. Soc. d’hist. natur, de Toulouse. (Delo mi ni bilo dostopno.) Hauber, 1925, Das Murmeltier (Mankei). Forst\vissenschaftl. Centralbl., 47, Berlin. Heck, 1925, Nagetiere, v. Brehms Tierleben. Die Saugetiere, 2 (4. Neu-druck d. 4. Aufl.), Leipzig. Ileller F., 1930, Murmeltierreste aus dem jiingeren Loss von Nebra. Leopold in a, Ber. kais. Leopold, deutsch. Akad. Naturi. Halle, 6. Ileller F., 1934, Arctomgs primigenius Kaup von Eisleben. Z. Deutsch. geol. Ges., 86. H en sel R., 1879, Mamimalogische Notizen. 1. Arctomys Bobac. Archiv f. Na-turg., 45, I. Hilber V., 1897, liber diie Funde von diluvialen Murmelthierreslen bei Peggau. Mitt. Naturw. Ver. Steiermark, 33, Graz. H o f m a n n A., 1885, Beitrag zur Diluvialfauna der Ober-Steiermark. Vhdl. geol. B. A. Wien. Kafka J., 1889, Die diluvialen Murmelthiere in Bohmen. Sitzb. bohm. Ges. Wiss., Math.- nat. Cl., I, Prag. Kafka J., 1893, Recente und fossile Nagethiere Bohmens. Arch. naturw. Landesdurchforsch. Bohmen, 8, Prag. Kaup J. J., 1832—1835, Description d’ossements fossiles de Mammiferes in-connus, etc. Darmstadt. (Delo mi ni bilo dostopno.) Križ M., 1909, Die Schwedentischgrotte bei Ochoz in Mahren und Rzehaks Bericht iiber homo primigenius Wilsneri. Vhdl. geol. R. A. Wien. Laube G. C., 1879, Noti z iiber das Murmelthier aus den diluvialen Lehmlagern von Prag. Vhdl. geol. R. A. \Vien. L i e b e K. T h., 1878, Das diluviale Murmelthier Ostthiiringens und seine Be-ziehungen zum Bobak und zur Marmotte. Zool. Garten, 19. (Delo mi ni bilo dostopno.) Liebe K. Th., 1879, Die fossile Fauna der Ilohle Vypustek in Mahren nebst Bemerkungen betreffs einiger Knochenreste aus Kreuzberghohle in Krain. Sitzb. Akad. \Viss. Wien, Math.-nat. KL, 79, I. Miller G. S., 1912, Catalogue of the mammals of \Vestern Europe (Europe exclusive of Russia) in the collection of the British Museum. London. N e h r i n g A., 1878, Die quaternaren Ablagerungen der Gypsbriiche von Thiede und Westeregeln. Vhdl. geol. R. A. Wien. N e h r i n g A., 1890, Gber Tundren und Steppen der Jetzt- und Vorzeil mit besonderer Beriicksichtigung ihrer Fauna. Berlin. N e h r i n g A., 1891, Die geographische Verbreitung der Saugetiere in dem Tschernosem-Gebiete des rechten \Volga-Ufers, sowie in den angrenzenden Gebdeten. Z. Ges. Erdk. Berlin, 26. Nehring A., 1894, Einige Notizen iiber die pleistocane Fauna von Tiirmitz in Bohmen. Neues Jb. f. Min. etc., II. Nehring A., 1897, Gber fossile Skelette von Steppen-Nagern aus dem nord-lichen Bohmen. Neues Jb. f. Min. etc., II. P u s c h n i g R., 1923, Kleine Beitrage zur Tierkunde Karntens. I. Gber das Vorkommen des Murmeltieres in Karnten. Carinthia, II, 112. u. 113. Jg., Klagenfurt. Reichenau W. v., 1900, Notizen aus dem Museum zu Mainz. Neues Jb. f. Min. etc., II. Schaff E., 1887, Beitrag zur genaueren Kenntniss der diluvialen Murmel-tiere. Archiv f. Naturg., 53, I. Schlosser M., 1909, Die Baren- oder Tischoferhohle im Kaisertal b. Kufstem. Abh. bayr. Akad. Wiss., 2. KI., 24, 2. Schmidt O., 1866, Murmelthiere bei Gratz. Sitzb. Akad. Wiss. \Vien, Math.-nat. CL, 53, I. Schroeder H. — Schmierer Th. — Dienemann W., 1928, Zvvei diluviale Faunen von Sondershausen in Thiiringen. II. Interglaciale Schneckensande und Kies mat Arcto>mys primigenius vom Jechator bei Sondershausen. Jb. Preuss. geol. L. A. f. 1928, 49. Sim Ionescu I. — M or o san N. N., 1926, Une station aurignacienne en Moldavie. Buli. sect. scient. Acad. Roumaine, 10, 3, Bucarest. Simionescu I., 1930, Arctomys bobac in cvaternarul din Romania. Acad. Romana. Memoriile Sect. Stiintif., Ser. III, Tom. VII, Mem. 1, Bucuresti. S t u d e r T h., 1889, tber die Arctomgs- Reste aus dem Diluvium der Umgegend von Bern. Mitt. Naturf. Ges. Bern, Jg. 1888. (delo mi ni bilo dostopno). Thalmann H., 1923, Die fossilen Murmeltiere aus dem Diluvium der Schvveiz. Vhdl. Schweizer. Naturf. Ges. Luzern, 2. T h a 1 rti a n n H., 1924, Murmeltierfunde aus diluvialen Ablagerungen des Rhonegletschers bei Lusslingen (Kt. Solothurn). Mitt. Naturf. Ges. Bern. Thalmann H., 1924, Arctomys - Reste aus dem Diluvium der Umgebung vom Burgdorf. Mitt. Naturf. Ges. Bern. Thalmann H., 1925, Zur Osteologie von Arctomys marmotta L. aus den Ablagerungen des diluvialen Rhonegletschers bei Liisslingen (Kt. Solothurn). Eclogae geol. Helvetiae, 19, 1. Trouessart E. - L., 1910, Faune des Mammiferes d’Europe. Berlin. Weber M., 1928, Die Saugetiere. 2, (2. Aufl.) Jena. Wettstein O., 1926, Die diluvialen Kleinsaugerreste aus der Drachenhohle bei Mixnitz in Steiermark. Palaeont. Z., 7. W ettstein-W ester shei mi O., 1931, Die diluvialen Kleinsaugerreste. v O. Abel — G. Kyrle, Die Drachenhohle bei Mixnitz. Spelaologische Mono-graphien. 7—8, Wien. W i e m a n n D., 1929, Murmeltierfunde bei Odenbach am Glan. Pfalz. Museum-Pfalz. Heimatkunde. Speyer. W o 1 d f i c h J. N., 1888, Steppenfauna bei Aussig in Bohrnen. Vhdl. geol. R. A. \Vien. Woldrich J. N., 1890, Ueber die dilu^ale Fauna der Hohlen bei Beraun in Bohmen. \Tidl. geol. R. A. \Vien. Woldrich J. N., 1890, Arctomys primigenius Kaup aus dem diluvialen Lehme zwischen Stadtl und Pustovvčd in Bohmen. Vhdl. geol. R. A. Wien. "W o 1 d f i c h J. N., 1897, Fossile Steppenfauna aus der Bulovka nachst Koših bei Prag und ihre geologisch-physiographische Bedeutung. Neues Jb. f. Min. etc., II. ZUSAMMENFASSUN G. Dber diluviale Murmeltiere aus den Siidostalpen. Hierzu Tafeln XII, XIII, XIV. Es liegen mir mehrere Murmeltierfunde aus Podhorri urad Zagorice (in der nachsten Umgebung von Bled in Oberkrain), aus Trbovlje (im Saveiberg-land), so\vie aus der Potočka zijalka (an der Olševa in den Ostkarawainken) vor. Am zahlreichslen sind die Murmjeltierreste aus Podhomi, \vo sie von Arbeitern in feinen Saraden gefunden worden sind. Die Resi e lagen in Gangen, die wahrscheinlich von den Murmieltieren selbst gebaut worden sind. Die Sehichten, in \velchen die Reste gefunden wurden, sind nicht mehr zu sehen, da die betreffende Sandgnibe bald darauf verschiittet \vurde. Jedoch konnte ich in einer anderen, umveit von dieser Stelle liegenden Grube feststellen, dafi unter der K—d m machtigen Grundmoraine, die vorvviegend die Oberflache des Beckens von Radovljica bildet, feine Sande auftreten. Alle Bildungen unter der Grundmorane, die Ampferer (1918, pp. 424—425) als jiingere Aufschutturag anfiihrt, liegen groBtenteils schon auf dem miozanen Tegel. Nur hie und da ist die untere Grundmorane, die die jiingere Aufschuttung vom Tegel scheidet, noch erhalten. Diese Sande sta m im: n also aus der (letzten) Interglazialzedt. Aus Podhom konnte ich folgende Reste untersuchen: 4 Schadel, die alle mehr oder \veniger beschadigt siind, so\vie Fragmente eines fiinften bzw. sechsten Schadels (bestehend aus dem Scheitelbein, einem Teile des Jochbogens und einem Telle des Stirnbeines; das Stirnbein konnte einem anderen Schadel angehoren); im Texte bezeichne ich sie mit den Numimern 1, 2, 3, 4 (Tal. XII, Fig. la, b, 2a, b, 3a, bi, Taf. XIII, Fig. 2a, b); 5 Utnterkiefer, und z\var 3 linke und 2 rechte, von \velchen jedoch nur die groflten zwei (ein rechter und eLn Unker) alle Zahne besitzen; aufier dem grofi ten Kiefer — es ist ein rechter — sind alle mehr oder \veniger beschadigt; im Texte bezeichne ich sie mit den Buchstaben a, b, c, d, e, (Taf. XIV, Fig. 3—7); 2 obere Nagezahne, einen rechten und einen linken, die augenscheinlich einem der oiben er-wahnten Schadel angehoren; 7 NVirbel, bei denen fast nur die Dornfortsatze beschadigt sind; 1 Kreuzbein, das noch ziemlich gut erhalten ist (Taf. XIII, Fig. 4); 4 Beckenhalften, und zwar 21inke und 2 rechte, die alle mehr oder \veniger beschadigt sind, und ein kleines Fragment einer rechten Beckenhalfte (Taf. XII, Fig. 4—7); 3 rechte und 2 Fragmente von linken Ripipen; 4 Humeri, davon ein rechtes und 3 linke; eines von ihnem (das rechte) ist et\vas beschadigt (Taf. XIV, Fig. 8, 9); 2 Radii, ein rechter und ein linker, die ziemlich gut erhalten sind (Taf. XIV, Fig. 14, 15); eine linke Ulna, die vorzuglich erhalten ist (Taf. XIII, Fig. 6); 6 Femures, 2 linke und ein rechtes, die nur an den Gelenkflachen beschadigt sind (Taf. XIV, Fig. 12, 13); 1 rechte Fibula, die noch vollstandig erhalten ist; 5 Tibien, 4 rechte und 1 linke, davon ist nur eine rechte vollstandig erhalten, \vahrend die anderen an den Gelenkflachen mehr oder weniger beschadigt sind (Taf. XIV, Fig. 10, 11); ein linkes Calcaneum und 2 Metakarpalknochen. Die Reste gehoren mindestens 5 Individuen an und stammen aus mindestens zwei Generationen, \vas besonders die Unterkiefer beweisen. Der grofite Unter-kiefer a (Taf. XIV, Fig. 3) ist 58-5 mm lang (gemessen vom hinteren Rande der Incisiven-Alveole bis zum Gelenkkopfe) bzw. 67-0 mm (gemessen vom vorderen Ran de der Symphyse bis zum Angularfortsatz). Einer der klelnsten Unter -kiefer d, der eben noch so gut erhalten ist, dali wir an ihm beide La 11«en messen konnen, ist aber nur 52-5 man bzw. 57-3 mm lang. Im kleinsten Unter -kiefer e befindet sich noch der Milchzahn p4, der nur zvvei Wurzeln hat; unter ihm steckt noch tief iin der Alveole der definitive Zahn. Reimi ahnlichen Unter -kiefer d ist zwar p4 nicht mehr vorhanden, doch hat P4 dein Kiefer noch nicht durchbrochen, soondern steckt noch im mor in der Alveole, aber nicht mehr so tief \vie beim friiher genannten Unterkiefer. Diesbeziiglich ist auch die Lange der Unterarmbeine von Bedeutung. Die Lange des linken Unterarmibeines (Taf. XIV, Fig. 15) betragt 64-5 mm, die Lange des rechten (Taf. XIV, Fig. 14) dagegen nur 38-6 mm. In Zagorice \vurden die Murmeltierreste 2—3 m tief in den Schichten gefunden, die, aus San den und Schotter bestehend, die hochste Terrasse von Bled bilden. Die Aufschlusse dn der Nahe der genannten Stelle beweisen, dafi auch diese Schichten den Bildungen der lezten Interglazialzeit angehoren. Aus ihnen liegen mir folgende Beste var: 1 Schadel, bei dem nur die Nasen-beine, der rechte P3 und sowie die linken P4 und P3 fehlen; bei den beiden Nagezahnen sind die Ivronen schon abgebrochen (Taf. XIII, Fig. la, b); 2 Unterkiefer, die demselben Individuum angehoren, der rechte Unterkiefer hat noch alle Zahne, ist aber sonst schon etvvas beschadigt (der Processus coronoideus ist schon abgebrochen), im linken Unterkiefer fehlt dagegen Mj (Taf. XIV, Fig. 1, 2); 1 linker II u mer us, der noch1 vollstandig erhalten ist, und 1 rechte Sca.pula, die nur ein wenig beschadigt ist (das Acromion ist etvvas angebrochen) (Taf. XIII, Fig. 5). In der bekannten Hohle Potočka zijalka an der Olševa fand Brodar schon im ersten Jahre (1928) seiner Ausgraibungen im hinteren Teile der Hohle einen Murmeltierschadel (Taf. XIII, Fig. 3a, b) und zvvar ungefahr einen halben Meter tief in der oberen Lage des hellbraunen Hohlenlehms. In diesem Lehm, den Brodar zu den oberen Kulturschiehten zahlt, faind er auflerdem noch zahlreiche Reste des Hohlenbarein. Cber dem Lehm liegt eine diinne Kalksinter-schichte, unter ihm aiber zuerst geschichteter Sinter, dann schwarzbrauner Lehm mit Resten des Hohlenbaren und Artefakten. R r o d a r meint, dali der hellbraune Lehm, in vvelchem er den Murmeltierschadel fand, den alteren Post-glaczialschichten angehort. Rei sipateren Ausgraibuingen (1930) fand er beim Ein-gang der Hohle noch einen Murmeltierbackenzahn. Im Sommer 1933 fand er umveit von dem grollen Rlock ca 3 m tief in mit Schutt gemengtem Lehm noch 2 obere Nagezahne eines Murmeltieres und einige Zahne eines Raubtieres. AuBerdem befanden sich in dieser Schichte noch zahlreiche Reste des Hohlenbaren. Nach Brodar stammen diese Schichten aus der letzten Interglazialzeit. Einige Tage s/pater fand Adametz aus Wien fast an derselben Stelle, aber etvvas tiefer, im Schutte noch zwei Nagezahne. Der Schadel aus der Potočka zijalka ist ziemlich beschadigt (Taf. XIII, Fig. 3 a, b), jedoch hat er noch alle Zahne aufier dem rechten P3 und dem linken Nagezahn. Beim rechten Nagezahn ist die Krone schon abgebrochen. Aus den 2 linken Nagezahnen, die zvveifelsohne aus dem Oberkiefer stamanen, konnen vvir schlieBen, dali uns hier die Beste von 2 Individuen vorliegen. Schliefllich bekam ich von Iierrn Karl Kitzer, Obermarkscheider i. B., noch einen rechten Unterkiefer, den er schon vor dem Weltkriege mit anderen Knochen zusammen in der Nahe von Trbovlje gefunden hat. Die Reste befandem sich in einem Gang, der in einer aus Dachsteinkalk- und Dolomitgerollen l;e-stehenden Schutthalde der Bukova gora 4—5 m tief umter der heutigen Ober-flache angelegt war. Das nordliche Gehange der Bukova gora, d. h. die Oberflache dieser Schutthalde, \var urspriinglich mit einer Humusschichte bedeckt und mit alten Buchen bewachsen. Da die TPD neues Zuschiittungs-material benotigte, \vurde dieses Gehange abgeholzt und aufgeschlossen. Die Fundstelle befindet sich in der Hohe von 404 m. Der Unterkiefer ist mit Aus-nahme des Nagezahnes, bei dem die Krone ein \venig abgebrochen ist, noch vollstandig erhalten. Die einzelnen Autoren sind sich dariiber noch nicht einig, ob die fossilen Murmeltierreste einer der beiden rezenten Arten (Marmota marmota oder M. bohak) zuzuzahlen sind oder ob sie einer gemeinsamen Art M. primigenia angehoren. Zu diesem Unstinumigkeiten ist es meiner Ansicht nach deshalb gekommen, \veil die Forschung noch nicht zur tibereinstknmung gelangt ist, nach \velchen Merkmalen die beiden rezenten Arten zu umterscheiden sind und \velche von ihnen auch zur Bestimmuing des fossilen Materiales herange-zogen \verden konnen. Schon anfangs \vurde der Fehler gemacht, daB man bei der Feststellung der Unterschiede das rezente Material vorn fossilen nicht genug scharf geschieden hat. Ich versuche deshalb zuerst festzustellen, welche von den bi s jetzt be-kannten Unterschieden z\vischen den beiden rezenten Arten vollkommen zu-verlassig und \velche auch bei der Bestimmung der fossilen Reste brauchbar sind. Dabei stiilze ich mich vor allem auf die zahlreichen Messungen von H e n s e 1 (1879, p. 203), S c h a f f (1887, p. 131), Kafka (1893, p. 53), II a g -m a n n (1909, Mafltabelle), Miller (1912, p. 939) und T h a 1 m a n n (1925, pp. 198—199), die an insgesamt 53 Schadeln und 55 Unterkiefern des Alpenmurmel-tieres und an 34 Schadeln und 37 Unterkiefern des Steppenmurmeiltieres ausgefiihrt \vurden. Dabei ist zu bemierken, dali Hensel, Schaff und Kafka nur die wichtigsten Mafie anfuhren. Miller fiihrt anstatt der all-gemein gebrauchlichen Basilarlange nach Hensel die Condylobasallange an. Daher konnten seine Messungen in meiner MaCtabelle III. nicht beriicksichtigt werden. Dasselbe gilt fiir die Mallangaben '1' h a 1 m a n n s, der in seinen Mall-tabellen nur die Mittelwerte anfuhrt. Nach einer kritischen Betrachtung samtliclier in der Literatur er\vahnten Unterschiede komme ich zum folgenden SchluBe. Von allen ost eologisch c n Unterschieden zwischen beiden rezenten Arten kann man als allgemein gultige und zuverlassige Merkmale in erster Linie diejenigen annehmen, die an den Nagezahnen und den unteren Pramolaren zu bemerken sind. Es siind dies fol-gende Merkmale: 1. die Wurzelzahl beim P4; 2. der Vorsprung bzw. das Erkerchen an der Vorderseite der noch nicht abgekauten Krone beim P4 und 3. die Farbe der Nagezahne. Ein weiteres zuverlassiges Merkmal ist auch die Form und die Lage der Postorbitalfortsatze. Von den iibrigen Merkmalen, die nur in den extremen Fallen brauchbar sind, sind die wichtigsten die folgenden: 1. die Breite der Nasenbeine, 2. der Verlauf der vorderen Rander der Postorbitalfortsatze, 3. die geringste Breite vor und hinter den Postorbitalfortsatzen, 4. die Lange der Stirnfortsatze des Zwischen- und des Oberkiefers und 5. die Form des Hinterhauptloches (Fora- besitzt, wie die ubrigen Zahne. Schvvierig ist dagegen die Feststellung der primaren Farbe der Nagezahne aus der Potočka zijalka, da sie nicht jene typi-sche Farbe besitzen wie die Nagezahne aus Podhom, Zagorice und Trbovlje. Auf der hdnteren Seite sind sie von eben derselben Farbe \vie vorne und von fast derselben auch unter der oberen Schmelzschichte. Aber auch die ubrigen Zahne dieser Lokalitat sind viel dunikler gefarbt als sonst und sie haben auf einigen Stellen sogar eine Farbe, die der der Nagezahne selbst ahnelt. Man kann dah er behauipten, dali diese Nagezahne schon sekundar gefarbt \vorden sind. Die Nagezahne aus dem Oberkiefer sind auf der vorderen Seite der Lange nach gefurcht. Meistens sind an ihnen 4—6 Langskiele zu bemerken. Aullerdem verlaufen auf ihnen noch feinere Langsstreifen, die etwas \vellen-formig sind. Auch die Langskiele verlaufen nicht immer parallel zu-einander, sondern sie gehen hie und da ineinander uber. Die Nagezahne der Unterkiefer sind viel glatter und verlaufen hochstens in ihrer Mitte 2—3 F'urchen, die aber nicht so scharf ausgepragt sind wie bei den oberen Nagezahnen. Die Furchen und Streifen treten noch unter der oberen Schmelzschichte ziemlich deutlich hervor. Die Nagezahne der jiingeren Individuen sind fast vollkommen glatt. Die Lange der Nagezahne der Unterkiefer ist viel grolier als bei jenen der Oberkiefer. So betragt die maximale Lange der unteren Nagezahne bei unseren Fxemplaren 6-7 cm, bei den oberen Nagezahnen dagegen nur 5-5 cm. Die Lange des unteren Nagezahnes aus Trbovlje betragt 3-0 mm im der Quer-und 1-6 mm in der Langsrichtung. Die Malle der ubrigen Nagezahne aus den Unterkiefern unserer Exemplare sind in der Malltabelle II. angefiihrt. Von den oberen Nagezahnen standen mir zvvar 8 Exemplare zur Verfu-gung, doch sind von diesen nur z\vei vollkommen unbeschadigt, vvahrendbei allen ubrigen die Krone oder der untere Teil des Zahmes mehr oder \veniger abge-brochen ist. Die Lange der bei den unbeschadigten oberen Nagezahne betragt beim Schadel aus Podhom No. 2 5-5 ari, beim Schadel No. 4 dagegen 5 cm. Die Breite des ersten Nagezahnes betragt oben (gleich unter der Kauflache ge-messem) 4-4 mm in der Querrichtung und 5-3 mm in der Langsrichtung; gegen die Wurzel, wo der Zahn allmahlich breiter vvird, betragt seine Breite 6 mm. Beim zvveiten Nagezahne (Schadel No. 4) betragt die Breite in der Querrichtung 4 ram, in der Langsrichtung 4-6 mm. Die erwahnte Breite ist bei den ubrigen Nagezahnen nicht gleich unter der Kauflache gemessen, sondern et\vas tiefer. Die Breite der Nagezahne aus dem Schadel aus Podhom No. 3 betragt beim rechten Zahn 4-4 mm bzw. 5-4 mm, beim linken 4-6 mim bzw. 5-4 mm. Beim Schadel aus Zagorice betragt die Breite des rechten Nagezahnes 4-5 mm bzw. 5-9 mm, die Breite des linken dagegen 4-6 mim bzw. 5-5 m|m. Im. Schadel a.us der Potočka zijalka steckt nur noch ein rechter oberer Nagezahn, der aber schon so stark beschadigt ist, dah er keine Messungen zulaht. Die ubrigen beiden linken Nagezahne, die separat gefunden worden sind, sind viel besser er-halten; sie sind nur auf dem unteren Teile schon et\vas abgekratzt. Die Breite des ersten dieser Nagezahne betragt (gleich unter der Kauflache gemessen) 4-6 mm in der Quer- und 5-6 mm in der Langsrichtung, die Breite des z\veiten aber 4-2 bzw. 5-4 mm. Die osberen Nagezabne sind bedeutend starker gekrikrant als die unteren ohne Unterschied, ob sie alteren oder jiingeren Tieren angehoren. Man karan sogar feststellen, dali der Radius des Bogens bei den uinteren wie bei den oh tiren Nagezahnen im Alter iiberhaupt nicht wecbselt. Die postorbitalen Fortsatze sind erhalten bzw. mehr oder weniger unbe-schadigt nur bei drei Schadeln (Zagorice, Podhom) No. 1 und 2). Beim Exemplar aus Zagorice sind die beiden Spitzen der postorbitalen Fortsatze 43-2 mm von-einander entfernt. Bei den ubrigen Schadeln sind die Spitzen der Fortsatze schon etwas abgebrochen. Die postorbitalen Fortsatze sind auf allen Schadeln so ihrer Lage wie auch der Form nach denjenigen der Alipenmurmeltiere ahm-licher. Nur beim Schadel aus Zagorice sind sie etwas kraftiger entwickelt und spitziger, so dah \vir sogar zweifeln miissen, ob der Schadel in dieser Iiinsichi einem Steppen- oder einem Alpenmurmeltier zuzuschreiben ist. Die vorderen Rander liber den Augenhohlen sind bei den Schadeln aus Podhom No. 1, 3 und 4 parallel (am deutlichsten bei No. 4), bei No. 2 divergieren sie sogar etwas knapp vor der orbitalen Enge, wahrend sie beim Schadel aus Zagorice konver-gieren. In dieser Hinsicht nahert sich das Exemplar aus Zagorice dem Steppen-murmeltier, alle ubrigen aber dem Alpenmurmeltier. Die Nasenbeine haben sich bei keinem Exenuplar erhalten, aulier am Schadel aus der Potočka zijalka und auch hier nur der hintere Teil des rechten Nasenbeines. Trotzdem konnte ich bei eirvigen Exemij)laren ihre Breite feststellen, da die ubrigen benachbarten Knochen (die Intermaxillare) unbe-schadigt waren. Bei den drei Exemplaren (Zagorice, Podhom No. 1 und 3), an denen eine Messung noch moglich \var, waren die Nasenbeine hinten betracht-lich enger als vorne. Beim Schadel aus Zagorice betragt die Breite beider Nasenbeine hinten 13-2 mm, ‘vooie 20-2 mni, beim Schadel aus Podhom No. 1 hinten 13-3 mm, vome 16-2 mm und beim Schadel aus Podhoim No. 3 hinten 10-7 mm, vorne 18-4 mm. Die Nasenbeine der Schadel aus Zagorice und Podhom No. 3 zeigen also zweifelsobne die Merkmale des Alpenmurimeltieres, der Schadel aus Podhom No. 1 nahert sich aber in dieser Hinsicht schon mehr dem Steppen-murmeltier. Was die kleinste Stirnbreite (hinter den postorbitalen Fortsatzen) angeht, zeigen die Exetmplare aus der Potočka zijalka (15-8 mm bz\v. im Verhaltnis zur Basilarlange [100] 18) und Zagorice (16-4 mm bzw. 19-6) die Merkmale des Bo-bak. Die ubrigen beiden Exemplare aus Podhom (No. 1 und 2) nahern sich mehr dem Alpenmurmeltier, besonders No. 1, das einen viel grolieren Index (24-8) besitzt als beimi Bobak bis jetzt iiberhaupt festgestellt w er d en konnte (23). Dabei ist interessant, dali die kleinste Stirnbreite zwischen den Augenhohlen im Verhaltnis zur Basilarla'nge (100) beim Schadel aus Podhom No. 2 (31-4) und beim Schadel aus Zagorice (35) viel groller ist, als bei den Schadeln des Bobak (26—30). Der Schadel aus Zagorice ubertrifft in dieser Hinsicht auch die Schadel des Alpenmiurmeltieres. Bei den Schadeln aus der Potočka zijalka, aus Zagorice und Podhom No. 1 und 2 sind die Stirnfortsatze des Zwischenkiefers und die des Oberkiefers bei-nahe gleich lang, so dali sich die Exemplare in dieser Hinsicht dem Schadel des Alpenmurmeltieres nahern. Beim Schadel aus Podhom No. 3 ist jedoch der Stirnfortsatz des Z\vischenkiefers betrachtlich langer als derjenige des Oberkiefers. Der Verlauf beider Stirnfortsatze entspricht auf diesem Schadel fast vollkommen demljenigen des Bobak, den Miller (1912, p. 938, Fig. 194) abgebildet hat. Dieser Schadel nahert sich also diesbeziiglich dem Steppen-murmeltier. Foramen magnum zeigt bei allen unscren Exemplaren Dimensionen, die sich dem Alpenmurmeltier mehr nahern als dem Bobak. Besonders seine Breite (beim Schadel von Podhom No. 1 betragt sie 10-2 mm, beim Schadel aus der Potočka zijalka 11 mm) erreicht nicht die Diimensionen, die beim Bobak zu finden sind (12—13). \Vas seine Form bzw. das Verhaltnis zwischen seiner Hohe und Breite anbelangt, kann man Gbergange zwischen der runden und der elliptischen Formi feststellen. Die rundeste Offnung (mit dem Index 1-04) hat der Schadel aus der Potočka zijalka, diesem folgt derjenige aus Podhom No. 2 (Pl), dann der aus Zagorice (P3) und schliefllich der Schadel aus Podhom No. 1 (1-4). Bei den ubrigen Schadeln ist das Foramen magnum nicht mehr erhalten. Die Schadel aus der Potočka zijalka und aus Podhom No. 2 nahern sich hinsichtlich der Form des Foramen magnum sehr dem Alpenmurmeltier, der Schadel aus Podhom No. 1 aber dem Steppenmurmeltier. Da aber die Schadel aus dermselben Fundorte (Podhom No. 1 und 2) so verschiedene In-dexe (Pl bzw. 1-4) aufvveisen, scheint bei den diluvialen Murmeltieren in dieser Hinsicht eine ziemlich grolie Variabilitat geherrscht zu haben. Beim Schadel aus Zagorice betragt die Breite zvvischen den beiden Joch- bogen 61-8 mm bzw. im Verhaltnis mit der Basilarlange (100) 70-4. Da wir einen so niedrigen Index beim Bobak bis jetzt noch nicht kennen, darf man sagen, dah sich der Schadel aus Zagorice in dieser Hinsicht dem Alpenmurmeltier nahert. Die Hohe des Hinterhauptes ist bei beiden Exemplaren aus Podhom (No. 1 und 2) sehr charakteristisch. Der Schadel No. 1 hat ein 24-2 mm bzw. im Verhaltnis zur Basilarlange (100) 33-4 hohes Hinterhaupt, tv a hren d die ent-sprechenden Malie bei No. 2 29-6 mm bz\v. 38 betragen. Bei beiden ist die Hohe bedeutend grofier als bei den Alpenmiurmeltieren (29—33). Beim Schadel No. 2 ist der Index sogar grofler als bei den Steppenmurmeltieren (31—35). Da die Crista sagittalis bei unseren Exemplaren verschieden lang ist (die kleinste Lange betragt lOmm, die grofite 30 mm, bz\v. im Verhaltnis zur Basilarlange [100] die kiirzeste 15, die langste 34-2) variiert auch der Winkel, den die beiden postorbitalen Kamme einschliefien, sehr stark. Am starksten ge-offnet ist der Winkel bzw. den langsten SagittaLkamm hat der Schadel aus der Potočka zijalka. Ihm folgt der Schadel aus Zagorice. Die Schadel aus Podhom (besonders No. 2) besitzen ziemlich scharfe Winkel. Der Schadel aus der Potočka zijalka nahert sich diesbezuglich dem Schadel des Bobaks, der Schadel aus Podhom No. 2 dagegen dem Alpe turnir meltier. Den am starksten emporgew61bten Gaumen unter allen Exemplaren haben die Schadel aus der Potočka zijalka und aus Podhom No. 1. Die groflte \V61hung ist zwischen den beiden Pramolaren. Die ubrigen Schadel haben mehr oder \veniger flache Gaumen (so besonders der Schadel aus Zagorice). Die Schadel aus der Potočka zijalka und aus Podhom No. 1 nahern sich in dieser Hinsicht dem Alpenmurmeltier, die ubrigen dem Steppenmurmeltier. Was die Gaumenlange anbelangt, zeigen die Schadel aus Zagorice, aus Podhom No. 1 und aus der Potočiva zijalka die groBten Dimensionen. Beim Schadel aus Zagorice betragt die Gaumenlange 49-8 mm bz\v. im Verhaltnis zur Basilarlange (100) 59-6, beim Schadel aus Podhom 42-8 man bzw. 59-1, beim Schadel aus der Potočka ziijalka 51-4 mm bz\v. 58-6. Dem Index nach uberragen aille drei Schadel die des Boba.k (55—58), ja sogar die der Alpen-murmeltiere (57—59). In bezug auf die Gaumenlange nahern sich also alle drei Exemplare dem Alpenmurmeltier. Der Schadel aus Podhom No. 2 hat einen viel kleineren Index (56-8) und nahert sich in dieser Hinsicht dem Bo-bak. Die iibrigen Schadel sind schon so stark beschadigt, daB eine Berechnung der Indices nicht mehr moglich ist. Die Naht zwischen dem Nasenbein und dem Stirnbein ist beim Schadel aus der Potočka zijalka so gezahnelt, dali sie in dieser Hinsicht zweifelsohne als Merkmal des Alpenmiurmeltieres zu werten ist. Nach den iibrigen schon etwas beschadigten Nahten zu urteilen nahern sich auch die iibrigen Schadel dem Alpenmurmeltier. Im allgemeinen stehen also die Exemplare von Zagorice und Podhom dem Alpenmurmeltier betrachtlich naher als dem Steppenmurmeltier, beson-ders wenn \vir die zuverlassigsten Merkmale beriicksichtigen. Der Unterkie-fer aus Trbovlje vereinigt die Merkmale sowohl des Alpen- wie auch des Steppenmurmeltieres. Der Schadel aus der Potočka zijalka laflt leider keine Zuteilung nach den \vichtigsten Merkmalen zu. Was die iibrigen Merkmale an-langt, zeigt bald der eine bald der andere Schadel in mancher Hinsicht die Merkmale des Bobak (so die Form des Foramein magnum, die Breite der Na-senbeine, den Winkel zwischen den beiden Postorbitalkammen, die kleinste Stirnbreite hinter den postorbitalen Fortsatzen, den Verlauf der vorderen Bander). Desvvegen glaube dch alle unsere Exemplare mit voller Berechtigung noch der gemeinsamen Art Marmota primigenia Kaup zuzahlen zu miissen. Wie bekannt, hafoen die Alpenmurmeltiere zwei Sorten von Bauen. Die Ilaupt- bz\v. Winterbaue, in welchen sie den grofi ten Teil des Jahres ver-bringen, liegen ziemlich tief unter der Schneegrenze; oft reichen sie sogar unter die Baumgrenze. In den warmsten Monaten rucken die Murmeltiere ge-gen die Schneegrenze vor, wo sie die Sommerbaue ausgraben. H a u b e r (1925, pp. 167, 169) betont, dali die \Veibchen mit den Jungtieren und den ein- und zweijahrigen Tieren auch iiber den Sommer in ihren Winterbauen oder \ve-nigstens unweit davon in kleineren Nebenibauen verbleiben, vvahrend die zwei-bis viierjahrigen Tiere im Soromer die sog. Fluchtrohren beziehen, die in der Nahe der Hauptbaue angelegt sind. Da in den Bauen bei Podhom aulier den Besten a-usgewachsener Tiere auch die Knochen von Jungtieren gefunden wor-den sind, konnen \var daraus schliefien, dali wir hier mit Hauptbauen bz\v. Winterbauen zu tun haben. Denselben SchluB erlaubt fiir Zagorice die Tatsache des ungefahr gleichen stratigraphischen Niveaus, in dem die Beste dort gefunden \vorden sind, zumal auch die Wohnbaue der Murmeltiere hier die gleiche Hohenlage aufweisen; es darf uns nicht storen, dali da nur die Beste eines einzigen Individuums gefunden wordem siind. Der noch gut erhaltene Schadel und die iibrigen Knochen zeigen deutlich, dali sie nicht aufgeschwemmt wor-den sind, sondern dali sie ihre primare Lage beibehalten haben. Aus den Bauen zu schliefien, in welchen die Murmeltierreste in der Um-gebung von Bled (in Zagorice und Podhom) gefunden worden sind, lebten die Murmeltiere hier im Obergangsstadium zwischen der letzten Interglazialzeit und Wurmeiszeit, wahrscheinlich aber zu Beginn der Wiirmeiszeit. Dafiir spricht auch das Klima, das sich erst zu Reginn der Wiirmeisizeit wieder so-weit abgekiihlt hat, dafl sich die Murmeltiere in einer so niedrigen Hohen-lage (ca. 500 m) ansiedeln komnten. Da die Murmeltiere aus der Potočka zijalka viel schlechter erhalten sind, kann nicht sicher beurteilt \verden, ob diie Lage, in der sde gefunden \vorden sind, eine primare oder sekundare \var. Weil wir nur einzelne Fragmente be-sitzen und von diesen besonders der Schadel stark beschadigt ist, sind diese Murmeltiere vvahrscheinlich irgendeinem Raubtiere oder vielleicht gar dem Menschen zum Opfer gefallen. In bezug auf die Hohenlage (ca. 1700 m) \vird man nicht fehlgehen, \vcnn mian annim/mt, dali die Murmeltiere hier in der friihen Postglazialzeit gelebt haben. Nichts sicheres konnen \vir aber von den alteren Resten (den vier Nagezahnen und dem einen Backenzahn) sagen, die in den unteren Kulturschichten gefunden worden sind. Jedenfalls mussen aber die Murmeltiere in der Hohle bzw. in ihrer Nahe schon lange vorher gelebt haben, und zwar, wie wir aus den Scbichten schliellen durfen, schon in der letzten Interglazialzeit. Die auISerordentlich tiefe Fundstelle (404 m) bei Trbovlje zeigt uns, dali die Murmeltiere in dieser Umgebung in der (letzten?) Glazialzeit gelebt haben mussen. Das genauere Alter der Schutthalde ist unmoglich festzustellen. Daf! es sich hier z\veifelsohne um die primare Lage handelt, bezeugen einerseits die Gange, in denen die Reste gefunden \vorden sind, andererseits die gute Erhal-tung der Reste selbst. POJASNILA K SLIKAM. — TAFELERKLARUNG. Vse slike so po fotografijah v lA naravne velikosti. Izdelal jih je g. V. Finžgar. — Alle Abbildungen sind nach photographischen Aufnahmen in % naturlicher Grofie wiedergegeben. Alle Exemplare hat Herr V. Finžgar photo-graphiert. Tabla XII. 1. Marmota primigenia Kaup, lobanja — Schadel, Podhom (No. 1), a od zgo- raj — von oben, b od spodaj — von unten, 2. „ „ „ lobanja — Schadel, Podhom (No. 2), a od zgo- raj — von oben, b od spodaj — von unten, 3. „ „ „ lobanja — Schadel, Podhom (No. 3), a od zgo- raj — von oben, b od spodaj — von unten, 4. „ „ „ leva kolčnica — linke Beckenhalfte, Podhom, 5. „ „ „ desna kolčnica — rechie Beckenhalfte, Podhom, 6. „ „ „ desna kolčnica — rechte Beckenhalfte, Podhom, 7. „ „ „ leva kolčnica — linke Beckenhalfte, Podhom. Tabla XIII. 1. Marmota primigenia Kaup, lobanja — Schadel, Zagorice, a od zgoraj — von oben, b od spodaj — von unten, 2. „ „ „ lobanja — Schadel, Podhom (No. 4), a od zgo- raj — von oben, b od spodaj — von unten, 3. „ „ „ lobanja — Schadel, Potočka zijallca, a od zgo- raj — von oben, b od spodaj — von unten, 4. „ „ „ križnica — Kreuzbein, Podhom, 5. „ „ „ lopatica desna — rechtes Schulterblatt, Zagorice, 6. „ „ „ leva koželnica — linke Ulna, Podhom. Tabla XIV. 1. Marmota primigenia Kaup, desna spodnja čeljustnica— rechter Unterkiefer, Zagorice (b), 2. „ „ „ leva spodnja čeljustnica — linker Unterkiefer, Zagorice (a), 3. „ „ „ desna spodnja čeljustnica—rechter Unterkiefer, Podhom (a), 4. „ „ „ leva spodnja čeljustnica — linker Unterkiefer, Podhom (b), 5. „ „ „ desna spodnja čeljustnica — rechter Unterkiefei, Podhom (c), 6. „ „ „ leva spodnja čeljustnica — linker Unterkiefer, Podhom (d) 7. Marmota primigenia Kaup, leva spodnja čeljustnica — linker Unterkiefer, Podhom (e), 8- „ leva nadlehtnica — linker Oberarmtbein, Podhom, 9- » >. i, desna nadlehtnica — rechter Oberarmfoein, Podhom, .. » „ desna piščal — rechte Tibia, Podhom, .. .» „ desna piščal — rechte Tibia, Podhom, 12- ». „ leva stegnenica — linkes Femur Podhom, „ desna stegnenica — rechtes Femoir, Podhom, 14. „ „ „ desna podlehtnica — rechter Radius, Podhom, 15- „ „ „ leva podlehtnica — linker Radius, Podhom, Iz Zoologijskog instituta Univerziteta u Zagrebu, pretstojnik prof. dr. Krunoslav Babič. Kutikula i ektoplazma infuzorija iz želuca divljih preživača s područja Slovenije. Dr. Pavao Wertheim. S 2 crteža u tekstu. Sasvim osobita 'infuzorijska fauna iz želuca preživača pruža nam u svakome pogledu neobično produktivan materija!. Odnos tih infuzorija, koji na milijarde individua ispunjaju preživački želudac, prema njihovim domadarima (po svoj prilici neka vrst simbioze), sama njihova blologijska svojstva, anatomij ska struktura — sve su to problemi, čije je rješavanje dovelo i do zanimljivih rezultata za biologiju uopče. Ovdje demo priopčiti rezultate, do kojih smo došli proučavanjem osobitosti u gradji ovih životinjica iz probavila divokoze (Rupicapra rupicapra L.) i kozoroga (Capra-Aegoceros- ibex L.). Na raspolaganju smo imali tri primjerka divokoze (dva iz Jezerskog i jedan s dobra baruna F. Borna, Sveta Ana pri Tržiču) i dva kozoroga (takodjer s dobra baruna Borna). Jede a je divokoza bila 20-godišnja ženka (Jezersko), drugo 5-godišnji mužjak (Jezersko), treče 1-godišnja ženka |(Sveta Ana pri Tržiču), dok su oba kozoroga bili 5-godišnji mužjaci. Materi-jal sam dobio tokom 1932. i 1933. godi ne. Kao fiksaciono sredstvo služio je besprikorno 4%-lni formol. Reprezentanti ovih stomakalnih infuzorija pripadaju u familiju Ophryoscolecidae, a opažanja smo vršili na ovim vrstama: Epidinium ecaudatum Fiorentini forma posterolatum Wertheim, Epidinium ecaudatum Fiorentini forma posterolato-caudatum Wert-heim (iz želuca divokoze) i Diplodinium (Eudiplodinium) maggii Fiorentini forma maggii Wertheim te Diplodinium (Eudiplodinium) maggii Fiorentini forma costatum \Vertheim (iz želuca kozoroga). Eberlein, Dogiel, Schulze i \Veineck zaslužni su za odredjenje kemijske naravi kutikule, a vrlo je značajno, što je s pravom istaknuo Dogiel, da je naime izgradjivanje kutikule u vezi s vrstom ishrane: „Es ist interessant zu notierem, in \velch innigstem Zusammenhange die Zusammensetzung des Skelettes mit dem Cha-rakter der Nalirung bei den Ophryoscoleciden zu sein scheint. Die Grassplitter, von denen sich die Infusorien nahren, enthalten aufier Cellulose viel Si02. Gerade diese beiden Stoffe finden w'ir im Ophryos-colecidenkorper als Skelettbildner vertreten: von Si02 wird die aufiere Kutikula impragniert, Cellulose bildet die subkutikularen Skelett-platten." Nesummjivo je kutikula Ofrioskoleeida po svojoj masivnosti rijedak primjer medju infuzorijima. Svakako se ta njezina čvrstoca mora pripisivati okolišu, u kojemu se te životinjice kredu. U gustoj že-lučanoj tekučini medju onom kasom cestica hrane vlada znatan tlak, a oblici, koji se iimaju u takvim prilikama održati, mogu to jedrno uz uslov, da im je kutikula dovoljno čvrsta i kadra toni tlaku odolijevati. Medjutim kutikula nekih oblika iz želuca slovenskih divi j ih preživača po svojoj kompaktnosti još nadmašuje kutikulu ovih oblika iz želuca domačih preživača. Bit če, da se i ova pojava može dovesti s ishranom u vezu, jer se divlji preživači cesto najustrajnije hrane travama, u naj- A Slika 1. 1. Epidinium ecaudatum posterolatum, 2 Epidinium ecaudatum ecaudatum. P = prednji kraj tijela, A = anus, C = kutikula. Povečanje za obje slike: 450 puta. Preparali bojani II e i d e n h a i n o v i m željeznim heraa- toksilinom. večoj količini 'inkrustiranima sa Si02. Na našoj prvoj slici vidi se razlika, kako je zamječujemo u optičkom presjeku pod mikroskopom, dzmedju jačine kontura kutikule vrste Epidinium ecaudatum posterolatum i njezine posestrime 'iz domačeg goveda Epidinium ecaudatum ecaudatum. Dok E. e. ecaudatum pokazuje presjek tanke membrane, u E. e. posterolatum naprotiv zamječujemo jaku, gotovo dva puta (dvo-struko) konturiranu kutikulu. I s pravom za razliku od pelikule slo-bodnih infuzorija nosi oklop ovih stomakalnih oblika naziv „kutikula“. Nije medjutim isključena mogučnost, da je ovaj naš slučaj debije kutikule ovih infuzorija iz divi j ih preživača tek izuzetak i posljedica specijalnog načina ishrane baš onih domadara, koji su nama dospjeli na istraživanje i da bi se moglo desiti, da uz hranu s manje Si02 liinkrusta kutikula infuzorija iz divljih preživača ne bi pokazivala ni-kakve narooitosti, da bi čak u slučaju s još manj e te materije kutikula bila još siromašnija na tom inkrustu. Na ovom mjestu želio bih ista-knuti jednu sugestiju, za koju smatram, da bi bila p o desna rješavanju pitanja i od o p de b i o 1 o g i j s k e važnosti. Bilo bi n a i m e vrlo svrsishodno provesti niz pokuša, hraneči preživače s hranom, po mogucnosti š t o oskudnijom na Si02 — inkrustima, da se vidi, kako če on d a o vi infuzoriji i zg r a d j i v a ti s vojn k u-tikulu i kako bi promjena hrane d jelo vala opče-nito na promjenu organizacije ovih životinja. 1 2 \ \ E / / ■Slika 2. 1. Diplodinium (Eudiplodinium) maggii maggii iz želuca Capra (Aegoceros) ibex, 2. isti oblik iz želuca Bos taurus. E = ektoplazma, A = anus. No nesamo da su populacije, koje smo u ovom slučaju imali prilike istraživati, pokazivale debiju kutlkulu, štoviše, i ektoplazma je bila veče debljine nego što je obiono. Osobito se to lijepo moglo vidjeti kod oblika Diplodinium (Eudiplodinium) maggii. Na sl. 2 jasno se vidi razlika u debljini izmedju ektoplazme E. maggii iz želuca domačeg goveda i naše populacije iz želuca kozoroga. Ta se razbita nar oči to očituje kod preanalnog predjela. U narednim če dvjema skrižaljkama biti prika-izane varijacije te debljine za tri stotine individua iz želuca kozoroga kao i za isti broj individua iz želuca domačeg goveda iz okolice Zagreba. Iz svakog je domadara uvijek izmjereno po 150 individua forme Diplodinium (Eudiplodinium) maggii maggii, a 150 od Diplodinium (Eudiplodinium) maggii costatum. Obje su ove forme u kozorogu pokazivale debiju, a jednako tako obje u domačem govedu tanju ektoplazmu. Kao podatak za debljinu mjeren je dio ektoplazme na preamalnom pre-djelu u vertikalnom smjeru (koji označuje vertikalna črta na našoj slici 2), a to je redovito naj kompaktni ji dio ektoplazme kod Ofrio-skolecida. Tablica 1. Doraadar Forma Varijacije debljine ektoplazme Capra (Aegoceros) ibex E. maggii maggii 8 —11 p Capra (Aegoceros) ibex E. maggii costatum 8 — ll,5/i Tablica 2. . Domadar Forma Varijacije debljine ektoplazme Bos laurus E. magii magii 6 — 8 p Bos taurus E. magii costatum 5 — 8 p Odatle se posve jasno razabire, kako je kod oblika iz kozoroga ektoplazma debija nego kod onih iz goveda. Nema sumnje, da kod ovih oblika, izloženih velikom bočnom tlaku gustog želučanog okoliša i ektoplazma imade neku vrst potporne funkcije, a u vezi s tim držim, da bi se i podebljanje ektoplazme u ovom našem slučaju (to podebljanje vri-jedi za čitavi opseg, ali se u analnom predjelu najvidnije ističe) moglo dovesti u vezu s jačanjem te funkcije podupornja. Z U S AM M EN F AS SU N G. Verf. beschreibt VerdickungserscheLnungen an der Kutikula und am Ekto-plasma bei den Mageninfusorien des slovenischen Steinbocks (Capra ibex). Dies \vird mit der Nahrungsart des Wirtstieres in Zusammenhang gebracht, und es werden gleichzeitig Stiitzfunktionen von Kutikula und Ektoplasma bei diesen Infusorien der Familie Ophryoscolecidae, welche fiir den Wieder-kauermagen typisch sind, hervorgehoben. LITERATURA. D o g i e 1 V., 1923. Cellulose als Bestandteil des Skelettes bei einigen Infusorien. — Biol. Zentralbl. 43, str. 2-89. \Veineck E., 1931. Die chemische Natur der Skelettsubstanzen bei den Ophrvoscoleciden. — Jen. Ztschr. NaUviss. 65, str. 739. Wertheim P„ 1932. Zur Kenntnis der Ophrvoscoleciden. — Zool. Anz. 98, str. 237. Wertheim P., 1933. Ein Beitrag zu den Untersuchungen liber die Ophryo-scolecidenfauna aus dem Magen von Capra ibex L.-Zool. Anz. 104, str. 15. Iz Zoologijskog instituta Univerziteta u Zagrebu, pretstojnik prof. dr. Krunoslav Babič. Biometrijske osobitosti infuzorija Ophryoscolex caudatus rupicaprae iz želuca slovenske divokoze. Dr. P a v a o \V e r t h e i m, S 2 crteža u tekstu. Nedavno sam imao prilike opisati novu formu vrste Ophryoscolex caudatus Eberlein 1895 iz slovenske divokoze (Rupicapra rupicapra L.) i nazvao sam je Ophryoscolex caudatus rupicaprae (Wertheim 1934). Kao što sam u radnji „Kutikula i ektoplazma infuzorija iz želuca divljih preživača s područja Slovenije" istaknuo neke posve nepoznate i dosad još uopče neobjelodanjene pojave u grad ji dotičnih infuzorija, prikazat ču ovdje opažanja na toj značajnoj novoj formi naše infu-zorijske entobiontske faune, buduči da ove osobitosti nišam dosad pu-blicirao, a od znatne su važnosti za upoznavanje varijabiliteta Ofrios-kolecida i kao primjer gotovo neobičine varijabilnosti uopče. Iz radova Dogi el a i Kofoida razabire se, kako reprezentanti genusa Ophrijoscolex rnogu uneke varirati u stražnjem najduljem nastavku na repu, a takodjer i na ostalim raščlanjenim repnim na-stavcima, koji su dvo- tro-, pače i četverokraki. Prvo svega valja nam istaknuti, da naš oblik Ophryoscolex caudatus rupicaprae nadmašuje svojom varijabilnošču čak i najvarijabilnije Ofrioskolecide. Istraživači, koji su se bavili ovim 'infuzorijima, imali su dovoljno prilike istaknuti, kako oni variraju u znatnoj mjeri i veli-einom i oblikom, a največma duljinom i izgledom repnih (kaudalinih) nastavaka. Buduči da sam kod O. c. rupicaprae našao neke naročilo jake pojave varijabilnosti, od potrebe je ovaj izuzetni slučaj naročilo istaknuti. Kako ostali infuzoriji (iz slobodne vode) nasuprOt pokazuju vrlo slab varijabilitet (što mnogi autori smatraju uravnoteženošču, kao posljedica visoke filogenijske starosti), to 'izuzetini pojav familije Ophrgoscolecidae dobiva naročito značenje. Držim, da se apartni varijabilitet Ofrioskolecida može dovesti u vezu s člnjenicom njihova relativno kasnog nastanka, buduči da su mogli da se razviju tek imigra-cijom u preživački želudac, pošto su se u povijesti živih organizama bili več pojavili preživači, a to je bilo relativno vrlo kasno u ljestvici geologijskih perioda, štoviše, izgleda, da su stariji članovi ove porodice (primjerice Entodinium) manje skloni individualnoj varijabilnosti, dok tu pojavu u večoj mjeri pokazuju „nxladji“ članovi kao primjerice genus Ophryoscolex. U jednoj ču opširnoj radnji, koja je upravo u toku, pokazati, kako individualni varijabilitet Ofrioskolecida raste progresiv-nom komplikacijom izgradnje oblika, koji su pripadnici ove familije. Slika 1. Ophryoscolex caudatus rupicaprae. Stražnji kraj životinjice s kau-dalnim šiljkom. Povečanje za obje slike: 300 puta. Preparati bojani H e i d e n -h a i n o v i m željeznim hematoksilinom. Duljina kaudalnog šiljka (uporedi naša sl. 1.) varira izmedju 10,5—52u. No to je samo u takozvanim ^normalnimi11 slučajevima. Ali imade i „nenormalnih“ slučajeva. U te smo specijalne svrhe izmje-rili 500 individua Ophryoscolex caudatus rupicaprae. Medjutim, za-nimljivo je, da svi nisu pokazivali varijabilitet unutar gore označenih granica u pogledu duljine kaudalnog šiljka. Naredna če nam tablica osvijetliti dobivene relacije. Iz prednje tablice razabiremo značajnu pojavu, da pored običnog varijabiliteta izmedju stanovitih granica inastupa i varijabilitet, koji ove prekoračuje. Javljaju se naime oblici O. c. rupicaprae, koji poste-peno uopče gube taj kaudalni nastavak (vidi sl. 2), dok ga napokon nestane posvema. Od onih 29 individua (6 % od svih izmjerenih 500 oblika), gdje je repni nastavak postajao sve rudimentarniji do defi- Slika 2. Ophryoscolex caudatus rupicaprae. Postepeno reduciranje kaudalnog šiljka. nitrvne redukcije, bilo je 8 individua, koji uopče nisu imali nikakvi repni nastavak! Uporedimo li sad oblik s kaudalnim šiljkom, dugim 52 i onaj, koji uopče tog šiljka nema, imat čemo pred sobom sasvim različite reprezentante, koje bismo čak mogli razdijeliti u dvije posebne Tablica 1. Ime vrste Broj individua Duljina repa Postotak O. caudatus rupicaprae 471 10,5 — 52;/ 91°io 29 10,5-0 /< 6°/0 forme, kad ne bisrno točno znali, da su ,istoga blizoga podrijetla i da žive u istim populacijama. Takve dakle velike dimenzije može zauzeti varijabilitet ovih sidušnih životinjica. Izraženo u postocima bilo je 8 od 500 individua uopče bez kaudalnog šiljka, dakle 1-6%. No duljina tijela i njegova širina takodjer je u ovoga oblika iz-vrgnuta znatni j im mijenama. Tako duljina varira izmedju 115-5 i 161 > 8219 + 0-29 3-54 +0-20 4-30 Schulterbreite .... 34-69 + 0-12 1-48 + 0-08 4-26 Beckenkammbreite . . . 28-63 + 0-12 1-47 + 0-08 514 Relative Spannweite . . . cm 102-12 + 019 2-35 +0-13 230 Schulterbreite . • »> 2182 + 0-07 0-92 + 005 4 22 „ Beckenbreite ,, 17-94 +0-07 088 +0-05 488 Rumpfbreitenindex . . . 8250 + 0-34 4-21 + 0-24 510 Kopflange 17-79 + 0-05 0-62 + 004 3-46 Kopfbreite 14-86 + 0-05 0-56 + 0-03 3-75 Kopfindex 8352 + 0-32 3-94 +0-23 4-77 Menarche Jahre 14-^7 + 011 1-36 +0-08 9-55 Beziiglich der Augen- und Haarfarbe untersuchten \vir bloB 140 Madchen und Frauen, u. z. an Hand der alten Martinschen bzw. Fischerschen Farbenskala. Wir erhielten so: Tabelle 2. Gruppe dunkle Augen melierte Augen helle Augen Nr. n 1 i 2 3 i 4 5 6 — j — 6 25 10 9 7 13 8 13 9 10 11 12 1 18 — 9 13 14 15 16 I 8 8 15 5 n=°/0 50 = 35-7 °/0 54 = 38-6 °/0 36 = 25-7 °/o „Dunkle“ Augen bis 8 9 ab „helle“ Augen u=°/o 76 = 54-3 °/0 64 = 45-7 °/0 Wir haben also jedenfalls viel helle Augen unter den Frauen un-serer Population, wie ich schon in friiheren Arbeiten feststellen konnte ('31). Die Verteilung der Haarfarben sehen wir in Tabelle 3. Gruppe rot dunkelbraun dun. blond blond (braun Komp.) Komp.) blond schvvarz Nr. l 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 24 25 26 27 n 1 — 1 29 28 14 5 26 1 1 1 — — - 3 11 14 5 n 2 6 26 3 £ 1 28 5 % 1-4 543 18 6 21 ll 22-2 20-0 36 Wenn wir die wirklich seh\varzen (Nr. 27) zu den braunen Haaren zahlen, so haben wir 81 (57-8%) „dunkle“ Haare, und wenn wir die dunkelblonden und alle blonden zusammenzahlen, so haben \vir 408% Blondhaarige. Ehe wir nun zu Vergleichen und Analysen iibergehen, berichten wir noch, dass wir 11*77 % Madchen mit Naturlocken und 065 % mit Naturvvellen gefunden haben. Epheliden fanden \vir haufig, namlich bei 21’56%. Tigroide bei 7'83% aller 153 Falle. Epheliden fanden wir bei diesen Haarfarben: Tabelle 4. beiNr. 1 4 5 6 8 8/1 9 11 16 24 25 26 27 zus. n 1 8 7 1 4 1 1 1 1 1 2 2 3 33 n 1 16 5 8 3 °/o 07 10-5 j 3-3 5-2 20 2156 Wir wollen zunachst gewisse Unterschiede zwischen den Merk-malen innerhalb des slovvenischen Sprachgebiets feststellen. Spater wollen wir die Stellung der slowenischen Frau innerhalb anderer Frauengruppen festlegen. Das slowenische Sprachgebiet laBt sich in drei grofiere, historiscb begriindete Teile einteilen: (Južna) Štajerska (Sudsteiermark), Kranjska (Krain) und das sog. Primorje, wozu wir das ganze sudvvestliche slowenische Gebiet auBerhalb der Grenzen Jugoslavviens zahlen — also das slowenische Sprachgebiet der Venezia Giulia. Besonders fiir diesen sudlichen Teil des slowenischen Sprachgebiets (Primorje) gilt auch eine rassrsche Begriindung, denn in diesem Gebiet laBt sich immerhin ein starkerer EinfluB der mediterranen Rasse, aber auch anderer rassi-scher Einflusse (aus fruhhistorischer und historischer Zeit [Romer-zeit, Germanenstamme, erste Slawen, EinfliiBe vom Meer her]) er-warten. Unter den 153 Madchen waren dem Geburtsort nach 37 aus Primorje, 28 aus Steiermark, 78 aus Krain und 10 aus anderen Staaten (auBer Italien). Tabelle 5. Merkmal oder Index Primorje Štajerska Kranjska Andere Korperhohe .... cm 1592 158-9 1594 158-6 R o h r e r - Index . . 1-388 1-378 1-375 1-360 Spannweiten-Index . . 104-8 102 4 101-7 1035 Rumpfbreiten-Index 819 83 0 82-5 82-7 Relative Schulterbreite cm 21-9 21-4 218 220 „ Beckenbreite . „ 17-81 1800 17-97 1800 Beinlange 85-85 85-76 85-74 86-70 Kopfindex 82-50 84-60 8365 84 20 Es ist 'immerhin interessan.t, daB die Korperhohe in Primorje nur et\vas geringer ist als in Krain.* Beziiglich des Ernahrungszustandes sind die Madchen aus Primorje an erster Stelle. Die langsten Arine finden \vir in Primorje, die kiirzesten in Krain. Der Rumpfbreiten-index ist am hochsten in Steiermark, arn niedersten in Primorje. Schulterbreite, Beckenbreite und Beinlange sind am groBten bei den im Ausland geborenen — die Unterschiede sind aber klein. Kopfindex ist, \vie zu erwarten war, am niedersten in Primorje. Dies und die Iangeren Arrne we'isen auf eine andere Rassenkomponente in Primorje hin. Die * Da diese ehemaligen Ver\valtungsgebiete offiziell nicht mehr existieren, gebrauche ich fernerhin im Text die deutsche Benennug. Das gesammte sud-sla\vische slowenische Sprachgebiet ist jetzt als ..Dravska banovina“ (Drava-Banat) eine Vervvaltungseinheit. „Primorje“ deckt sich nicht ganz mit dem ehemaligen „Kustenland“. kiirzesten Arme und Beine finden wir in Krain — die ersteren sind moglichervveise Merkmale der dinarischen Rasse. Wir kommen bei der Rassenanalyse noch auf diese Angelegenheit zu sprechen. DaB in Primorje ein anderer Merkmalstvpus vorhanden ist als im iibrigen slo-\venischen Gebiet, dariiber kann \vohl kein Zweifel herrschen, wenn auch die zahlenmaBigen Unterschiede nicht groB sind. Wir kommen nun zur Frage der Augen- und Haarfarben bezvv. der Komplexionen. Beziiglich der Augenfarbe, die fiir 140 Madchen festgestellt wurde, finden \vir in Primorje (n = 35) d (= dunkle, Nr. 3—6) 42-8%, m (= me-lierte, Nr. 7—12) 37-1% und h (= helle, Nr. 13—16) 20-0%; im slovv. Steiermark (n = 27) finden wir d mit 25-9%, m mit 55-5% und h mit 18-5% vertreten; in Krain (n = 69) d in 36-2%, m 31 '9% und h auch 31'9%. Von den auswarts geborenen Sloweninnen (n = 9) finden w'ir 3 mit d, 4 mit m und 2 mit h Augen. Es ist ganz klar, daB wir in Primorje die meisten dunkelauigigen Madchen finden — es diirfte auf den Einflufi der mediterranen Rasse zuruckzufuhren sein. In Steiermark finden wir die meisten grauaugi-gen, aber die \venigsten — braun- und blauaugigen. Das Matei'ial ist fiir zwingende Schliisse wohl zu klein. In Krain finden wir fast je ein Drittel blau- und meliertaugige Individuen, der Rest ist braunaugig. Wir miissen in Krain (Gorenjska [Oberkrain]) wie in Steiermark mit deutscher Einmischung rechnen, doch lieBe sich allein dadurch der hohe Hundertsatz der Hellaugigen nicht geniigend erklaren. Es wird sich wohl um besondere Rassenkomponenten, von denen besonders die ostbaltische (baltide) und norische (noride), stellenvveise wohl auch die nordide in Betracht kommen, handeln. Die Verteilung der Haarfarben iiber die drei Gebiete ergibt fiir jeweils die gleiche Anzahl fiir Primorje: r (Nr. 1—3) 2-9%, d (4—7) 68’6%, m (8 = dunkelblood, mittel) 11-4%, und h 171 %; Slow.-Steier-mark: r 3-7%, d 44-4%, m 22-2%, h 25-9% und Nr. 27 (d) 3-7%; fiir Krain: r 0-0%, d 507%, m 18-8%, h 24-6% und Nr. 27 (d) 5-8%. Von den 9 aus\varts Geborenen gehoren 5 zur Gruppe d, 3 zur Gruppe m und nur 1 zur Gruppe h. Aus Tabelle 2 und 3 ist zu ersehen, daB naturlich nicht alle Farbennummern vertreten sind. Eindeutig sind wieder die Madchen aus Primorje dunkler als alle anderen. Aber die Krainerinnen sind nicht mehr die Hellsten; der Hundertsatz der Dunkelhaarigen ist sogar sehr hoch. Um die Komple-xionen ubersichtllch zu machen, vereinigen wir die groBeren Gruppen. Wir haben drei Farbgruppen fiir die Augen (d, m, h) und vier fiir die Haare (d, m, h, r), wobei wir unter d die Nr. 4—7 und 27 vereinigen, un-ter h die Nr. 9—26. Mithin unterscheiden vvir 12 Komplexionen, wie wir sie in der Tabelle 6 verzeichnet finden. Wenn wir wissen, daB vvir mit dem ersten Buchstaben die Augen-, mit dem zvveiten die Haar-farbe bezeichnen, so sind die 12 sich ergebenden Komplexionen am kiirzesten auf diese Art darzustellen. Fiir die einzelnen Gebiete erge-ben sich dann die Zahlen auf Tabelle 6. Die meisten Madchen mit dunklen Komplexionen finden wir in Primorje, was auch unseren friiheren Untersuchungen (' 31) entspricht, und \vohl sicher in einer Beimischung von mediterraner Rasse be-griindet ist. Wenn \vir unsere diesmaligen Resultate, die an einer verhaltnis-maliig kleinen Serie gewonnen \vurden, mit denen von friiheren Untersuchungen ('30, '31) vergleichen, so stellen wir im allgemeinen eine Cbereinstimmung fest. Tabelle 6. Komplex Primorje Štajerska Kranjska Andere Alle n °/o n °/o n 0 0 I □ % n °/o dd mm hh 13 3 2 37-2 8-6 5-7 5 5 2 18-5 185 7-4 20 4 7 290 5'8 101 3 2 1 41 14 12 29-3 io-o 8-6 d m dh dr 1 1 2-9 2-9 2 7-4 3 2 4-4 2-9 — 3 5 1 21 36 0-7 md mh mr 7 3 20-0 8'6 6 3 1 22-2 11-1 3-7 10 8 14'5 11-6 2 25 14 1 17-8 io-o 0-7 hd hm hr i 1 11-4 29 2 1 7-4 3-7 9 _6 13-1 8-7 1 — 15 9 10 7 6-4 n 35 27 69 9 140 999 Wir fanden damals 57-15% hellaugige und 69-46% dunkelhaarige Frauen, diesmal et\vas weniger dunkelhaarige und etwa ebensoviel hellaugige. Die Resultate sind wohl nicht ganz vergleichbar: bei der friiheren Serie \var das Material groBer, diesmal war die Bestimmung genauer. Um bei der alten Einteilung in bloB „hell“ und „dunkel“ zu bleiben, miissen wir an den jetzt als dunkelhaarig festgestellten noch die Halfte der dunkelblonden hinzuzahlen (denn sicher werden viele mit Farbe Nr. 8 nur dem Eindruck nach zu den dunklen gezahlt). So hatten wir jetzt also 67-1% dunkelhaarige Madchen. Und ebenso sicher ungefahr 55—60% hellaugige — eher noch mehr. Im allgemeinen ist also eine trbereinstimmung zu vermerken. Wenn wir versuchen, unsere alten Komplexionsgruppen (hh, hd, dh und dd ['30, '31] beizubehalten, so mussen wir die neue Einteilung (12 Gruppen) et\vas reduzieren. Wir wollen unter dd (dd + dm), zu hh (hh + mh + nun + mr), zu hd (hd + hm + md) und zu dh (dh + dr) zahlen. So bekommen wir fiir alle diesmal (eiaigeklammert die Zahlen der vorherigen Untersuchungen): hh 29’3% (24-25), hd 35-0% (32-90), dh 4-3% (6-37) und dd 31-4% (36’56). Im allgemeinen ist die Ubereinstim-mung gut, obwohl wir diesmal etwas mehr helle und etwas weniger dimkle feststellen (was aber auch in der Verschiedenheit der Methode beruhen kann). Fiir Krain fanden wir: hh 27'6% (25-3), hd 36-2% (31-8), db 2‘9% (8-3) und dd 30-0% (34-5) und fiir Primorje hh 22-8% (23-8), hd 34'3% (30‘8), dh 5-7% (1'4) und dd 37-2% (44-1). Ich glaube in den Zahlen fiir Krain eine gute Obereinstimmung erkennen zu konnen, wahrend Fig. 1. Diagramm fiir die Korperhohe. Die Gipfel bei 172 bz\v. 160 cm diirfte man dem Einfluli der dinariden Rasse und des saviden Gautypus zuschreiben, links davon diirfte sich die „baltide“ Rassenkomponente bemerkbar machen, \vahrend die beiden kleineren Gipfel ga-nz links wohl der alpiden Komponente zuzuschreiben sein diirften. dies fiir Primorje nicht ganz so der Fali ist. Die eingeklammerten Zahlen scheinen mir der Wahrheit naher. Der Korrelationsindex betragt fiir unsere jetzige Serie (wenn wir nur die wirklich festgestellten vi er Typen beriicksichtigen, n = 73): r = + 0‘383 dr 0,0998 und wenn wir alle 140 in Betracht ziehen: r = + 0-3407 + 0-0747. Der Korrelationsindex fiir die 1147 Madchen und Frauen ('31) betrug + 0-312 + 0027 (fiir die 16—20-jahrigen + 0-360 und die 21 —30-jahrigen + 0-394), stimmt aslo gut iiberein, besonders die beriicksichtigten Altersklassen, die dem Alter unserer jetzigen Serie am besten entsprechen. liber die Stellung der Slowenin innerhalb anderer Frauengruppen \vird im letzten Teil die Rede sein. Die Korpermerkmale der Miinner. Das Durchschnittsalter von 186 untersuchten Mannern war 21-86 + 0-30 Jahre (n = 4-08 + 0-22; v = 18'68); es war also eitwas hoher als bei den Madchen. 73-2% standen im Alter von 19—25 Jahren. Im Ver- haltnis zum Weib, das mit 18—19 Jahren bei uns \vohl meist als er-wachsen betrachtet werden kann, bedeutet das durchscbnittliche Alter der mannlichen Serie durchaus nicht dasselbe. Wir miissn feststellen, daB unsere Mannerserie durchschnittlich noch nicht als voli envachsen gelten kann, \vessen wir uns \vohl bewubt sein miissen. Es \verden aber immerhin die gewonnen MaBe gut ver\vertbar sein. Wir miissen nur \vissen, daB wir mit noch kleinen Veranderungen zu rechnen haben. So \vird wohl die Hohe noch etwas zunehmen, wahrscheinlich auch die Schulterbreite, sicher das Gewicht. Aher im allgemeinen ist der Korper-bautypus doch schon festgelegt und auch rassisch gevviB schon er-kesnnbar. Die MaBe unserer Mannerserie waren folgende: Tabelle 7. Merkmal oder Index M + mM a ± m a v Korperge\vicht .... • kg 6564 + 0-43 5-91 ±0-30 9-00 Korpergrolie . cm 169-03 ±033 4-57 ±0-23 270 Rohrer - Index . . . 1-357 ±0-008 0-107 ±0-006 788 Spannweite . cm 176-14 ±0-42 5-77 ±030 3-28 Illiospinalehohe .... (M 00 05 ±0-25 3-44 ±0-18 3-63 Beinhohe (n. J a z u t a) • »» 91 00 ±0-23 3-16 ±0-16 3-47 Symphysionhohe . . . • >» 87-27 ±0 24 328 ±017 4-25 Schulterbreite .... ,, 3906 ±0-12 1-64 ±0-08 4-19 Beckenkammbreite . . . • »» 26-60 ±010 1-38 ±007 5-20 Belative Spannweite . . . cm 104-24 ±0-17 2 28 ±0-12 2-18 „ Schulterbreite . . „ 23-11 ±006 093 ±0-05 403 „ Beckenbreite „ 1691 ±0-06 077 ±0 04 4-53 Bumpfbreitenindex . . . 73-24 ±0-27 3-65 ±0-19 4-98 Kopflange Kopfbreite Kopfindex . cm 18-65 1555 83-47 ±0-06 ±0-04 ±029 0-76 0-59 4-00 ±0-04 ±003 ±0 21 4-08 3-80 4-79 Die Augenfarben verteilen sdch, \vie folgt: Tabelle 8. Gruppe dunkle Augen melierte Augen helle Augen Nr. n 5 26 10 19 15 22 n=°/0 75 = 39-7 °/0 55 = 29-1 °/o 59 = 31'2°/0 Dunkle Augen bis 8 ab 9 helle Augen 95 = 50'2° i 94 = 49-8 °/0 Helle Augen finden wir wieder sehr haufig, wenn wir die Grenze z\vischen 8 und 9 ziehen; so finden wir fast genau die Halfte heller Augen. Die Haarfarben verteilen sich, wde folgt: Tabelle 9. Gruppe rot dunkelbraun dun. blond s., — schwarz Nr. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 24 25 26 27 . . n — — 1 44 45 27 11 31 1 1 1 3 17 4 — n 1 127 31 2 II 23 21 4 °/o 0'5 68-3 167 11 II 124 11-3 22 Bei den Mannern finden \vir also liber 'la dunkelhaarige. Es ist schon hieraus klar, dafi hier die hd-Kombination sehr haufig sein mufl. Die Komplexionen fiir alle 186 daraufhin untersuchten Manner sehen \vir in Tabelle 11. Der Korrelationsindex fiir die „reinen“ Typen (d. h. fiir die klar festgestellten dd, dh, hd, hh) ist r = 0-5115 + 0-0724 (n = 104), fiir alle (verteilt nach demselben Svstem wie S. 306) ist aber r — 0-3027 + 0-0666. Mit dem Vergleichsmaterial fiir die Manner steht es im allgemeinen besser als fiir die Frauen. Wir \vollen hier aber den Vengleich nur mit einigen bisher gemessenen slo\venischen und jugosla\vischen Serien fiihren und die Stellung der Slo\venen inneihalb anderer europaiischer Volker erst spater festlegen. Was das Gewicht anbelangt, so wogen Hi mm el s Soldaten aus der Herzegowina 70-7 kg und aus Dalmatien 69 kg, dagegen 100 Monte-negriner (nach M a 1 e š) 64-0 kg. Meine siidslawische Studentenserie aus Prag ergab durchschnittlich 65 kg. Fiir die Korperhohe der Slowenen 169-03 cm) gibt W e i s b a c h einen niedereren Durchschnitt (168-3 cm) an. Die Slowenen meiner kleinen Studentenserie ergaben 174-01 cm. Ich glaube annehmen zu diirfen, dali die Korperhohe der Slowenen (ebenso, wie es bei einigen anderen Volkern beobachtet wurde) etwas gestiegen ist. Da wir noch mit der Jugendlichkeit unserer Serie rechnen miissen, wird die endgiltiige Koiperhohe djzt. \vohl 170 0—170-5 cm betragen. An anderen Zahlen aus Jugoslawien haben \vir: Serben 167-0cm (Leb-zelter), 168-5 cm (Wrzosek), 169-9 cm (P i 11 a r d , Martin), 172-0cm (Lazarevič), Montenegriner 178-3 (Male š), bz\v. 176-1 (V a 1 š i k); Serbokroaten aus Kroatien und Sla\vonien (W e i s b a c h) 169-5, aus Bosnien und Herzegovvina 172-6, Dalmatien 170-8, Istrien 166-8, von den norddalmatinischen Inseln 167-1, aus Dubrovnik 1691, Kotor 169-8 cm. Die W e i s b a c h schen Zahlen sind nun schon 30 Jahre alt, \vir miissen sie also durchschniittlich um 1—2 cm erhohen. Die Slovvenen schlieBen sich also ganz gut den bisher bekannten Zahlen an. Die Spanmveite meiner jugoslavvischen Studentenserie betrug 177-6 cm (jetzl 176-14), die Iliospinalehohe 97-8 cm (94-82), Symphysen-hohe 89-2 cm (87-27), Beinhohe 93’5 cm (91-00), SchuMerbreite 39-1 cm (39-06) (Hi mm el fand in der Herzegowina 41-6 cm, Maleš bei zz Fig. 2. Diagramm Etir dem R o h r e r schen Index. Wir sehen eine groliere Einheitlich-keit bei den Mannern, bei denen der Index etwas niedriger Ist. 100 Montenegrinern 41-5), Be-ckenkammbreite 29-6 cm (26-60), bei 100 Montenegrinern 28-7 (M a 1 e š). Die relative Spanmveite be-trug bei dem Studenten 102-0 (jetzt 104-24), \vahrend Maleš bei semen Montenegrinern 102-2 fand; auf die Bedeutung dieses MaBes kommen \vir spater noch zu sprechen. Die relative Schulterbreite betrug 22-5 (23-11), die Beckenbreite 17-0 (16-91), der Rumpfbreitemdex 75-7 (73-24). Die Kopflange betrug bei meiner Studentenserie 19-0 cm (jetzt 18-65), fiir die Slowenen allein fand ich damals 18-73 cm, W e i s b a c h fand 185 mm und Wischnewski 187-79mm; die Ivopfbreite war aber 16-1 cm, fiir die Slowenen allein 15-97 (jetzt 15-55), We i s b a c h fand 156mm, W i1« c h n e w s k i 158-52 mm. Der Langen-Breiten-Index \var 84-6, fiir die Slowenen allein 85-39 (jetzt 83-47), W e i s b a c h fand 84-3, W i s c h n e w s k i 84-50 (mit n == 3-23). M'e i terc Angaben aus Jugoslawien: Serben 84-6 (L eb zel ter), 78-1! (Pit-t a r d), Herzegowiner 87-2 (H i m-m e 1), Montenegriner 87-3 (V a 1-š i k), bz\v. sogar 88-6 (M a 1 e š); nach W e i s b a c h : Serbokro- aten aus Kroatien und Slavvoriien 85-7, Bosnien 85-7, aus meiner Studentenserie: Kroaten 82-7, Serben 86-7. Weitere Angaben konnen in meiner Dissertationsarbeit ('27) nachgelesen werden. Im allgemeinen sehen \vir, dah unsere diesmaligen MaCe an einer grolleren Serie von Slo\venen, die doch immerhin noch den Charakter einer Stichprobenserie, wenn auch einer der Aus\vahl nach reprasen-tativen, tragt, mit den bisherigen Erfahrungen gut iibereinstimmen. Obwohl w'ir in unserer jetzigen Serie den hisher niedrigsten Index-Mittehvert (83-47) erhalten haben, so ist es doch sicher falsch, die Slo-wenen in das Gebiet mit Index iiber 85 einzuzeichnen, wie es B. S t r u c k in seiner in der deutschen Literatur sehr verbreiteten Karte tat, obwohl schon die groBe Serie Weisbachs seit 1903 den Index auf 84-3 fest-stellte. Sowohl W i s c h n e \v s k 'i s wie auch unsere Ergebnisse besta- 10 Fig. 3. Diagramm der relativen Spannweite. Eine Rassenanalyse dieses Diagranimes ist noch sch\ver. tigen einen Index, der sicher unter 85 ist! S t r u c k s Karte wiirde in diesen Gebieten bedeutend anders aussehen, wenn er diese Tatsachen berucksischtigt hatte, \vas (wenigstens nach We’isbach) jedenfalls moglich \var. Auch unter den Mannern finden wir naturlich Unterschiede nach den Geburtsgebieten Primorje, Krain, Steiermark (slowenischer Teil). Tabelle 10. Merkmal oder Ixidex Primorje Štajerska Kranjska Andere Rorperhohe cm 167-7 168-8 169-3 1699 R o h r e r: Index .... 1-388 1-340 1-354 1-400 Spannweiten-Index . . . 103-7 103-8 104-5 1040 Rumpfbreiten-Index . . . 738 73-7 73-8 72-0 Relat. Schulterbreite . . . 22-90 2305 23 20 2330 Relat. Beckenbreite . . . 1695 16-98 16-89 1658 Beinlange 898 91-0 913 90-5 Kopfindex 815 84-6 83-5 81-2 Wir sehen ahnlich \vie bei den Madchen den niedersten Langen-breiten-Index bei den Mannern aus Primorje, den liochsten in Steier-mark und z\vischen diesen in Krain. Die Manner aus Primorje sind kleiner als die iibrigen und haben anscheinend einen mehr vveiblichen Konperbau (hoherer Rumpfbreitenindex, geringste relative Schulter-breite). Die Beinlange entspricht der Korperhohe. Beziiglich der Augenfarben (den nummerischen Wert der einzel-nen Gruppen siehe S. 203) in Primorje finden wir d mit 42-8%, m mit 21-4% und h mit 35-8% vertreten; in Slow. Stejermark: d 44-7%, m 25 20 Fig. 4. Diagramme der relativen Schulter und Beckenbreite. Wir sehen die Geschlechtsunterschiede sehr klar, indem sich die Kurven fiir die Beoken. und Sehulterbreite bei der Frau schneiden, wahrend sie sich beim Mann kaum noch beriihren. Der Verlaut der Kurven ist bei beiden Geschlechtern sehr einheitlieh, namentlich fiirs Becken. Bassenunterschiede konnen daraus unmoglich herausamalysiert werden. 27-7% und h 27-7%; in Krain (n — 89): d 36-0%, m 33'7% und h 30'4%. Von den 7 ausvvarts Geborenen finden wir 2 unter d, 1 unter m und 4 unter h. Vor allem miissen \vir feststellen, dali wir fur die Anzahl der dunklen Augen in Primorje und Krain genau denselben Hundertsatz sehen \vir fiir die Frauen. Anders in Siteiermark, \velches fiir die Manner \veit mehr dunkle Augen zeigt; wir haben ja allerdings fiir die Frauen eine viel kleinere Serie gehabt. Der hohe Hundertsatz der dunklen Augen fiir die Manner aus Steiermark ist aber trotzdem auf-fallend, da er sogar hoher ist als fiir die Manner aus Primorje. Die Sache ist etvvas schwer erklarbar und wohl noch nicht spruchreif. In bezug der Haarfarben haben \vir (bei je\veils der gleichen An-zahl Falle) in Primorje: r = 0-0%, d 57-1%, m 28-6%, h 107%, und Nr. 27 (d) 36%; in Slovv.-Steiermark: r 1*5%, d 61*5%, m 21*6%, h 12*3% und Nr. 27 (d) 3-l%; in Krain: r 0'0%, d 77-8%, m 9'3%, h 11*6% und Nr. 27 (d) 1*2%. Unter den 7 im Ausland Geborenen finden wir 4 unter d, 1 unter m und 2 umter h. Aufier in Primorje, sehen wir, dali der mannliche Teil unseres Volkes weitaus mehr dunkle Haarfarben hat als der weibliche. Auf-fallend ist fernerhin, dass wir in Primorje den geringsten und 'in Krain den hochsten Hundertsatz an dunklen Haarfarben vorfinden. Die hellen Tone sind ziemlich gleichnialiig vertreten, nicht mehr aber die dunkelblonden (umgekehrt wie fur die dunklen). Auch die Verteilung der Haarfarben wird wohl nur schwer einer ausgibigen Erklarang zuganglich sein. Was die Komplexionen betrifft, so ist es im vorhinein klar, dass wir einen grossen Hundertsatz hd bz\v. md erwarten mussen. Die folgende Tabelle zeigt nun eine Verteilung der Komplexionen nach den Geburtsgebieten. Tabelle 11. Komplex Primorje štajerska Kranjska Andere Alte n la n °/o n °/0 n n °/o dd mm hh 10 2 3 35 7 7-1 10-7 25 1 4 38*4 1*5 62 30 1 6 34'9 1*2 7*0 2 2 67 4 15 36-0 2-2 8-1 dm dh dr 2 7'1 2 1 1 31 1*5 1-5 1 1 1*2 1*2 1 6 2 1 32 1-1 0-5 md mh mr 4 14*3 14 3 21-6 4-6 26 3 302 3'5 44 6 236 3-2 hd hm hr 3 4 10-7 14-3 3 11 4-6 16-9 12 6 14*0 7*0 2 20 21 10-8 11*3 28 99'9 65 99'9 86 100-2 7 186 100*0 Die Unterschiede in den drei Gebieten sind ge\vifl interessant, besonders auffallend ist, dass wir die dunkle Komplexion in Steier-mark am besten vertreten finden, dass sie aber in Krain und Primorje fast gleich zahlreich ist. Die meisten rein hellen finden \vir in — Primorje. Wir mussen allerdings auch hier wieder die Kleinheit der Serie betonen. Im Verhaltnis zu dieser Serie finden wir — allerdings nach an-derer Eimteilungsmethode — bei Wedsbach bei den Slowenen 31*5% blonde, 48*7% dunkelhaarige und 20*8% hellbraune (vergl. Tab. 9!), dabei fand auch er in Kram 33% b Ion de, in Steiermark aber \veniger (29%) — was auch unsere Serie bestafigt. Wisehnewski fand 57'2% hell- und 42’9% dunkelhaarige Slowenen unter 42 Kriegs-gefangenen. Fiir die Augenfarbe fand Weisbach 53% helle, 31% dunlcle und 15% melierte Augen (vergl. Tab. 8!), Wischnewski aber 16'7% helle, I9i % dunkle und 63-3% „gemischte“. (Nahere An-gaben siehe in meiner Dissertationsarbeit '27!) An Komplexionen fand Weisbach (zit. nach Wischnew-s k i) 25-8% helle und 23-3% dunkle, wahrend Wischnewski selbst bloss 11*9% helle und 19'1 % dunkle. Wie erwahnt sind alle diese Angaben mit unseren nicht gut vergleichbar, da unsere auf an-dere Ant gewonnen wurden. Geschlechtsunterschiede. Wir wollen nur ganz kurz die Geschlechtsunterschiede bespre-chen, und z\var an Hand einer Vergleichstabelle. Tabelle 12. Mafie und Indices Manner F rauen Frauen in °/0 der Manner Variationsindex Manner Frauen Frauen fiir gleiches n K6rpergewicht . . kg 65-640 55-810 85-10 9-00 11-41 9-38 Korperhohe . . . cm 169-03 159-29 943 2-70 3-24 263 R o h r e r - Index . 1-357 1-378 101-6 7-88 10-53 8-57 Spannweite ... cm 17614 162-55 92-3 3-28 3-86 3-14 Iliospin. holie . . „ 94-82 89-59 94-5 3-63 4-30 3-50 Beinhohe .... „ 9100 85-86 94-4 3-47 4-28 3-48 Symphysionhohe . „ 87-27 8219 94-3 4-25 4-45 3-62 Schulterbreite . . „ 39-06 34-69 88-8 4-19 4-26 3-46 Beckenbreite ... „ 2660 28-63 107-7 5-20 5-14 4-18 Relat. Spannweite . . 104-24 102-12 98-1 218 2-30 1-87 Schulterbreite . . 23-11 21-82 94-5 403 4-22 3-43 „ Beckenbr. . . . 1691 17-94 1060 4-53 4-88 3-96 Rumpfbreitenind. . . . 73-24 82-50 112-5 4-98 5-10 4-15 Kopflange .... cm 18-65 17-79 95-4 408 3-46 2-81 Kopfbreite .... „ 15-55 14-86 956 3-80 375 305 Kopfindex .... 8347 83-52 1001 4-79 4-77 3-88 Errechnete Mittelwerte rel. zur Hohe (=100 cm) Gewicht ..... kg 3881 35-01 9023 — — — Iliospin. liohe ... cm 5605 56-25 10025 — — — Beinhohe 53-78 53-87 10010 — — — Symphysionhohe . „ 51-60 51-60 100-00 — — — Kopflange .... cm 1102 11-15 101-05 — — — Kopfbreite .... „ 918 932 101-42 — — — Die Frauen sind um 5-7% kleiner als diie Manner und nach dem absoluten Gewicht um 14-90% leichter. Nach dem relativen Gewicht (bezogen auf 100cm Hohe) aber um 977%. Nach dem Rohrer-Index 'ist klar, daB die Frauen im Verhaltnis zu ihrer Hohe besser ge-nahrt sind als die Manner. Anderseits ist aus dem relativen Gew'icht ersichtlich, daB die Frauen der Masse nach leichter seki mussem als die Manner, also ein geringeres spezifisches Gewicht haben miissen als die Manner. Die Arme der Frauen sind kiirzer, die Beine gleich lang, ebenso die Symphysenhohe bei beiden Geschlechtem gleich (51-60% der Fig. 5. Diagramm des Rumpfbreitenindex. Die Verteilung dieses Index’ ist bei beideu Geschlechtern sehr uneinheitlich und es durfte schwer zu sagen sein, ob es sich hiebed mehr um Rassen- oder um Konstitutionsunterschlede handelt. Bei den Mannern konnte der Hauptgipfel Aielleicht den Dinariden zugerechnet \verdcn, der rechte Gipfel aber den .J5altiden“. Bei den Frauen sind die inddviduellen Sch\vankungen aber noch bedeutend groBer und eine Analyse dzt. \vohl unmogMch. Hohe). Die Schulterbreite ist absolut und relativ bei den Frauen ge-ringer, die Beckenbreite grosser, dementsprechend auch der Rumpf-breitenindex bei den Frauen hoher. D'ie KopfmaBe sind bei der Frau absolut kleiner, relativ aber groBer; der Kopfindex ist bei den Frauen etwas hoher. Der Kopf ist nach seinen Durchmessem also bei den Frauen relativ groBer, was der bekannten Tatsache entspricht, dass die Frau relativ eine et\va um 2—3 Zehntel groBere relative Schadelkapazitat hat. Viele dieser Geschlechtsunterschiede diirften auf der geringeren GroBe des Weibes beruhen: in unserer Serie die relativ groBeren KopfmaBe und der groBere Rohrer - Index. Aus den relativen Mafien ist ersichtlich, daB das Weib einen lan-geren Unterbauch haben mufi als der Mann, d. h. die Iliospinalehdhe ist beim Weib relativ hoher als beim Mann, \vahrend die Symphy-sionhohe bei beiden Geschlechtern unserer Serie noeh gleich ist. Die Beinhohe wurde nach Jazu t as Formel bestimmt, wie wir sie bislang immer anwendeten. Verglichen mit der gewohnlichen Be-rechnung (Abzug von 15—5 cm vom Iliospinale je nach Korpergrofie) gibt sie vvahrscheinlich genauere, wenn auch im allgemeinen ahnliche Resultate. Fiir unsere Miinnerserie \vare demnaoh die nach Martin errechnete Beinhohe 90-82cm (nach Jaz ut a 91-00) und fiir die Frauen 86-59 (nach Jazuta 85-86cm). Ich bin sicher, daB die letz- — 24 22 10 Fig. 6. Diagramimi des L. B.-Index’ des Kopfes. Die linken Gipfel diirften wohl mehr in den saviden und „baltiden“ Einflussen zu zuschreiben sein, wahrend die rechten mehr den diinariden. Die Indices unter 80 kommen wohl auf Rechnung der nordiden und mediterraniden Komponente. Nach dem % der Rassenverteilung kame der Index 90 vielleicht auf Rechnung der Noriden. tere Zahl die richtigere ist, demn sie beruht auf Individualwerten, wahrend wir nach Mart in s Formel 3 cm bei einer Korperhohe von 151—165 cm abzlehen miiBten, also fiir cine Schwankungsbreite von 15 cm die gleiche Zahl — es ist klar, daB auf diese Art Individual-schwankungen nicht so gut zum Ausdruck kommen konnen. AuBerdem sind evenluelle Geschlechtsunterschiede nicht beriicksichtigt, und es Fig. 7. Proportionsfiguren des slo\venisclien Sokoiturncrs und -turnerin. Diese Figur ist nach den absoluten Mit tel wer ten gezeichnet. Das \Veib hat einen relativ etwas grofiern Kopf, ein breiteres Becken und auffallend kurzere Hande. Das Gewicht sollen die beiden Saulen zwischen den „Beinen“ dar-stellen. Die hohen Beine, namentlich der Frauen, sind auffallend. ist nicht gleich ob 'ich beim Manne oder beim Weibe 3 cm von der Iliospinalehohe bei einer Korperhohe von 151—165 cm abziehen soli! Interessant ist auch der Geschlecli Isunterschied far den Variations-index. lTm die verschiedene Serienzahl (153 9 und 189 g) auszu-gleiehen, bezog ich alles auf 189 Individuen. Wir sehen so, dass die meisten M a ti e beim Manne einer grolleren individuellen Variabilitat unterliegen als beim Weibe. Ausnahmen sind bloli Korpergewicht und R o h r e r - Index; die Beinhohe variiert gleich stark. Besonders gut ausgepragt ist der Geschlechtsunterschied bei der Beckenbredte, bei der ja beim Weibe eine untere Grenze jedenfalls von Natur aus festge-setzt ist (wegen der Fortpflanzungstatigkeit). Auch die Kopfmafie und der Index scheinen beim Weibe weniger zu varideren als beim Manne. Ali dies entspricht gut der bekannten Auffassung, dafi der Mann sich mehr individuell entwickelt, wahrend das Weib mehr den Artcharakter beibehalt. Die eben besprochenen Geschlechtsunterschiede in der Variabilitat sprechen jedenfalls dafiir. Es eriibrigt sich noch iiber die Komplexionen zu sprechen. Tabelle 13. Kom- Miinner F rauen plexionen °/o n o/ /o dd 67 360 41 293 mm 4 22 14 100 hh 15 8-1 12 8-6 dm 6 3-2 3 21 dh 2 1-1 5 3-6 dr 1 0-5 1 0-7 m d 44 23 6 25 17'8 mh 6 3-2 14 10-0 mr — — 1 0*7 hd 20 10-8 15 10-7 hm lir 21 11-3 9 64 zusammen 186 1000 140 999 Wir sehen im allgemeinen, dali unsere Frauen heller sind als die Manner; das gilt besonders fiir die Haarfarbe. Besonders auffallend ist ja der Unterschied bei den ganz dunklen Komplexionen. Ein Vergleich der Augen- und Haarfarben ergibt sich leicht aus Tabelle 13, wenn man die Komplexionsbezeichnungen getrennt be-trachtet. Nr 27 (die zu d gezahlt ist) finden wir bei Frauen in 3’6%, bei Mannern blofi in 2'1% aller Falle. Die Geschlechtsunterschiede treten klar zutage. Invviefern sie auf der verschicdenen Anzahl der Individuen beruhen, ist hier schwer zu sagen. Nach den bisherigen Untersuchungen diirflen bei den Slowenen wirkliich die Frauen den blonderen Beslandteil der Bevolkerung aus-machen. Die Augenfarben sind bei beiden Geschlechlern ziemlich gleich verteilt, mir haben hier die Manner mehr wirklich blaue, wahrend die Frauen mehr melierte Augen haben. Versuch einer Rassenanalyse der Slowenen. Es gibt ja schon eine ganz erkleckliche Anzahl von Methoden um Rassengruppen aus einer Serienuntersuchung herauszukombinieren. Es fragt sich im allgemeinen, auf \v'ieviel Merkmale es ankommt, um eine Rasse festzulegen. Es diirfte geniigen, \venn wir die Korperhohe, Kopfform und Komplexion in Betracht ziehen; so ist es auch meist der Brauch. Man kann Rassengruppen 'in einer Population intuitiv aufstellen, man kann sie aber auch exakter beslimmen, und zwar zunachst in der Weise, daB man Gruppen ohne besondere Benennung, aber mit be-stimmter Bezeichnung zusammenfaBt. Man kann dabei z. B. die Kom-binationsmethode Lebzelters zu grunde legen und sie nach Be-darf ausbauen. L eb z el ter stellte 10 Typen auf, denen er zunachst keinen Namen beilegte — es bleibt die Moglichkeit dazu ja immer offen. Ich nahm nun Lebzelters Prinzip in meinen Untersuchungen auf, nur habe ich es bedeutend erweitert, und zwar auf 108 Gruppen. Es ist lim voraus klar, dali nicht alle diese Gruppen in Wirkl'ichkeit auftreten, zumal sicher nicht in jeder Serie. Das System und die Benennung der Typen mit eingefiihrten Rassennamen ist aus der folgenden Tabelle ersichtlich. Tabelle 14. (M CO X? o g w 3 U c (M 03 -~ X s PQ g co r > 53 {J ai CO 03 CO CO co 03 CO co P v > 2 M >1 < rt co co cq ® 03 CO 03 CO co co 03 CO 03 CO 03 CO co 03 <1 U c <3 CO -C U g U -§ 22 2 3s 03 *C j-j CD CO in iO CH O Dolichoid: x — 80 9; brachoid: 81‘0 — 85-4; hyperbrachykephal: 85-5 Wir zahlen also zu den bekannten und vorlaufigen Rassentvpen: mediterranid.........................Ali alpid ...............................AI2, (Aid) dinarid .............................GI2, CI3 nordid...............................GUI, GIIIl, GVIII1 cromagnoriid ........................BIII1 (?) baltid (ostballisch).................BII2, BII3, BIII2, BIII3 (CII2, CIII2) norid................................CII3, CIII3, CXI3, (CII2, CIII2) savid................................CVI12, CVII3, CX2, GX3 Alles aindere sind diesen ahnliche oder Mischtypen, \vas durch die Endsilbe -oid ausgedriickt \vird. Viele sind bisher unbekannte Kom-binationen. Norid sind grobe, brachykephale, hellaugige und blondhaarige Menschen. Diesen Typus fand Lebzelter in unseren Gebieten und in den Ostalpen haufig, womit ich vollig ubereinstimnie. Neu ist der Name „savid“. Er gilt fiir Menschen mit hohem Wuchs, kurzem Kopf, hellen Augen und dunklen Haaren — eine Kombination, die bei uns zu den haufigsten gehort. Ob es sich um Mischlinge han-delt oder um eine Lokalrasse (Gautypus mit v. E i c k s t e d t), ge-traue ich mir dzt. noch nicht zu entscheiden. Jedenfalls ist mir dieser Typus_ schon bei Bearbeitung meiner Studentenserie aufgefallen; ich nannte ihn damals ('27) provisorisch „voralpin-painnonisch“. Ich inochte diesen Namen aus gutcn Griinden nicht beibehalten. Pannonien war eine weit verbreitete romische Provinz. Dieser Typus ist aber augenscheinlich im ehemaligen Krain (also nur in einem Teil der ehemaligen Provinz Pannonia superior) am haufigsten vertreten, und so glaube ich, dab der Name „savid“ seine Verbreitung besser bezeichnet: nach dem Hauptflube Sava, zumal ahnliche Menschen wohl im ganzen Staate nicht ganz selten sind. Und nun zur Verteilung unserer Serien auf diese Typen. Es stand zu er\varten, dab zwischen den drei Gebieten gew'isse Rassenunter-schiede bestehen. Was aber nicht zu ervvarten vvar, sind ziemlich tief-gx-eifende Rassenunterschiede zwiischen beiden Geschlechtern, worauf wir dann soforl etwas naher eingehen \vollen. Tabelle 15. Die Rassenverteilung der Slowenen. (M 03 00 I O cb ! o 03 O lO id »C o o t> ^ co ^ 95 j 9 9 tH -rh tH ČO 03 | 03 ib GO ip 05 ib -rH ■t}H 03 O 00 03 O -t* 03 00 co 03 CO 03 05 -T* t- CO 00 03 : CO 00 GO co O t*- 00 O Oi iO co CO 00 ^ o CC 03 c co ^ H 9 ffi y C0 j H »p 04 ib 03 ib 4^ I 03 03 0 co 05 03 ^ 03 i-« 03 00 03 03 tH iO 00 00 1C ^ H tH 03 iO 00 03 03 CO o 00 co ib o 05 ^ t>* -tH ^ ^ t- (» 4^ ,h ib 00 iO 00 cp 7-03 tH iO 00 CO 1-1 03 -rH 00 ib •H CO ^ GO iO 9 GO 05 čo ča ib -H 00 co co 00 00 00 ib 03 CO CO H iO 03 tH CO iO CO co čo co O 03 00 00 čo 00 čo GO čo CO lO čo do co 05 00 iO 03 l> iO ip cp C0 tH -rH Tti 03 C0 05 iO OJ iO CO -rH 00 co CO H iO rH 03 H ^ CO 00 ^ ^ 00 00 05 05 ib (N Č3 H 00 03 r— 00 ▼H 00 -tH 05 05 03 03 00 GO 00 GO ib ib 03 OD 00 CO CO CO 03 ^ t- o co CO tH 00 OI -o 1 Mit »baltid« ist hier die sog. ostbaltische Rasse gemeint. Den Namen vervvende ich (bloB vorltiufig), \veil er international brauchbarer ist als >ostbaltisch«. Vielleicbt liefie sich eine bessere Bezeichung finden, sie solite aber international vervvendbar sein, da es sonst iminer zu Vervvechslungen kommen kann. Am besten vertreten ist der Gautypus „savid“,2 so\vohl bei Mannern wie bei Frauen. Ihm folgt sogleich die dinaride Rasse, dann die baltide (bei den Frauen weit besser vertreten); dann kommen der Reihe nach (nach den Mannern geordnet): alpid, norid, nordid, me-diterrariid, arinenid und cromagnonid. In noch kleineren Zahlen sind andere Kombinationen (meist Mischtypen) vertreten, zusammen er-geben sie aber iiber ein Viertel der beobachteten Population. Die mediterrane Rasse finden wir fast nur in Primorje, die cfi-naride ist in Steiermark besser vertreten als in Krain, wo der saviide Gautypus vorherrscht. Auch die Baltiden sind in Steiermark besser vertreten, die Nordiden dagegen in Kraki und — Primorje (bei den Mannern). Die Noriden sind unter den Mannern Steiermarks am besten vertreten. Zur dinariden Rasse mochte ich noch bemerken, daB eine gew'isse Armkurze zu ihren Merkmalen gehoren soli. G u n t h e r und andere Autoren erwahnen das und auch ich machte darauf schon aufmerksam ('28, Kako naj razumemo dinarsko raso?). Unsere Serie zeigt aber bei den Mannern keinen auffallend tiefen Spannweitenindex; niclit einmal die 28 Dinarier, deren mittlerer Spannweitenindex immerhin 104*22 betragt (das Gesamtmittel ist 104-24). Die hier gemessenen Frauen dinarider Rasse (CI2 und CI3) haben sogar einen etwas iiber dem Mittel (102i2) gelegenen Spann\veitenindex (10263). Dieser Index ist an und fiir sioh zietnlich tief, aber er kann nicht dei' dinariden Komponente zugeschrieben \verden. Andererseits mussen wir daran denken, dab es sich bei Turnem betreffs der Armlange auch um eine gewisse Auslese handeln kann. Liingere Extremi.taten bieten beim Spori und bei vielen Tumubungen bessere Aussichten auf Erfolg. Da aber die Aus-wahl fiir die gleiche Population gleich war, so ist der et\vas hohere Spann\veitenindex gerade der dinariden Frauen immerhin auffallend. Ich halte also gewisse Zweifel betreffs der Armkurze der Dinarier fiir berechtigt. Spatere Untersuchungen so\vie die Berechnung unseres Ge-samtmaterials \verden wohl eiriige Klarheit schaffen. Was nun die beiden Geschlechter anbelangt, so fiillt zimachst auf, daB die Einteilung der Frauen in die bekannten Rassen schwieriger fiillt als die der Manner; es scheinen also mehr S on d e rt }’p e n unter den Frauen Sloweniens zu sein als unter den Mannern. Noch auffalliger 'ist aber die verschiedene Rassenverteilung auf beide Geschlechter. Da fiir beide Geschlechter dieselbe Methode und dasselbe Einteilungsprinzip angewandt wurden, kann hierin keine Fehlerquelle liegen. Wenn wir wieder zu den „-iden“ die „-o’iden“ (also die Ahnlichen) rechnen \vollen, so finden wir unter den Mannern die savide Rasse mit 20-44% an enster Stelle; dann folgen: dinaride (19'45%), baltide (10-80%), alpide (8'64%), noride (5-94%), nordide (4-86%), mediterranide (3-24%), armenide (1-08%) und cromagnonide (0-54%). Bei den Frauen ist die Reihenfolge anders: an erster Stelle sind: savide (17-40%), dann folgen: dinaride (16-67%), baltide 2 Wir wollen hier die -iden und -oiden Typen zusammenrechnen. (15-94%), n o id id e (7-97%), nor ide (7'25%), dann ersl alpide (5-80%), mediterranide (1'45%) und armenide (072%). Ausgesprochen cromagnonide Frauen fanden wir in dieser Serie nicht, obwohl gewiC auch diese Rasse unter ihnen stellemveise zu finden sein wird; ubrigens sind gerade die Cromagnoniden dnrch unsere Methode sch\ver zu er-fassen. AuBer dieser Verteilung der Rassen und Gautypen unter den Mannern und Frauen sehen wir, dass unter den Frauen die hellen Rassen besser vertreten sind, und z\var so\vohl die baltide als auch die nordide und noride. Es ist fraglich, ob das nur ein Zufall sein soli, oder ob es vielleicht in der Rassengescbicbte Slovveniens begriindet ist. Ich denke, dali wir in der letzteren einigen Grund fiir die geschlechtlich verschiedene Rassen verteilung finden konnten, wenn wir die Annahme zu grunde legen, dail die Frau den Rassentypus eines Volkes besser re-prasentiert. Ich will hier auf die Begriindung dieser Annahme, die ja nicht neu ist und meines Wissens besonders in C. H. S t r a t z ihren Verfechter fand, nicht naher eingehen. Die Slovvenen kamen uber die Karpathen und die, jetzt ungarische, pannonische Ebene in die Alpen-und Voralpengebiete vom Norden, brachten also von dort sicher nordide und baltide Rassenelemente mit šich. Die Bevolkerung, die sie in ihren neuen Wohnsitzen antrafen, war wahrscheinlich teils alpin teils dina-risch, vielleicht norid. Man kann sich gut vorstellen, dass der nun vor-herrschende savide Typus aus einer Mischung der Dinariden und Nor-diden hervorgegangen sein mag — die Dominanz der brannen Augen-farbe ist ja nicht so einfach, dass man bei einer Mischung zwischen braun und blau unbedingt nur braun erwarten kann. Es kann sich ja auch um verschiedene Penetranz und Express'ivitat handeln. Viel sch\ve-rer erklarlich ist die Tatsache der haufiger andersrassigen sloweni-schen Frauen. Die Annahme, dali die Frau den Rassetypus reiner re-prasentiert, ist mit unseren heutigen genetischen Kenntnissen wohl nur schwer in Einklang zu bringen. Aber die Macht der Vererbung ist nicht das einzige Agens der Natur — sie ist ja auch mit der Entvvicklung der Arten noch immer schwer zu vereinbaren; und doch miissen wir diese im Prinzig anerkennen. Es ist ein groBeres Material vonnoten, um vielleicht Klarheit in diese Frage zu bringen. Allerdings ist es durchaus nicht sicher, daB ein groBeres Material — wenn es denselben Geschlechtsunterschied zeigen solite — zu einer positiven Losung fiihren muB. Mit den Regeln der Genetik wird sie jedenfalls schwer in Einklang zu bringen sein. Fiir jetzt konnen wir nur annehmen, dass unsere Frauen noch heute den urtiimlichen blonden sla\vischen (baltiden und nordiden) Typus besser bewahrt haben als die Manner, die ja Im Kampf ums Dasein ofter mitergehen als Frauen, so daB diese wirklich leichter zur Fortsetzung des ursprunglichen Rassetypus gelangen als die Manner. Als Erklarungsversuch vom genetischen Standpunkt konnte man vielleicht auch an eine quasi geschlechtsgebundene oder we-nigstens geschlechtsbegrenzte Penetranz und Express'ivitat denken. Im ganzen konnen wir sagen, daB wir bei 20% Savide, etwa eben-soviel Dinaride und ca 13% Baltide haben. Alpide, Nordide und Noride sind ungefahr zu je 7% vertreten, Mediterranide zu ca 2% und 24% sind Vertreter verschiedener Rassen und Rassenmischungen. Unsere Vermutung vom Jahre 1931 (Anthrop. Anz.), in der wir 40% unlosliche Mischlinge, zu je 20% Baltide und Dinaride und 15% Alpide, 3% Mediterranide und 2% Nordide unter den Slovvenen er-warteten, miissen wir nun nach unserer jetzigen Serie dahin berichti-gen, dafi wir vveniger Alpide und mehr Nordide haben, ferner weniger Baltide. Die „Mischlinge“ losten sich auf in den meist vertretenen savi-den Gautypus u. a. Gruppen, wahrend w'ir nun viele der damals als baltid Bezeichneten jetzt den Noriden zuzahlen. Zusammen ergeben diese beiden Gruppen et\vas uber 20%. Fur die Mediterraniden und Di-nariden war die Schatzung annahemd richti,g — \vir schalzten damals nur nach Komplexionen und dem Eindruck der Kopfform von liber 1000 Madchen und Frauen. Wenn auch die jetzige Rassenanalyse eine gesicher-tere Schatzung gestattet, so werden voraussichtlich doch noch Berichtigungen notig sein, wenn unsere Population besser untersucht sein wird, woran ja immer gearbeitet \vird. Als Kritik miissen wir e'inwenden, daC eine Serie von Turmvett-kampfern und -kampferinnen immerhin auch eine gewisse rassische Auslese bedeuten kann. Wenn diese z. B. gerade nach den blonden Typen hingeht (was durchaus moglich \vare), dann konnten ev. spa-tere Untersuchungen an Nicht-Wettkampfern einigermafien andere Re-sultate geben, und zwar in der Richtung, wie ich sie im Jahre 1931 ab-schatzte. Grobe Schvvankungen in der Rassenanalyse stehen aber wohl nicbt mehr zu erwarten. Wir wollen nun im Schlullabsatz noch die anthropologische Stel-lung der Slowenen innerbalh anderer Volksgruppen betrachten. Es sei gleich eingangs erwahnt, dafi ich diese Arbeit nicbt fiir meine letzte Zusammenfassung halte und daB 'ich darum nicht schon alle Angaben uber die Nachbarvolker geben mochte. Ebenso will ich aus Griinden der Platz- und Zeitersparnis nicht alle Angaben aus dem Martin schen Lehrbuch wiedergeben, sondern mich entsprechend ein-schranken und die Seilenzahl bei M a r t i n (S....) zitleren. Zum Schlufi soli dann vei'sucht werden ein vorlaufiges Endresultat aufzu-stellen. Vergleiche und Schliisse, 1.) KorpergroBe (S. 253). Manner: cm Frauen: cm Norwegen (s. Sonmore) 168* 1 (Selbu) . . . 168-1 160-0 B r y n Autor: Letten . . . . Don-Kosaken . 168-6 168-8 H e s c h B u n a k 326 Dr. B. Škerlj. Manner: cm Frauen: cm Autor: Kreter . 1690 •— v. L u s c h a n Slovvenen (ca 21 J. alt) 169-03 159-29 Škerlj Faroer . 169-1 158-4 Soren H a in s e n Danen 169-1 159-2 Makerprang u. Hanse n Norweger (Troms) . . . 169-2 — B r y n Deutsche . 169-2 1580 Bach T schechen . 169-3 157-1 M a t i e g k a1 Danen von Bomholm . . 169-7 158-8 R i b b i n g Die Slowenen gehoren also zu den ubermiltelgroBen Gruppen; sie wiirden sogar, wenn \vir die gut begrundete Korrektur von -|- 2 cm vor-nehmen wollten, zu den groBen Volkern Europas gezahlt werden miissen (vergl. Martin S. 255, Kleinrussen, Finnen usw.). 2.) K o r p e r g e w i c h t (S. 314). Manner (kg): Frauen (kg): Autor: Deutsche................... 64-5 53-5 . Bach Franzosen..................64-9 — Bernard Belgier....................65'0 — Q u e t e 1 e t Ostfriesen (20-23-j.) . . . 65-1 — Busch Slovvenen.................. 65-64 55-81 Škerlj Norweger...................660 — D a a e „ ............. 66-4 61-1 Bryn, Schreiner Tschechen.................. 70-9 64 6 M a t i e g k a1 Es ist moglich, dafi unsere SIowenen einige \venige (2—3) kg schvve-rer sein \viirden, \venn sie vollerwachsen waren. Da es sich hier aber um eine ausgelesene Serie handelt, die schon wegen der kraftigeren Muskeln etwas schwerer sein durfte als der Durohschnitt, so durfte das hier mitgeteilte Ge\vicht doch eiin richtiges Bild fur erwachsene Per-sonen geben, die aber nicht Turner sind. 3.) R o h r e r - I n d e x (S. 321). Manner: Frauen: Autor: Nonveger................... 1-28 1-42 Brvn, Schreiner Polnische Juden .... 1-31 1-43 nicht angegeben 1 Československd vlastiveda, Svazek II. Človek. 1933. Praha. (Also nicht nach Martin!) Wir finden heute ungefahr diese Hohe schon bei stellungs-pflichtigen Junglingen. Manner: Frauen: Deutsche 1*33 1-36 Schweizer (Schaffhauser) 1-35 — Slowenen 1-357 1-378 Sudrussische Juden . . . 1-42 1-36 Tschechen 1-46 1-663 Autor: Škerlj nicht angegeben (nach M a t i e g k a s Angaben) Die Slowenen sind also verhaltnismafiig schwer, die Slo\veninnen aber mittelschwer. Mit Ausnabme der sudrussischen Judem hab on durch-wegs die Frauen einen hoheren Rohrer-Index, sind also an-scheinend besser genahrt als die Manner. Es ist aber wirklich nur ein Scheki, der durch die geringe Korperhohe bedingt ist, wie ich anderer-ortis nachvveisen konnte (vergl. Nachtrag z. Literatur Nr. 38!). 4.) S p a n n w e i t e n - I n d e x (S. 406). Manner: Frauen: Autor: Schvveden.....................104-0 — nicht angegeben Slowenen.................... 104-24 102-12 Škerlj Franzosen...................104-4 — Collignon Liven.........................104-5 — nicht angegeben Zigeuner 104-6 — „ „ Litauer .................... 104-7 104-6 Baron a s Belgier.......................104-8 101-6 nicht angegeben Van den hier nicht zitierten Gruppen haben eine geringere Spann-weite z. B. Norweger, sudrussische Juden usw., die geringste Albaner (101-6 fiir Manner), eine hohere Franzosen, Litauer (nach W aeber) und Esten. Durchwegs haben die Frauen eine geringere Spannweite. Eine kleinere als die Sloweninnen haben russische Jiidinnen (100"0), polnische Jiidinnen (101*0), Norvvegerinnen (101*1) und Belgierinnen (101*6); alle sonst bei Martin aufgezahlten Frauengruppen (aus Europa) haben hohere Werte. 5.) Relative S c h u 11 e r b r e i t e (S. 347). Manner: Frauen: Autor: Letten . 23-0 — nicht angegeben Badener 23-0 22-4 Deutsche 23-0 22-2 Bach Slowenen 23-11 21-82 Škerlj Belgier . 23-4 22-0 nicht angegeben Die Slo\venen gehoren zu den breitschultrigen Volkern Europas; nicht so die Slo\veninnen, welche aufier den Belgierinnen den Jiidinnen (21-9 W e i s s e n b er g) am nachsten stehen. Die von Martin fiir europaische Volker angegeben Zahlen bewegen sich fiir) Manner z\vischen 18*1 und 23-4, fiir Frau-en zvvischen 16‘3 und 22v7. 6.) Relative B e c k e n b r e i t e (S. 351). Manner: Frauen: Autor: Nor\veger . . 16-6 17-7 Bryn, Schreiner Franzosen . . 16-8 — Godin Juden . . 16-8 18-3 Weissenberg Polnische Juden . . . . — 161 nicht angegeben Pariser . . 169 18-4 T opinard Slo\venen . . 16-91 17-94 Škerlj Deutsche 17-7 Martin » * • • . . 17-0 18-0 P r o c h o w n i k „ . . 17-1 18-0 Bach Dami folgen noch Rumanen und Badener. Die Slowenen gehoren auch in dieser Beziehung eher zu den europaischen Volkem mit brei-terem Becken (fiir Manner gibt Martin Zahlen von 157—17-4, fiir Frauen von 161—18‘5). Auch in dieser Hinsicht gehoren aber die slo-wenischen Frauen nicht zu den breiten Volkem Europas. 7.) R u in p f b r e i t e n i n d e x (S. 357). Manner: Frauen: Autor: Slovvenen . . 73-24 82-50 Škerlj Deutsche . . 74-1 81-2 Bach Juden . . 74-2 — nicht angegeben Nonveger . . 74-8 80-4 J> 9f Badener . . 75-8 82-6 ff 99 Juden . . 76-5 83-6 \V e i s s e n b e r g Russ. u. poln. Juden . . . — 83-0 nicht angegeben Von allen bei Martin angegebenen europaischen Volkerschaften haben die Slowenen den niedersten Rumpfbreitenindex; aber die Slo-weninnen finden wir wiederum an anderer Stelle, am nachsten den Badenerinnen. 8.) Relative Beinlange (Hohe des Iliospinale —4cm; S. 411). Manner: Frauen: Autor: Litauer 50-7 50-2 nicht angegeben GroBrussen 5H 50'6 Polnische Juden .... 52‘2 52 0 Manner: Liven........................52-8 Wolhynier....................53-l Schwe'izer (Schaffhauser) . 53-3 Slowenen (Jazutas Form.)1 53-78 Deutsche.....................53-8 Norweger.....................54-3 Die Slowenen gehoren also zu den hochbeinigen Volkerschaften Europas, die Frauen \verden (von den hier angegebenen) nur noch v on den Deutschen iibertroffen. Und nur bel den Deutschen sehen wir \vie bei den Slowenen, dafi die Beinhohe der Frauen groBer ist als bei Man-nern. Spateren Studien zufolge kann es sich bier allerdings auoh um ein speziell durch Turnen bedingtes .Mali handeln (vergl. Nachtr. z. Lit. Nr. 38, 39!). 9.) R e 1 a t i v e T r o c h a n t e r h 6 h e (S. 411). Da der Trochanter ungefahr in gleicher Hohe mit dem Symphys'ion liegt, so konnen wir von unseren Malien nur dieses vergleichen, da wir die Trochanterhohe nicht gemessen haben. Die Slo\venen (51-60 fiir Manner und Frauen) stehen bei diesem Vergleich am nachsten den Franzosen (51-7 fiir Manner, Collignon) und Belgieren (52-0 fiir Manner und 50-8 fiir Frauen). Nach den bei Martin a. a. O. ver-offentlichten Zahlen gehoren die Slo\venen auch nach diesem MaB zu den hochbeinigen Volkerschaften. (Uber den — nicht bestehenden — Geschlechtsunterschied siehe auch S. 315 ff.) 10.) Weibliche Mi ttehverte in % der mannl ichen (S. 435). Tabelle 16. Gruppe: Gewicht Korper- grosse Akromi- albreite Cristal- breite Spann- weite Bein- lange Autor: Elsasser .... 93 6 92-5 Pfitzner Franzosen . . . — 93-4 — 99-8 — 91-9 Papillult ,, ... 94 0 — — 92-5 92-4 B er t i 11 o n »» ... 8 57 91-4 85-6 — — 880 D e m o n e t »» ... — 939 81-0 — — — S a p p ey Deutsche .... 880 93-5 90-5 99-0 — 940 Bach Slowenen .... 85*1 943 88-8 107-7 92-3 944 Škerlj Juden .... — 93-2 928 1015 92-5 916 Weissenberg Zigeuner .... 93 9 — — — 92 2 Pittard Kalmucken . . . — 91-7 — — — — D e n ik er Buschleute . . . — 96-4 96-5 954 953 — W e r n e r Shingu-Indianer — 93-7 — — - 932 K. R a n k e Mundan-Neger . — 920 92-0 920 — 92-0 Papillault 1 Vergl. Text S. 316. Frauen: Autor: >9 99 53-0 99 99 53-87 Škerlj 54-1 nicht angegeben 52-9 Diese Tabelle lehrt, dali die Slowenin im Verhaltnis zum Mann augenscheinlich zu den groBten \Veibern gehort. Dies erklart ihr ver-haltnismaBig hohes Ge\vicht, ihre hohe Beckenbreite und Beinhohe. Beziiglich der Spanmveite, die ja bei der Slowenin viel geringer ist als beim Slo\venen, steht sie nicht aufierhalb der anderen Werte. Ebenso ist ihre Schulterbreite 'nicht besonders auffallend, eher schmal. Wir kommen nun zu den Kopfmafien: 11). K op f lan ge (S. 765). Bei Martin finden wir fur die Kopflange verhaltnismaBig wemg Vergleichsmaterial, zumal aus Europa: Manner: (mm) Frauen: (mm) Autor: GroBrussen. . . . . . 179 172 G a 1 a i Tschechen . . . . . . 182-0 173-7 nach SchadelmaBen von M a t i e g k a1 Litauer .... . . . 184 173 B a r o n a s VVeissrussen 177 R o s h d e s t w e n s k i Slo\venen . . . . . . 186-5 177-9 Škerlj Danen . . . 193 184 H a n s e n Damit sind die dort angefuhrten Gruppen erschopft. 12.) K o p f b r e i t e (S. 766). Manner: Frauen: Autor: GroBrussen . . . . . . 149 143 B a r o n a s Polnische Juden . . . . 151 146 E 1 k i n d WeiBrussen . . . . . . 151 146 Roshdestwenski Tschechen . . . 152-2 146-1 nach SchadelmaBen von M a t i e g k a1 Litauer .... . . . 153 146 B a r o n a s Slowenen . . . . . . 155-5 148-6 Škerlj Danen 153 H a n s e n Die Slowenen haben also ziemlich lange, jedenfalls aber breite Kopfe, was ja mit 'ihrer rassischen Zusammensetzung im allgemeinen ubereinstimmt. 1 Vergl. Anm. S. 326. 13.) Langen-Breiten-Index des Kopfes (S. 775). Richtige Dolichokephale gibt Martin in seiner Obersicht fiir Europa iiberhaupt nich an. Die Angaben beginnen mit den Mesoke-phalen (76-0—80'9), die aber fiir uns auch noch riicht in Betracht kommen. Wann wir namlich den Serienmittehvert fiir die Slowenem in Recbnung ziehen, so gehoren sie als Ganzes sicher zu den Brachyke-phalen (ab 81-0). Hierfiir gibt Martin folgende, den Slovvenen zahlen-mafiig nahestehende Serien aus Europa: Manner: Frauen Autor: Basken . . 83-0 — C o 11 'i g n o n Tataren vom Balkan . . . 83-3 83-5 P i 11 a r d Ruthenen . . 83-4 82-4 Majer u. Koper n i c k i Slowenen . . 83-47 83-52 Škerlj Polen . . 83-5 83-8 Olechnowicz Badener . . 83-6 — A m m o n Sachsen . . 84-0 — U e x k ii 1 Tschechen .... . ' . 85-19 85-57 nach Schadelindex von M a t i e g k a1 Die W e i s b a c h schen Zahlen haben w'ir schon vorher amgege-ben. Die Reihe beginnt bei Martin mit den Normainnen (81*3 nach S p a 1 i k o \v s k i fur Manner) und endet mit Lapplandea-n (87-6 n a eh D en iker fiir Manner). Unter den Brachykephalen stehen die Slowe-nen also ziemlich in der Mitte und — w'ie wir sehen — zwischen zwei anderen slawischen Včlkern. Merk\viirdigerweiise brigt Martin nirgends Angaben uber die Tschechen; wir haben sie hier aus M a-tiegkas Publikation (1. c.) nachgeholt. Nun wollen Vir noch einige Zahlen uber die Verteilung der Augen-und Haarfarben in Europa zum Vergleich heranziehen. 14. A u g e n f a r b e (S. 517). Auch in dieser Beziehung wird der Vergleich dzt. ein nur unvoll-standiger bleiben miissen, teihveise schon deshalb, weil nicht alle Angaben nach der gleichen Methode gewonnen vurden. Wir schliefien uns der Einteilung Martins an, wobe'i wir \vissen, daB fiir unsere Serie „hell“ die Nr. 13—16, „mittel‘ die Nr. 7—12 und „dunkel“ die Nr. 1—6 (praktisch 3—6) umfassen. 1 Nach dem Prinzip, dafl vom Kopfmafl 11 mm abzuziehen sind, um die inneren MaBe zu bekomimen; die Halfte davon (5-5 mm) wurde zu den Schadel-mafien zugezahlt. Vergl. auch Anm. auf S. 326. Tabelle 17. Gruppe: hell (blau) mittel, grau bzw. gemischt dunkel (braun) Autor: °/o 0 /o 0 a Manner Frauen Manner, Frauen Manner Frauen Norweger . . . 97-2 2 ■7 Arbo Schweden . . . 869 8 •1 •o Lundborg u. L i n d e r s »» .... 66 7 28'8 •5 Betzius Badener .... 645 22-9 12-6 A m m o n Englander von Glocester . . . 53-0 200 B e d d o e S1 fo w e n e n. . . 31-2 25-7 291 38-6 39-7 35-7 Škerlj Schaffhauser . . 28 2 _ 37 '9 338 S ch w er z Schweizer . . . 251 47-9 27-0 Z b i n d en Bussen (10-18 J.) . 220 27-0 44-0 389 33-0 32-0 Wiazemsky Juden von New-York City . 241 196 175 16-9 58-4 63-5 Fischberg Poln. Juden . . . 220 24-0 28-5 22-4 49 0 536 E1 k i n d Serben (10-18 J.). 14-0 14-0 15’0 19-0 710 66-0 Wiazemsky Bulgaren (10-18 J.) 130 140 240 90 62-0 74-0 it Italiener .... 103 20 •6 691 L i v i Bumanen . . . 8 •9 26 •2 64-8 Pittar d Es wurden Resultate van Schulkinder-Untersuchungen weggelassen, dafur aber die Angaben von S. 515 eingcbaul. Wir sehen die Sknvenen jedenfalls den Volkern mit blauen und melierten Augen nahestehen, von den Slawen vielleicht am inaohsten, denn nach W e i s b a c h haben die Tschechen 27% helle, 29% mittlere und 44% dunkle Augenfarben. Ueber die Polen sind mir leider keine direkt vergleichbaren Angaben zuganglich, jedoch diirfton sie nach dem hohen Prozentsatz zu nordi-scher Rasse ziemlich hell sein, sicher heller als die Tschechen. Die Kroaten, Serben und Bulgaren, besonders die beiden letzteren, sind gewiB dunkler (vergl. auch Tab.!). 15. Haarfarbe (S. 487). Die Vergleiche werden hier noch sch\verer zu fiihren sein, denn Martin gibt Angaben bloB fiir helle (N. 9—20), dunkle (Nr. 4—8) und rote (Nr. 1—3) Haare, leider sind die Haare 21—26 (und 27—30) gar nicht in Betracht gezogen. Ich will daher vorher nochmals unsere Angaben wiederholen: hell (9—26) mittel (8) dunkel (4—7 u. 27) rot (1—3) Manner % 12-4 16-7 70'5 0'5 Frauen % 22-2 18*6 57-9 14 Der Martinschem Einteilung folgend geben wir nun Tabele 18. Tabelle 18. Gruppe: hell (9 - 20) dunkel (4-8) rot (1-3) Autor: braun schwarz Schweden J1 + 9 15-9 aschbl. 63 15-9 5-1 — Hilden (1926) „ 69-4 251 22 3-3 Lundborg u. Linders (1926) Norweger 74-4 25-6 — A r b o Letten . . 450 400 — Hesch (1926) Groflrussen . 361 43-6 16-3 32 S m i r n o w Kleinrussen . 35-2 42'4 18-9 32 Russen, mann. 27-0 71-0 — \Yiazemsky weib. 31-0 68-0 — Sch\veizer 21-3 77-9 0-7 Z b i n d e n Danen . . 21-2 15-3 — Soren H a n s e n Kleinrussische den mannlich Ju- 17-7 78-3 3-9 Talko-DH r y n c e w i c z a 13-7 — Fischberg do. weiblich . 170 38-4 30 ,, Serben, mann. 180 84-0 — \V i a z e m s k y \veib. , , — 79-0 — »t Bulgaren, m. 16-0 82-0 — „ W. 15-0 82-0 — ,, Poln. Juden 1000 mann. 12-7 831 1-3 2-8 L i p i e c \veib. 16-4 80-1 1-7 1-9 S 1 o w e n e n m. 1'1 aschbl. 11-3 84-9 Nr. 27: 2j2 0^> Škerlj w. 21 2CH) 72-9 M 27:3^6 11 „ Rumanien , 2-7 95-6 1-7 P i 11 a r d Zigeuner . . . 06 94-0 — „ Tschechen . • • 5-9+17-8 = 237 32-7+42'6= 75-3 1-0 Matieglca 1895)1 Nach den Haarfarbeo (zurnal der Manner) sind die Slowenen als ein iiberwiegend dunkelhaariges Volk Europaš zu nennen. Wurden \v,ir sie nach den Frauen einteilen, so kamen sie aber noch vor die Schweizer zu stehen. Es ist also auch hier wieder der bedeutende — rassische? — Unterschied zwischen der Slovveriin und dem Slo\venen gut erkennbar. 16.) K o m p 1 e x i o n e n (S. 520). Die Komplexionen sind noch weit schwerer vergleichbar als die Augen- und Haarfarben gesondert. Martin gibt eine Tabelle mit drei 1 Matiegkas Angaben sind nicht aus dem Martinschen Lehrbuch. Typen: dunkel, gemischt and hell. Wir wollem versuchen unter die dort amgegebenen Volker auch die Slowenen einzureihen. Wenn \vir die hd und dh-Individuen zusarnmen als „gemischt“ bezeichnen vvollen, so werden sich die Resultate (siehe auch S. !) vergleichen lassen. Tabelle 19. Gruppe: dunkel gemischt hd + dh hell Autor: Schweden 2-6 19 8+1-9=21'7 75-7 Martin ? Slowemen, Manner .... 38-2 45-7+1-6= 47-3 13-5 Š k e r i j „ Frauen .... 31-4 35-0+4-3=393 293 »» Bulgaren, Manner (6—25 J.) 47-4 43 5 9-1 W a t e f f Juden v. New-York, Manner 56-8 33-1 100 Fischberg „ Frauen 58-4 31-7 9-9 »» Poln. Juden, m. 57-9 41-5 65 E1 k i n d w 58-5 33-0 8-5 »> Italiener 663 24-9+ 2-8=27-7 6-0 Martin ? Armenier, Manner .... 78-7 19-0 2-3 W a t e f f Mit den Pigmentgraden von R e t z i u s kamin ich meine Serie Slo-wemen leider nicht vergleichen. Wohl 1'ieBem sich aber noch einige an-dere Zahlen einbauen, die bei Martin S. 518 angegeben sind, und zeigem, dah die Slovvenen (wieder namentlich die Frauen) nicht schlechthiin zu den dumklen Volkern Europas gezahlt werden konnem. Die Amgaben fiir Holland kann man leider nicht zweckmaBig umrechnen. Der helle (hh—) Typus kommt vor in: Norwegen.................zu 85-8% nach Ar bo1 Ostfriesland . ... „ 44-0% „ ? Schaffhausen .... „ 23-6% „ ? ElsaB...................... 43—44% „ Pfitzner, der dunkle Typus aber ebendort und nach demselben Autor zu 39—55% bei 40—50-jahrigen Leuten. 17.) M e n a r c h e. t)ber den Menstruationseintritt der Frauen verschiedener Volker haben wir sehr viele Amgaben in der Literatur verstreut, w eni ge sind aber motit den notigen statistischen Angaben (m, n u. v) verselien. Hier seien nur diese und solche, bei denen die betreffenden Koeffiziemten errechnet werden konnten, angefuhrt, und im \veiteren auf die Literatur-angaben in meinen bisherigen Arbeiten uber Menarche hingewiesen. 1 Nach meinen Erfahrungen, die ich von einer zweimonatlichen Bereisung Norwegens (nicht nur an der Kuste und nicht nur im Siiden) habe, scheint mir diese Zahl auBerordentlich hoch zu sein. Zumal an der ganzen Westkiiste Nor-\vegens finden wir sehr viel ausgesprochen dunkle Typen. Unter den hi er angefuhrten Serien, die aber teilweise schon ziem lich alt sind (die Reden lun g dessen siehe im Literaturverzeichnis Nr. 24!), sind die Slovveninnen verhaltnismaftig fruh menstruiert, besonders die Turnerinnen. Wir wollen aber hier nicht naher darauf eingehen. (Die meisten der in Tabelle 20 verzeichneten Zahlen mullten erst aus den Variationsangaben berechnet werden.) Tabelle 20. Einige Mittehverte fiir die Menarche in Europu. Gruppe M+m^ a +m a v Autor: Armenierinnen . . 13-20 +0-04 1-01 +0-03 7-65 nach Angaben von Minassian1 Polinen aus War-szavva 13-71 +0-05 1-96+004 14-27 nach Angaben von B i e h 1 er Jiidinnen .... 1415 ±0 04 1-47 +0-03 10-42 nach Angaben von Weissenberg Serbinnen aus Beo- 14-18 ±0-04 1-57 +003 nach Angaben von grad u. Žiča . . 1109 M al e š Sl o w eninnen Škerlj (vorl. Serie) (Turnerinnen) . . 14-27 + 0-11 1-36 + 0-08 9'55 (45 Sudslavvinnen) 14-31 ±0-16 109 +011 T62 (1932) Slovveninnen/ 14-42 + 0-09 1-83 + 006 12-70 (1930) Norvvegerinnen 14-59 ±0-02 P49+002 10-18 Škerlj2 Petersburgerinnen 14 62 ±0-04 1-88 +003 12-82 nach Angaben von Weber1 Norwegerinnen 14-67 +0-11 1-36 +008 9-27 nach Angaben von A. Schreiner Russinnen .... 14 89 +0-06 1 63 +004 10-97 nach Angaiben von Weissenberg Tschechinnen . . 1503+0 04 1-77 +0-03 11-76 B aro ch Schwedinnen . . 15-22+003 1 77 +0-02 11-62 nach Angaben von Essen-Moller1 nach Angaiben von Ukrainerinnen . . 15-40+0-04 1 53 +0 03 9-95 Gurevvitsch unct Woroschbit Sch\vedinnen in M almio Finnland ► . . 15-44+0-05 1-66 +0-03 10-74 Tschechinnen . . 15-53 ±0-02 1-81 +001 11-65 Bilek Deutsche .... 15-69 +0 02 216+0-015 13-87 nach Angaben von Schaffer3 Finninnen . . . 15-95 +0-03 1-79 +0-02 11-49 M a 1 m i o Deutsche Tirole- nach Angaben von M a t h e s rinnen (ohneSud- tirol) 16 05 ±0-13 1-78 +009 1111 1 Zitiert bei Ploss-Bartels: Das Weib. 2 Vergl. Nachtrag z. Schrifttum Nr. 40! 3 Halban-Seitz III. S. 930, Schro der und S. 53, M a t h e s. Die Slowenen sind nach den angefiihrten Vergleiehsserien eim ziem-lich hochgevvachsenes Volk, das in manchem Beziehungen (Hohe, Ge-wicht, absolute Kopfdurchmesser usw.) den Skandinaviern, in anderen (z. B. Korperbreitenmafle, Beinlange) den Deutschen, dem Langen-Breiten-Index nach den Ruthenen und Polen, der Augenfarbe nach den Schweizern aber auch den Russen nahesteht, nach der Haarfarbe zvvischen den polnischen Juden und Rumanen steht, den Komplexionen nach verhaltnismafiig hell ist und der Menarche nach (unter den we-nigen Angahen) zu den Volkem gehort, die im Norden deutlich unter dem ozeanisohen Klima stehen (Menarche 14—15 J.). Unter den Slawen sind die Slowenen bochgewachsen (ungefahr gleich den Tschechen und Serben), leichter als die Tschechen, im all-gemeinen ziemlich breit, mit hohen Beinen. Sie gehoren unter den sla-wischen Volkern wohl zu den hellsten, besonders die Frauen, unter den en ja beinahe 25% richtig blond sind (wenn nan namlich Farbe blr. 8, die Martin noch als dunkelblond bezeichnet, zu den dunklen rechnet). Nach der Rassenanalyse und auch nach den hier gefuhirten Verglet-chen, spielt bei den Slowenen, bei denen die aschblonden \veitaus uber-wiegen, die ostbaltische (hier vorlaufig kurz „baltide“ genannte) Rasse 'eine Hauptrolle. Ich mochte sagen, dass die Slowenee unter den sud-lichen Slawen trotz aller Mischungen, den ehemaligen Zusammenhang mit den Nordslawen (Vergl. Ahnlichkeiten mit Polen und Tschechenl) noch am besten zutage treten lassen. DaC auch die Slawen ursprung-lich dolichokephal und hell waren, halte ich im allgemeinen ftir naeh-gewiesen. IZVLEČEK. Škerlj, B: Prispevki k antropol. Slovencev. Telesne značilnosti 153 telovadk in 189 telovadcev. Telovadke in telovadci so bili merjeni o priliki I. medzletnih tekem SKJ junija 1933. v Ljubljani. Antropološka literatura o Jugoslovanih še ni obsežna, o Slovencih še prav posebno ne, o Slovenkah pa razen male serije 30 prostitutk še sploh nimamo antropoloških podatkov. V prvem delu razprave so opisani telesni znaki žensk (tab. 1—6). Tudi ta, razmeroma majhni, materijal kaže nekatere razlike med pokrajinami: Primorsko, Kranjsko in štajersko. Prav podobno vidimo to tudi pri moških (drugi del), katerih telesni znaki so razvidni iz tab. 7—11. Slovenci kot celota so tudi med vsemi Jugoslovani, primerno veliki; ker so pripadniki naše serije razmeroma še mladi, smemo računati z končno višino nekako 170—171 cm. Od W ei s sb a chovih dob, ki je meril Slovence pred več kakor 30 leti, se je srednja višina Slovencev povečala za 2—3 cm, kar vstreza opazovanjem pri drugih narodih. Pri moških in ženskah najdemo veliko svetlih oči In precej, vendar manj, svetlih las. Tretji del nas seznanja s spolnimi razlikami pri teh slovenskih serijah (tab. 12 in 13). Ženske so za 5-7% manjše od moških in za 14-9% lažje. Zanimivo je, da imajo vsaj enako dolge — če ne celo daljše — noge kakor moški, toda znatno krajše lakti. Vobče so ženski znaki manj spremenljivi (variabilni) kakor moški, kar je morda deloma v zvezi z manjšo višino. Zanimiva je tudi velika razlika v barvah las in oči (prim. tab. 13.!): Ženske so svetlejše. Četrti del obsega poskus rasne analize Slovencev po bolj ali manj novi metodi (razširjena Lebzelterjeva), ki jo kaže tab. 14. V tab. 15. pa vidimo podrobno razdelitev rasnih tipov med Slovenci, pri katerih prevladujeta dinarska rasa in savidni tip; jako raizširjeni sta tudi vzhodno-baltska (baltidna) in alpska rasa; tudi norijska se cesto najde, nordijske je še vedno več, kakor sredozemske. Jako težka bo razlaga razmeroma velike razlike rasnega sestava med ženskim in moškim delom Slovencev. Zadnji, peti del prikazuje primerjave z drugimi narodi, ki nas poučijo, da so Slovenci dokaj veliki, da sličijo v nekaterih znakih (višina, teža) Skandinavcem, v drugih (n. pr. širinah) Nemcem, po indeksu glave Rusinom in Poljakom, po razdelitvi barv oči Švicarjem in Rusom, po razdelitvi barv las poljskim Židom in Romunom, da so po kompleksiji razmeroma svetli. Spolna zrelost žensk nastopa med 14—15. letom. Med Slovani spadajo Slovenci k velikim (podobno kakor Srbi in Čehi), so dokaj široki in imajo visoke noge. Po kompleksijah spadajo k najsvetlejšim Slovanom, saj imamo med ženskami še 25% pravih blondink. Vzhodno-baltska rasa igra med Slovenci jako važno vlogo in ni dvoma, da pridružuje cela kopica znakov in njihova razdelitev med vsemi južnimi Slovani prav Slovence najbolj k severnim in zapadnim Slovanom (kar spoznamo iz raznih sličnosti s Cehi in Poljaki). AUS DEM SCHRIFTTUM. (Bemerkung: Dieses Verzeichnis macht keinen Anspruch auf Vollstandigkeit, wie ich schon eingangs er\vahnte.) 1. B a r o c h, F., 1927: O dobž dospčlosti žen v čechach ... Antropologie Bd. 5, Nr. 3—4, Praha. 2. Bilek, F., 1927: O normalni a abnormalni delce tehotenstvi. Časopis le- karu českych, Bd. 66, Nr. 40—43, Praha. 3. D e n i k e r, J., 1926: Les races et les peuples de la terre. Pariš. 4. E i c k s t e d t, E. v., 1934: Rassenkunde und Rassengeschichte der Mensch- heit. Stuttgart. 5. E s se n - M o 11 er, 1906: Die Zeit der Menarche in Schvveden. Zentralbl. f. Gynaekologie, Bd. 30, S. 453. Siehe Ploss-Bartels. 6. G u n t h e r, H. F. K., 1923: Rassenkunde des deutschen Volkes. Miinchen. 7. Giin t h er, H. F. K., 1930: Kleine Rassenkunde des deutschen Volkes. Miinchen. 8. Gure-vvitsch, Z. A. und Woroschbit, A. J., 1931: Das Sexualleben der Bauerin in RuDland. Zeitschr. Sexualw. u. Sexualpol. Rd. 18, Nr. 1., Rerlin. 9. Halban, J. und Se it z, L., 1921: Biologie und Pathologie des Weibes. Berlin - Wien. 10. Hiram el, H., 1887: Das Soldatenmaterial der Herzegovvina in anthropo- logischer Beziehung. Mitt. A n Ih rop. Ges. Wien, Bd. 17, Nr. 3, Bef. A. W e i s b a c h. 11. Iwanowski, A. A., 1911: Nasjeljenje zemnogo šara. Izv. imp. ob. ljub. estjejetv. Antrop. i Etnogr. T. 121., Moskva. 12. J a z u t a, K., 1932: Cber die Messung der unteren Extremitat am Leben- den. (Bussisch.) Journ. Busse Anthrop. T. 12, Lrvre 3—4. Bef. im Anthrop. Anz. Bd. 1., Nr. 3 von S. Weissenberg. 13. Lebzelter, V., 1923: Beitrage zur physischen Anthropologie der Bal- kanhalbinsel. I. Zur physischen Anthropologie der Sudslavven. Mitt. Anthrop. Ges. \¥ien 53. 14. M a 1 e š, B., 1932: Antropološka ispitivanja. Biblioteka Centralnog higi- jenskog zavoda, T. 9, Beograd. 15. M a 1 e š, B., 1933: Menarha sela i varoši — uticaj socijalnih prilika. (Pret- hodno saopštenje.) Glasnik Centralnog higijenskog zavoda, Bd. 8, Budi 16, Nr. 1—6, Beograd. 16. Malmio, H. B., 1919: t'ber das Alter der Menarche in Finnland. Hel- singfors. 17. Martin, B., 1928: Lehrbuch der Anthropologie. Jena. 18. Mathes, P.: Die Konstitutionstypen des Weibes... Siehe H alba n- Seitz (III. Bd.)! 19. Matiegka, J., 1933: im Sammehverk: československa vlastivžda. II. človčk. Praha. 20. Pio ss, H. — Bar tel s, M., 1913: Das Weib. Leipzig. 21. Saller, K., 1930: Leitfaden der Anthropologie. Berlin. 22. Škerlj, B., 1927: Prispčvek k anthropologii Jihoslovanii. Anthropologie Bd. 5, Nr. 1—2, Praha. 23. Škerlj, B., 1928: Kako naj razumemo dinarsko raso? Geografski vest- nik, Ljubljana. 24. Škerlj, B., 1930: Menarha pri Slovenkah. Zdravniški vestnik Bd. 2, Nr. 3, Ljubljana. 25. Škerlj, B., 1930: Beitrage zur Anthropologie der Slovvenen. Farbenkom- plexionen an 416 Schulkindern... Zschr. Morphol. Anthrop. Bd. 28, Nr. 3, Stuttgart. 26. Škerlj, B., 1931: Beitrage zur Anthropologie der Slowenen. Farbenkom- plexionen von 1147 Madchen und Frauen. Anthrop. Anz. Jgg. 8, Nr. 1—2, Stuttgart. 27. Škerlj, B., 1933: Zur Anthropologie der Prostituierten. Arch. f. Frauenk. Bd. 19, Nr. 1, Leipzig. 28. Škerlj, B., 1934: Basni tipi Slovencev. Ksi^ga referatow II. miedzynar. zjazdu slawist6w, Sekcija III., Warszawa. 29. S c h r e i n e r, A., 1924: Anthropologische Untersuchungen an norwegischen Frauen. Videnskapss. Skrifter I. Mat. — Naturv. KI. 9, Oslo. 30. Schroeder,. B.: Die Pathologie der Menstruation. Siehe H alba n- S e i t z (I. Bd.)! 31. S trat z, C. H,. 1902: Rassenschonheit des Weibes. Stuttgart. 32. \V ei sb a c h, A., 1903: Die Slo\venen. Mitt. Anthrop. Ges. Wien, Bd. 33. (Dort auch weitere wichtige Angaben!) 33. Weissenb erg, S., 1911: Das Wachstum des Menschea... Studien u. Forschumgen zur Menschen- u. Volkerkunde VIII., Stuttgart. 34. Wischnewski, B. N., 1920: Materjalj dlja antropologu zapadnjih Slav- jan. Izvest. Severo-vostoč. arheolog, i etnograf, instituta, Kazanj. 35. Wrzosek, A., 1922: Serbowie (1914—1918). Poznan. Ljubljana, Mitte Mai 1934. Nachtrag zum Schrijttum (bis Februar 1935). 36. C z ek a now s ki, J., 1934: Cztoviek w czasie i przestrzeni. Warszawa. 37. L e b z e 11 e r, V., 1933: Beitrage zur physischen Antropologie der Balkan- haLbinsel II. Mitt. d. Anthrop. Ges. Wien, LXIII, S. 233—251. 38. Škerlj, B., 1934: Antropološka preiskava tekmovalcev. „Soko“ V, 7—9. Ljubljana. 39. Škerlji, B., 1934: Pronalasci aintrop. opažanja dveju najboljih takmičarskih vrsta ... „Soko“ V, 11/12, Ljubljana. 40. Škerlj, B., 1935: Die Menarche in Norwegen und ihre Beziehungen zum Klima. Arch. f. Gynaekologie 159, H. 1, S. 12—21, Berlin. 41. Valšlk, J., 1934: Czarnogorcy z okolicy Durmitoru. Przegl. Antr. VIII, 1—2, Poznan. 42. Biehler, M., 1933: Rozwoj fizyczny dziewczqt w okresie pokwitania a szkola. „Zdrowie“ 21—22, Warszawa. '•*! * „> H ' ' ff \ '' - ■ 5- ‘ * . t ' i i . , ‘fi VESTNIK Prirodoslovne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo Priloga Prirodoslovnim razpravam. Štev. 1. V Ljubljani, dne 15. maja 1931. Društvene vesti. Članom in prijateljem prirodoslovne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo. Da ne zaostane za splošnim napredkom, se je moralo tudi naše staro društvo prilagoditi modernejšim zahtevam s tem, da je ostreje ločilo prizadevanja v obeh povsem različnih smereh proučevanja in spoznavanja lastne domovine, v zgodovinski in prirodoslovni smeri. Kljub temu ostane seveda skupni smoter društva čim popolnejše spoznavanje domovine in njenih posebnosti. Društvo je izpremenilo svoja pravila in te izpremembe je kr. banska uprava dravske banovine s svojim odlokom II. št. 10372 z dne 30. marca 1930 potrdila (gl. pravila na str. 4). Nova pravila določajo, med drugim, v § 13., da je izrazito strokovno delo poverjeno sekcijam, ki se ustanavljajo s sklepom občnega zbora. V zrnislu te določbe sta bili na občnem zboru dne 3. aprila 1930 ustanovljeni dve sekciji, zgodovinska m prirodoslovna, docnn ze od preje obstoja samostojen odbor za varstvo prirode. Društveni odbor je sestavljen tako-le: predsednik dr. Rudolf A n d r e j k a, podpredsednik dr. Josip Mal, tajnica dr. Dora Kokalj, blagajničarka dr. Melita Pivec-Stele, knjižničar in arhivar dr. K a j k o Ložar, predsednik prirodoslovne sekcije dr. Jovan Hadži, predsednik zgodovinske sekcije dr. Milko Kos, predsednik odbora za varstvo prirode dr. Fran Kos, odborniki brez posebnih funkcij dr. Fran Dolšak, dr. Avgust Munda, dr. Balduin Sari a, ing. Ivan Sbrizaj, dr. Josip S t a u -dacher. Odboru za varstvo prirode načeluje dr. Fran Kos, člani odbora pa so: dr. Rudolf A n d r e j k a , ing. Cvetko Božič, dr. Fran Dolšak, Mate Hafner, dr. Jovan Hadži, Maks Hrovatin, dr. Fran Jesenko, dr. Roman Kenk, dr. Janko Ponebšek, ing. Josip R u s t i j a, ing. Anton Š i v i c. Upravni odbor prirodoslovne sekcije se je konstituiral takole: načelnik dr. Jovan Hadži, podnačelnik dr. Karel Hinterlech-n e r, tajnica dr. Dora Kokalj, blagajnik dr. Avgust Munda, knjižničar dr. Josip Stau dacher, organizator predavanj dr. Božo Škerlj, člani brez posebnih funkcij dr. Franc Dolšak, Ivan Hafner, Mate Hafner, Beta H n d a 1 e s, dr. Fran Kos, dr. Ljudevit Kuščer, dr. Ivo Pirc. Društveni občni zbor je določil letno članarino v višini Din 30; za kar prejemajo člani brezplačno redne publikacije one sekcije, kateri so se z izrecno izjavo pridružili. Kdor bi pa hotel sodelovati v obeh sekcijah oz. prejemati redne publikacije obeh sekcij, mora plačati dvojno članarino, t. j. sedaj Din 60. Če kdo od gg. članov kljub svoječasnemu pozivu doslej še ni prijavil društvenemu odboru, kateri sekciji želi pripadati, se nujno naproša, da to takoj stori. Tudi naj obdrži le publikacije one sekcije, za katero se je odločil, publikacije druge sekcije pa naj vrne. Upravni odbor prirodoslovne sekcije si je postavil nalogo, pospeševati raziskovanja domačih prirodnih razmer in širiti znanje o domači prirodi med članstvom in širšimi plastmi prebivalstva. Prvo hoče doseči s tem, da bo priobčeval izsledke raziskovanj; drugi cilj pa bo zasledoval s prirejanjem poljudnih predavanj spojenih z demonstracijami in diskusijami, z izložbo novejše literature, dalje z izleti v prirodo, skupnimi ogledi zbirk Narodnega muzeja m uuuuunnn. z.a enKrat se vrse sukcij-ska predavanja redno vsak prvi petek v mesecu in sicer z blagohotnim dovoljenjem g. podnačelnika univ. prof. dr. Karla Hinterlech-n e r j a v krasni predavalnici' mineraloškega instituta ljubljanske univerze, kjer je na razpolago tudi projekcijski aparat. Z namenom, da bi v polni meri služil pospeševanju prirodnih ved in raziskavanju prirodnih posebnosti ožje in širše domovine, Slovenije in Jugoslavije, je odbor prirodoslovne sekcije v polnem sporazumu z bratsko zgodovinsko sekcijo in društvenim odborom sklenil reorganizirati izdajanje društvenega organa. Že prej sta bila zgodovinski in prirodoslovni del »Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo" precej samostojna. Odslej pa bo prirodoslovna sekcija izdajala svoje znanstvene publikacije pod značilnejšim imenom ..Prirodoslovne razprav e“. S tem osnovani novi strokovni časopis naj bo posvečen izključno pri-občevanju z znanstvenimi metodami doseženih izsledkov na vseh poljih prirodnih ved, t. j. v prvi vrsti proučevanju faune, flore in geje Slovenije in Jugoslavije. Takega organa Slovenija do sedaj še ni imela; rabi ga pa nujno ne le v korist domačim interesentom, temveč tudi, da nas reprezentira pred znanostjo inozemstva: Služi naj poglobitvi stikov s sorodnimi društvi in institucijami, za pridobivanje tujih znanstvenih publikacij, ki jih naši člani nujno potrebujejo. Z ozirom na razpoložljiva sredstva in z namenom, da ne bi posamezne enote časopisa izpadle po obsegu prešibke, je odbor opustil izdajanje Jetnikov". Časopis bo izhajal v obliki sešitkov, ki se bodo brez ozira na meje koledarskega leta združili v „knjige“ šele tedaj, ko dosežejo primeren obseg. Format se bo zgolj iz praktičnih razlogov zmanjšal na normalno mero. Posamezni deli knjig (sešitki) oz. posamezne večje razprave pa bodo oddane v tisk takoj, ko jih sekcijski odbor, ki je obenem redakcijski odbor, na osnovi mnenja za to določenih strokovnjakov sprejme. Tako se bo izhajanje razprav pospešilo in avtorji ne bodo z eventualnim dolgim čakanjem oškodovani. Posamezni sešitki bodo obeleženi kot deli knjige (n. pr. „knjiga 3., str. 63—98“). Vsaka razprava bo enota zase in bo nad naslovom opremljena z vsemi potrebnimi bibliografskimi podatki. Avtorji bodo dobivali po 50 izvodov separatnih odtisov z ovitki podobnimi ovitku časopisa, samo v drugi barvi. Zato pa zaenkrat ne bodo prejemali nobenega honorarja, kakor ga tudi uredniki ne dobivajo. Avtorji si morejo za svoje potrebe ali za potrebe institutov, v katerih dežjem, naročiti npUabrje izvode odtisov >'o ceni. ki jo tudi društvo plačuje. Ti odtisi se pa ne smejo prodajati, služijo naj samo izmenjavanju s strokovnimi tovariši. Sekcijski odbor je sklenil založiti tudi neko število posebnih odtisov posameznih razprav in jih prodajati interesentom po ceni Din 10 za vsako tiskovno polo (16 strani brez prilog). S pisalnim strojem čisto, pravilno in definitivno spisane „r o k o -p i s e“ naj avtorji naslavljajo na odbor prirodoslovne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo, v roke predsednika (tč. g. prof. dr. Jovan Hadži, Zoološki institut univerze ,v Ljubljani). Potrebne ilustracije, ki se bodo prinašale med tekstom ali na posebnih prilogah (tablah), naj avtorji omeje na najnujnejšo mero, sicer bodo morali za njih reprodukcijo sami prispevati. O tem bo odločeval od slučaja do slučaja sekcijski odbor. Prispevki so lah^o pisani razen v slovenščini in srbohrvaščini tudi v latinščini ali kakem od največjih svetovnih jezikov (francoščini, nemščini, angleščini). Če je razprava pisana v domačem jeziku, naj avtor doda izvleček z vso bistveno vsebino in po možnosti z vsemi v razpravi priobčenimi novimi izsledki v enem navedenih svetovnih jezikov. Če je pa napisana v tujem jeziku, tedaj naj bo izvleček v domačem jeziku. — Oblika in obseg takih izvlečkov je razviden iz prvega dela prve knjige. Ko vpošlje avtor svoj rokopis, naj v vsakem slučaju sporoči odboru pismeno vse svoje želje glede tiska, števila posebnih odtisov itd. Dve korekturi in revizijo stavka mora avtor opraviti sam. Po zaključeni reviziji naj pripiše svoj „imprimatur“. Za vsebino in ohliko ra^nrav so orfp-ovorni pisatelji. Uredniški odbor si pridržuje pravico, v posameznih slučajih to še posebej poudariti. Avtorji morajo.nadomestiti eventualne tiskovne stroške, ki bi jih povzročili z naknadnim spreminjanjem rokopisa. Poudarili smo že. da so »Prirodoslovne razprave" iz stvarnih in tudi praktično-ekonomskih razlogov določene izključno za priobčevanje znanstvenih razprav. Društvene publikacije pa naj služijo še drugim nalogam. Zato smo se odločili izdajati poleg ..Prirodoslovnih razprav" še časopis, ki je namenjen predvsem informaciji našega članstva in domače javnosti. To je ,,V e s t n i k prirodoslovne sekcije Muzejskega društva za S1 o v e n i j o“. ki bo prinašal krajše članke različne vsebine: Poročila o društvenem delovanju (o občnih zborih, sejah sekcijske uprave, predavanjih in drugih prireditvah, o stikih s sorodnimi društvi in izmenji publikacij, dalje sezname sekcijskiih članov in dr.) — poročila sorodnih domačih institucij (n. pr. Odbora za varstvo prirode. Narodnega muzeja, univerzitetnih prirodoslovnih institucij, Društva za raziskavanje jam itd.) - poročila o za nas pomembnejših dogodkih na vseh poljih prirodoznanstva (tudi biografije, nekrologe itd.) — bibliografske preglede, urejene po strokah prirodoznanstva, v kolikor se tičejo naše domovine — manjše originalne prispevke (opa- zovanja, beležke, najdbe in podobno) - manjše poljudno znanstvene članke. Redakcijo „Vestnika" si pridržuje sekcijski odbor, organizacijsko delo pa je prevzel g. ravnatelj Ivan Hafner. Obseg „Vestnika“ bo v naj večji meri odvisen od razpoložljivih sredstev. Vendar upamo, da bo mogoče izdajati vsaj eno polo na leto. Sekcijski odbor upa, da ga bo članstvo pri njegovem naporu podpiralo ne le moralno, temveč tudi s tem, da bo redno plačevalo članarino in pridobivalo društvu nove člane iz kroga svojih znancev, pa tudi med fizičnimi osebami, ustanovami, ki so poklicane pospeševati domačo kulturo (knjižnice učnih zavodov itd.). Za dosego postavljenega cilja rabi sekcija večja denarna sredstva. Zato apelira posebno tudi na zamudnike. Za leta 1921 do 1923 je znašala članarina skupno Din 25, enako za leti 1924 in 1925, za leta 1926 do 1929 za vsako po Din 25, za leto 1930 pa Din 30. Članarina se plačuje po položnicah Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, na račun štev. 10.773. Posebni prispevki, namenjeni prirodoslovni sekciji, se vplačujejo na čekovni račun štev. 15.868, ki smo ga otvorili pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani, pod naslovom ..Prirodoslovna sekcija muzejskega društva za Slovenijo". Odbor prirodoslovne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo. Pravila Muzejskega društva za Slovenijo. § l. Ime in sedež društva. Društvo se imenuje ..Muzejsko društvo za Slovenijo" in posluje v Ljubljani. Društveno leto je koledarsko leto. § 2. Namen društva. Namen društva je, pospeševati jugoslovansko, predvsem slovensko domoznanstvo, zlasti v zgodovinskem in prirodoznanskem oziru. Ta namen doseza društvo s tem: a) da množi zbirke domačih muzejev, b) da pospešuje domoznanstvena raziskovanja na jugoslovanskem ozemlju. c) da zbira člane na razgovor o lastnih in tujih opazovanjih in da prireja poljudna in znanstvena predavanja, č) da pospešuje ohranitev zgodovinskih, umetniških in prirodnih spomenikov, d) da izdaja znanstvene publikacije, e) da vzdržuje zveze z društvi, ki imajo soroden namen, posebno z vzajemnim zamenjavanjem publikacij. § 3. Sredstva. Društvena sredstva so članarina, ustanovnina, podpore, volila itd. § 4. Člani. Člani so: a) ustanovniki, b) redni in c) častni člani. Ustanovnike in redne člane sprejema ali odklanja odbor na predlog dveh odbornikov brez pritožbe in brez navedbe razlogov. Častne člane voli občni zbor (§ 9) na predlog odbora za izredne zasluge v prospeh društva ali znanstva sploh. Častni člani imajo vse pravice rednih članov, ne pa denarne dolžnosti. Pravice članov. Vsak član ima pravico: a) posluževati se društvenih knjig in drugih znanstvenih pripomočkov po veljavnih določbah, b) podajati predloge in udeleževati se društvenih predavanj, razprav in glasovanj, c) prejemati društvene publikacije (§ 13). § 6. Dolžnosti ustanovnikov in rednih članov. Ustanovniki in redni člani so obvezani: a) ravnati se po društvenih pravilih in pospeševati društvene namene, b) plačati enkratno ustanovnino, odnosno letno članarino. § 7. Prenehanje članstva. Članstvo preneha z izstopom ali z izključitvijo. Izstop iz društva je naznaniti odboru. Kdor dolguje članarino nad 1 leto in je ne plača na dvakratni pismeni opomin, se po sklepu odbora izbriše iz članstva: zaostalo članarino pa mora plačati. Člana, ki se je hudo pregrešil zoper ugled ali bistvene namene društva, sme odbor izključiti. Proti izključitvi je dopusten priziv na občni zbor. § 8. . Organizacija društvenih poslov. Društvene posle oskrbujejo: a) občni zbori, b) glavni odbor, c) sekcijske uprave. § 9-Občni zbor. Redni občni zbor Se vrši vsako leto najpozneje dne 1. maja. V njegovo področje spada: a) letno poročilo odborovo, poročilo računskih preglednikov, odobritev obračuna za preteklo leto in proračuna za prihodnje leto, b) volitev glavnega odbora (§ 10), dveh računskih preglednikov in častnih članov (§ 4), c) volitev sekcijskih uprav (§ 11), č) sklepanje o predlogih ki se tičejo društvenih zadev, izpremembe pravil (§ 14) in razdružitve (§ 16), dl sklepanje o prizivih zoper izključitev (§ 7), e) določanje letne članarine. Predlogi, namenjeni za občni zbor. se morajo najmanj 8 dni pred občnim zborom vložiti pri glavnem odboru s primerno obrazložitvijo. Ce se to ni zgo- dilo, sme občni zbor sicer razpravljati o predlogu, sklepati pa le, če to dovoli 2/s večina navzočih. Kraj in čas občnega zbora razglasi odbor vsaj 8 dni poprej in tik pred občnim zborom po časopisih. Da je občni zbor sklepčen, mora biti navzočih vsaj 24 članov. Ako občni zbor ni sklepčen, se skliče čez K ure nov občni zbor, ki je sklepčen, če je navzočih vsaj 12 društvenikov Ta določba pa ne velja za sklepanje o izpre- membi pravil in o razdružitvi (§§ 14 in 16). Sklepa se na občnem zboru razen v slučaju §§ 14 in 16 z navadno večino glasov navzočih članov. Volitve se vrše z listki. Na predlog pa se lahko sklene volitev tudi z vzklikom. Izredni občni zbor sme sklicati društveni odbor kadarkoli se mu zdi potrebno, mora ga pa sklicati, če to zahteva najmanj 12 rednih članov z utemeljenim predlogom. § 10. Društveni odbor. Društveni odbor sestoji iz 12 članov, od katerih mora stanovati najmanj 9 v Ljubljani. Razun tega so v društvenem odboru tudi načelniki sekcij. Odborniki se volijo vsako leto. Ako je odbornik stalno zadržan, ali ako izstopi, mu kooptira odbor namestnika do prihodnjega občnega zbora. Odbornik, ki izostane brez opravičbe trikrat od odborovih sej, se smatra za izstopivšega. Odbor se shaja k sejam po potrebi, najmanj pa vsak drugi mesec. Posebno nujne stvari se rešujejo po okrožnici. Odbor sklepa in odločuje o vseh društvenih zadevah, ki ne spadajo pred občni zbor (§ 9) ali v strokovno področje sekcij (§ 12). Da sklep obvelja, je treba, da je navzočih vsaj 7 odbornikov. Odloča navadna večina. § 11. Predsednik in drugi odborniki društvenega odbora. Odborniki volijo iz svoje srede z absolutno večino glasov predsednika, podpredsednika, 1. in 2. tajnika, 1. in 2. blagajnika, knjižničarja in arhivarja. Predsednik. Predsednik vodi občni zbor in odborove seje. Vezan je na njiju sklepe in odgovoren za to, da se izvrše. Predsednik zastopa društvo na zunaj. Podpisuje, ako ne sklepa odbot drugače, s tajnikom vse. kar dopisuje društvo, posebno na oblastva, enako z blagajnikom društvene račune iu obvezne listine. Kadar je predsednik zadržan, ga nadomestuje podpredsednik. Odborniki. Tajnik vodi zapisnik in oskrbuje društveno dopisovanje. Ako je zadržan, prevzame določeni namestnik njegove dolžnosti. Blagajnik gospodari v vseli denarnih stvareh društva. Račune pregledujeta dva na občnem zboru izvoljena preglednika (S 9 b), ki sta dolžna zlasti pred občnim zborom račune za preteklo društveno leto natanko pregledati in o uspehu poročati občnemu zboru. Knjižničar upravlja društveno knjižnico, nadzoruje društveno čitalnico in skrbi za izmenjavanje publikacij z drugimi društvi. Arhivar sprejema od tajnika društvene dopise, jih urejuje in hrani v društvenem arhivu. § 12. Sekcijske uprave. Izrazito strokovno delo je poverjeno sekcijskim upravam, ki se ustanavljajo s sklepom občnega zbora. Vsak član društva lahko sodeluje tudi pri več sekcijah, vodi pa le upravo one sekcije, za katero se je pri svojem vstopu izjavil z ozirom na svojo strokovno usmerjenost. V področje sekcijskih uprav spada izdajanje publikacij, predavanja, ekskurzije. pospeševanje raziskavanj, strokovno sodelovanje s sorodnimi društvi itd. Vse zadeve, ki presegajo področje sekcij, obravnava društveni odbor. Društvenemu odboru je predvsem prepuščena odločitev o uporabljanju društvenih dohodkov in obremenitev imovine: samo on reprezentira društvo. Društveni odbor daje sekcijam potrebna denarna sredstva iz društvene blagajne; pri tem naj velja načelo po možnosti enakomerne porazdelitve, ki se ozira tudi na število pripadnikov sekcij. S specijalnimi sredstvi pa, ki jih Je sekcija sama pridobila, razpolaga ta sekcija samostojno. Upravo sekcije tvori 6 na občnem zboru izvoljenih članov, ki iz svoje srede izberejo načelnika, njegovega namestnika, tajnika, blagajnika, urednika in po potrebi druge funkcijonarje. Po potrebi lahko kooptira.io poljubno število nadaljnjih članov. Sekcijska uprava si lahko da svoj poslovnik; snovati more tudi posebne odseke. § 13. Društvene publikacije. Za plačano članarino prejema vsak član redno glasilo svoje sekcije; vse druge društvene publikacije pa po znižani ceni, ki jo določa normativno društveni odbor. § 14. Izprememba pravil. Izpremembo pravil more predlagati vsak član. Utemeljeni predlogi, ki jih podpira najmanj 12 članov, se izroče odboru, da se o njih posvetuje in jih postavi na dnevni red prihodnjega občnega zbora. Sklep o izpremembi pravil obvelja, ako glasuje zanj vsaj :'l-. navzočih članov. § 15. Razsodišče. Prepire, ki izvirajo iz društvenega razmerja, poravnava razsodišče, za katero si izvoli vsaka stranka po enega razsodnika, ki si izbereta tretjega za predsednika. Ako se ne zedinita, odloča žreb. Proti odločbi razsodišča ni priziva. § 16. Prenehanje društva. Prostovoljen razhod društva sme skleniti samo v ta namen sklican občni zbor, če glasujeta za tak predlog 3h navzočih društvenikov, ki predstavljajo vsaj 'la celokupnega članstva. Ako se društvo prostovoljno razide ali oblastveno razpusti, upravlja njegovo premoženje Narodni muzej v Ljubljani, dokler se ne ustanovi v Ljubljani vsaj v treh letih novo društvo z istim imenom. Ako bi se pa to društvo sploh ne ustanovilo v dobi treh let, postane lastnik premoženja Narodni muzej v Ljubljani. II. No. 10372. Preosnove društva po vsebini pričujočih pravil ne prepovedujem. Kraljevska banska uprava dravske banovine. V Ljubljani, dne 30. marca 1930. Pomočnik bana; Dr. Pirkmajer, s. r. L. S. Zapiski. f Anton Bulovec. Dne 23. septembra 1WU v Ljubljani umrli entomolog se je rodil dne 25. julija« 1869 v Radovljici kot sin uglednega trgovca. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, visoko, šolo pa na Dunaju. Kot sodnik je služboval na Brdu in v Ljubljani. Zadnja leta svojega življenja se je pa posvetil kot vpokojeni višji sodni svetnik odvetniškemu stanu. Bil je več let član in odbornik .Muzejskega društva, član Odseka za varstvo prirode in član in računski preglednik Društva za raziskavanje jam, po poklicu sodnik in odvetnik, po srcu in stremljenju pa entomolog. iKot entomolog se je pečal od rane mladosti do svojih zadnjih dni v prvi vrsti z biologijo srše- nov in metuljev; poleg tega pa je bil vesten opazovalec rastlinstva in živalstva v obče. Leto za letom je gojil in opazoval različne vrste domačih metuljev. Kar je vzgojil, je pa redno podaril tovarišem entomolo-gom ali pa ljubljanskim učnim zavodom. Pri Uršulinkah v Ljubljani so uporabljali desetletja njegove metulje kot modele za slikanje z barvami. Vse svoje življenje je bil v najožjih stikih z domačimi in tujimi en-tomologi in dasi ni pisal učenih razprav, trdim, da je storil za kulturni napredek svojih rojakov več, kakor bi mogel z dragocenimi zbirkami in učenimi razpravami s tem, da je širil povsod, iktjer je bival in deloval, iskreno ljubezen do narave in učil z živo besedo in živim vzgledom opazovanje in spoznavanje narave. Kakor z mnogimi drugimi inozemskimi entomologi, je bil ranjki Anton Bulovec v ožjih stikih tudi s svetovnoznanim angleškim entomo-logom I. W. H. Harrison-om. Pošiljal mu je od naših metuljev različni bio-logični materijal, tako tudi jajca od Ithijsia graecaria var. istriana (Staudinger). I. W. H. Harrison je križal Lycia hirtaria z Ithijsia graecaria in dosegel hibrida. In tega hibrida je imenoval ranjkemu Bulovec Antonu na čast t aii <*.,<* fe/ "V, . :\ ' .'■ K:V' !-,S Ju v^--'■;,;■//. v-,' . y>: ;;'> ■ / V ,:.- 0£,, V1?1' ’ .! , ■'■ :■ . *•• v , -. v' y ^ ■ . | ...v , ■-■, y . Y- \*4 ' • ' Vf >■ • v.'.v' : .■••.■■•■■■■ . q , wl irJ t\ «< <» . ' ' , , i . •t £ Mm'-i. 'iipS; ■ ■1 vV" »' < - V'v ■ v;^'v•/■ - x v ' - tV, •'■? X. i / \ffr i , «■ , .•■ /. (V/ X.W' - H-. i' \ ,, ;.Yv.l 'i 'V'. XX << '-(■■••V-"i. .7J&: - i ' ,p*^r: ■{kW'M 'Z- '.v*:;. ' \v1' - »V . ■ i •• ^'v 't ’ -' ) v(lh • ' ■'■ fM«i ,;«feX5 M& 47v:i::Khl^2-i h 16A:^-‘L" J '"v' ^ i!^l! VSEBINA PETEGA ZVEZKA: Strafier Karl, Neue Acherosomen. (Diplopoda Ascospermophora.) Mit 12 Fig..............................................................231 »• Rakovec Ivan, Diluvialni svizci iz južnovzhodnih Alp. S tablami XII—XIV. — tlber diluviale Murmeltiere aus den Sudostalpen. Mit Taf. XII—XIV.................................... . .............245 \Vertheim Pavao, Kutiikula i ektoplazma infuzorija iz želuca divljih preživača s područja Slovenije. — S 2 crteža. — [tJber die Kutikula und das Ektoplasma von Infusorien aus dem Magen freilebender ■Wiederkauer aus Slowenien.] Mit 2 Abb. im Text..........................293 Wertheim Pava o, Bio*m.etrijske osobitosti infuzorija Qphryoseolex caudatus rupicaprae iz želuca slovenske divokoze. — S 2 crteža. — Mit einer Zusammenfassung in deutscher Sprache und 2 Abb. im Text 297 Škerlj B., Beitrage zur Antbropologie der SJowenen. Mit 20 Tabellen und 7 Diagrammen. — S slovenskim izvlečkom.........................301