7. ŠTEVILKA. Dopise, ki se tičejo vsebine Usta, sprejema uredništvo »Slov. Tehnika", Praga-Kralj.Vinogradi, Šafaf ikova al. 7. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. 3JEesecnab priloga, li&tu „J81oveneca, SLOVENSKI TEHNIK - GLASILO KLUBA SLOVENSKIH TEHNIKOV V PRAGI.- I. LETNIK. Dopise, ki se tičejo upravi lista, sprejema upravništvo „Slov. Tehnika", Praga-Kradj.Vjnogradi, Puchmaje-rova ul. 8, denarne pošl-ljatve pa tiskarna Dr. Ed. Gregr a syn v Pragi II. Strokovni urednik: J. V. HRASKY, profesor Češke tehnike v Pragi. Odgovorni urednik: CIRIL JEKOVEC, slušatelj češke tehnike v Pragi. J. S. Benedikt, zaloga modnega blaga za gospode in dame, - ustanovljena 1830 - v Ljubljani, Prešernove ulice v palači ..Mestne hranilnice" priporoča perilo za gospode in dame, klobuke, rokavice, kravate, kožuhovino, nagrobne vence in vse toaletne potrebščine. D Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta! Najcenejša, največja ^ izvozna tvrdka! y. Snttner nrar Ljubljana Mestni trg nasproti rotovža, preje v Kranju priporoča svojo veliko, i/.borno zalogo finih švicarskih ur brilantov, Klatili ne in srebrnine v veliki izberi po naj nižjih cenah. V rinto7 -ie m°i° 1 U U nd £ j blago res fino in dobro, je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča. Prosim, zahtevajte velik cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. f Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate v Ljubljani priporoča p. n. slovenskim trgovcem vse svoje po kemični analizi priznano izvrstne izdelke, posebno pa =1 „ZvezđnO" cikorijo Z= I v škatl.jicah, ki se prodaja v prid Trgovskemu domu. Obenem uljudno naananja, da bo še nadalje razpečavala „<2iril-Metodovo" cikorijo v škatljicah v prid šolski družbi sv. Cirila in Metoda za Istro ter v prid Trgovskemu domu. Stanovska dolžnost vsakega zavednega slov. trgovca in trgovskega sotrudnika je, da kupuje in priporoča izdelke te edine slovenske tovarne za kavine surogate. Poshusite in priporočite = izdclhe = 17ydroDe toirarne hranil !^ v Pra q i V111. Cenocnif? zastonj. EDINA SLOVANSKA DELNIŠKA ŽIVUENSKA ZAVAROVALNICA. Najugodnejše in najcenejše zavarovanje: a) Za slučaj smrti. b) n „ „ in doživetja. c) Zavarovanje dote in oprave nevest. d) Moderno zavarovanje s sočasnim obrestovanjem vseh ▼log — e) Moderno zavarovanje s sočasnim zavarovanjem za slučaj nesposobnosti. 0 Najrazličnejše kombinacije zagotovljenja pokojnine. Najboljši zavarovalni pogoji s a) Zavarovani znesek se izplača popolnoma tudi v slučaju samomora, dvoboja, če je bilo zavarovanje dve leti brez prestanka v veljavi. b) Zavarovalne listine ne zapadejo, če so trt leta v veljavi, in če ni nanje podano posojilo. e) Zavarovalne listine, ki so bile vsled neplačane zavarovalnine zmanjšane ali zapadle, se more kadarkoli tekom treh mescev obnoviti; to obnovljenje ni odvisno Od zdravstvenega Stanja še živečega zavarovanca. d) Na zavarovalne listine, ki so najmanj tri leta v veljavi, dovoljuje družb* posojila za zmerne obresti. e) Vojni riziko je v vseh zavarovanjih (izvzemši samo vojake po poklietf in osebe, ki izvršujejo vojaško službo pri mornarici) takoj od začetka zavarovanj«* in sicer do zneska kron 10.000 brezplačno vštet. PRVA CESKA: SPLOŠNA DELNIŠKA ?UŽBA ZA ZAVAROVAN ' NA ŽIVLJENJE GLAVNO ZASTOPNIŠTVO za slovenske dežele V TRSTU, ulica Torre bianca št. 21. L, = —.---- kjer se dobi vse cenike in potrebna pojasnila. - --------------------------------=«» WfT Zaloga 1 in 2. številke nam je popolnoma pošla. O naši organizaciji! In/. A. Štobi, Dunaj. Ako se ozremo po zanimivem razvitku stanovskih organizacij, vidimo na prvi hip dvoje: 1. zgodnje združenje delavskih močij nižje kategorije s svojim edinim in izrecnim ciljem, izboljšanje materijelnega stališča s pomočjo organizatoričnc sile — na drugi strani pa centralizacijo izobraženih slojev, s skoro zgolj znanstvenim programom. Eno pa je bilo cilj obeh: organizacija. Seveda je bila razlika še velika, a gotovo je, da je bil notranji nagon eden in isti. Ta se je pokazal pri enem delu delavskih moči vsled slabega materijelnega položaja v zgodnjem času in z elementarno silo v svojem pravem svojstvu, a pri drugem še zavit v nek bolj znanstveno parfumiran površnik. A korak za korakom sta izpopolnjevala obadva dela svoje programe; pivi je prevzel za. svoj duševni priboljšek še daljno, iz znanstvenega poželjenja vsklilo zahtevo po samo-izobrazbi iz premoženja svojih organizacij in drugi se je hlastno oprijel prvotnega programa prvega. Tako se je porodilo to prepričanje o potrebi organizacije v zaduhli sobi najbolj trpinčenega delavstva in se preselilo kot isto prepričanje sramežljivo se oglasujočemu, boljšemu, izobraženemu proletarijatu. Seveda se je upirala Se nekaj časa boljša situacija nekaternikov s svojimi „Standesrueksichtenu, a končno je vendar izprevidela tudi vsa ta masa, da je pod kožo jednaka s tovarniškimi delavci. Največ časa pa je potreboval ta korak do stanovske skupine tehnične stroke in tu se kaj jasno kaže, da šele skrajna sila pritira Človeka do pota, kjer izpregleda, da le organizacija, zgrajena na ekonomičnem stališču, postaja velepomembna in upoštevajoča. Tu govorim seveda le o avstrijskih razmerah, z jedinega, samoumevnega razloga, da nas brigajo najbolj le te rane. Vzroki te zaspanosti in brezbrižnosti so pač lahko najti. Tehnični poklic je nudil pri nas še pred kakimi 10-—15 leti zelo ugodne nade. Število absolventov naših tehnik je bilo razmeroma majhno, tujih moči malo v deželi in s tem ponudbe brezdelnih moči še niso presegale zahtev. To je seveda občutil delodajalec ravno tako dobro ko ponudnik in radi tega je bilo materijelno stališče mladega tehnika v veliki meri ugodneje ko danes. Ako-prav je tudi iste čase pričel z razmeroma majhno plačo, imel je vendar zavest, da bode v očigled male konkurence delavskih moči kmalu prilezel višje in si osigural trdno svojo pozicijo. Tudi še niso bili preje tako specializirani različni razredi tehnične stroke kakor danes, ko je popolnoma nemogoče, z enega konstrukcijskega urada v drugega, ali iz konstrukcijskega urada k prometu. Poželjenje po državnih ali deželnih službah, je izgubilo svoj pomen, ker so se razmere temeljito izpremenile, deloma radi nadprodukcije delavskih moči, deloma radi pričakovanja boljše eksistence in Birjega polja v privatni industriji. Tako se je vedno slabšalo sta-liftče tehnikov in z vsakim letom je moralo postajati slabejše, ker ponudbe niso držale koraka s primoranimi zahtevami in ker se v očigled tega naravno se razvijajočega razloga — ni naš stan pravočasno organiziral na zdravi podlagi. Nadprodnkcija, mladih moči jo dosegla vrhu tega še tako višino, da mora danes absolviran tehnik prodajati svoje moči za nesramno ceno, ali tudi zastonj, samo da dobi kako mesto, da si prisvoji potrebno prakso. Večina tehnikov gre vendar v privatne službe, katere moramo imeti najpreje pred ormi; a tudi deželnim in državnim nastavljencem se ne godi dosti bolje. : Ta mizerni položaj pa vidi najbolj jasno delodajalec — bodisi država ali privatni podjetnik — in samoumevno ga tudi imenitno izkorišča in zlorablja. Ako bi bili trdno organizirani, bi se godilo li tako? Popolnoma brezpravni smo tudi napram kaki eventuelni krivici, ki nam jo naredi delodajalec, ali pa končno Še zakon sam. Baš' naš stan nima prav nikake zaščite v obstoječem zakonskem pravu in zato ni čudno, ako je naš delodajalec v istini pravi diktator. Kar se nam diktira v slabem položaju brez-delnosti, ali kakor se z nami ravna v tekoči službi — vse podpišemo, da si ohranimo eksistenco, ker nimamo nikake stene, kamor bi se oprli. Kje imamo kako službeno prag-matiko? Kje stanu primerne obveznosti od strani delodajalca pri nastavljenju? Ali bi se nam godila vsaki dan nova, krivica, ako bi imeli trdno organizacijo? V uradih največjih drž. tehničnih podjetij (na čelu seveda železnično ministerstvo), od države subvencioniranih ali nesubvencijo-niranih akcijskih družb, v avtonomnih ali deželnih tehn. odsekih kamor edino spada le tehnik sede juristi, trgovci in lajiki na najboljših mestih. Ali si morete predstavljati, da bi bil imenovan justičnim ministrom tehnik? Gotovo ne! In tudi v prometnih nadzorstvih, v načelstvu javnih gospodarskih podjetij vlada občudovanja vredno zatiranje tehnika strokovnjaka. Ali ni tu potrebna asanacija s pomočjo naše organizacije? Državi in delodajalcu pa ne imponuje naša potrpežljivost in zanikernost in ne bode nikdar, ako bi bil ves parlament demokratičnega naziranja. Povedati jim je treba tako glasno in tako občutno naše skeleče rane, da se nas ne bode moglo pohoditi. Temu je potrebno le trdne in mogočne organizacije vseh tehnikov, državno, deželno ali privatno nastavljenih. Na ekonomičnem programu sezidani naši cilji, v mogočni obrambi zaščite naše potrebe in eksistenčne pravice, dove-dejo nas šele tja, kjer lahko zahtevamo in ne le trpimo. Oklenimo se zato edinega pribežališča, edine rešitve: organizirajmo se! Kavno poslednji čas se je pričelo živa-hneje gibanje v tem oziru. Posebno na Dunaju popravljajo v tem smislu vsa obstoječa društva svoje programe, oziroma se je ustanovilo novo, z izrecno le tem stremljenjem. To gibanje pa ne more ostati le v centru mu naših pozicij, ampak pričeti se mora z odločnim delom po vseh provincijali. Kaj je bolj jasno v zadevi izboljšanja našega materijelnega stališča, ko upanje v novo zastopstvo prihodnjega drž. zbora? Zato pa tudi porabimo vse svoje moči, da se čim preje organiziramo in stavimo potem merodajnim krogom svoje konkretne predloge, ki se jih bode moralo upoštevati, ker se bodemo naslanjali na trdno steno. Naj bi dosegel ta, klic poslušno uho v vsakem članu našega vsestransko iu, enako interesiranega poklica in naj bi rodil v vseh prepričanje O potrebi trdne in mogočnoobrambe — o potrebi organizacije! Morituri vos salutant? , V članku g. Dr. H. Turne pod gorenjim naslovom v 5. številki „Slovenskoga Tehnika" berem: „Slovenci nismo v obupnem položaju, nasprotno, vabijo nas od vseh strani prirodne sile in imeniten položaj, da jih izkoristimo sebi v prospeh," in dalje: „Grki, Benečani, Holandci, niso li sijajen dokaz, da ravno omejenost kraja sili človeka na. morje: In nismo le mi ob A d rij i, ni li Trst, edino pristanišče za don a v s k e «1 r-ž a v e in alpske dežel e, n a n a š e m n a-rodnemteritorij u?" —dalje: „E>lina pot do blagostanja je pot izkoriščanja vodnih iu prirodnih sil ter pot na morje. Da krenemo to pot, treba je pred vsem vzgoje in poduka, poklicana je v prvi vrsti naša akademična mladina, naši mladi tehniki, da stopijo na to novo pot." To in pa podobno, kar sem že v cenjenem Vašem listu čital, privedlo me je do slede- čega uvaževauja: Leta 1893. sem bil s svojim stricem pri g. svetniku Murniku v Ljubljani radi nekih pojasnil o c. k. državui obrtni šoli v Gradcu, v katero sem imel tedaj vstopiti. Spominjam se, da je nama takrat g. svetnik govoril o enaki obrtni šoli, ki bi se imela gotovo in kakor se je on izrazil v kratkem času ustanoviti v Ljubljani. Sedaj je poteklo 13 let od one dobe, a na ustanovitev obrtne šole se je pri nas Slovencih menda popolnoma pozabilo. (Jul sem, da je pokopala tedaj misel na to solo ustanovitev višje dekliške šole v Ljubljani. Višja dekliška šola in njena ustanovitev v Ljubljani je gotovo lepa in koristna stvar, a koristna vendar pred vsem le gotovim, omejenim krogom, v tem ko bi bila ustanovitev obrtne šole za mehanike, ne le Slovencem, temveč Jugoslovanom sploh neizmerne koristi. Evo Vam dokaza: Dalmacijo, Istrijo, Trst, sploh celo pomorsko obrežje Avstrije obljudujejo večinoma Slovani. Naravno bi bilo torej, da bi se osobje avstrijske mornarice, pred vsem trgovske mornarice, rekrutovalo iz Jugoslovanov. Temu je deloma tako. Nižje osobje, kakor mornarji in kurjači, so večinoma Hrvatje in Slovenci. Tudi merkantilnih kapitanov je danes že precej Hrvatov, posebno odkar obstoja hrvatska navalna akademija v Dubrovniku, a tehnično osobje, kakor navadni mašinisti, elektrotehniki i. t. d., obstoja danes izključno samo iz tujcev. Italijani, Nemci, Čehi in Ogli zasedajo ob in na morju mesta, ki tvorijo lep kos kruha, kteri že po naravi pripada nam, Jugoslovanom. Navalni mašinisti so štabno osobje na ladijah in se v novejšem času, ker v celi Avstriji nimamo niti ene šole, ki bi te ljudi izobraževala, rekrutujejo večinoma iz obrtnošolcev in tem enakih absolventov, (Gevverbeschiiler, VVerkmeisterschiiler i. t. d.). Ti morajo s samoukom izpopolniti svoje študije in polagati za službe navalnih ina-šinistov predpisane izpite pri morskem urad« (Seebehorde) v Trstu. S 1. oktobrom 1906 je prišla v veljavo nova postava (Verordnung des Tlanrtelsmi-nisteriums vom 12. Juli. 1906 betreffend den Maschinendienst auf Seedampfschiffen der Handelsmarine), ktera predpisuje navalnim mašinistom nove, obširnejše izpite, po-uzorih in vzgledih drugih evropskih držav. Ta postava, ki je le vsled tega prišla tako pozno na dan, ker imamo v celi Avstriji tako malo sli pa nič politikov in vzglednih mož, ki bi v resnici o trgovski mornarici kaj razumeli, ali se vsaj za njo zanimali, izločuje navalne mašiniste iz vrst onih malo, ali le za silo izobraženih mašinistov, ki imajo svoje službe na kopnem, v tovarnah ali drugje. Šola za navalne mašiniste je sedaj vsled postave neizogibna potreba. Tržaški Italijani snujejo že dolgo tako šolo. Bržkone bode tudi šola, ki jo bo država sama morala ustanoviti za ta stan, imela italijanski učni jezik ako se Jug o s lova ni v prave m času ne oglasijo in ne protestujejo. V kratkem se ima ustanoviti tudi prvo večje jugoslovansko parobrodno družtvo „Dalmatinski Lloyd", ki bo imelo tudi državno subvencijo. Kje se bo iskalo osobje za to družbo? Upam, da bodo imeli vsaj pri tej družbi Slovani prednost. Jugoslovanskega tehničnega osobja danes, kakor že rečeuo še ni, ali ga je pa bore malo. Zato je pa temveč Čehov, ki so prišli iz severa po kruh, katerega mi, dasi je naš, do danes videli, niti poznali nismo. Upajmo vsaj, da bo osobje „Dalmatin-skega Llovda", ako že ne čisto jugoslovansko, pa vsaj slovansko! J. Kr. Naravni zakladi na Dolenjskem. Odličen prijatelj našega lista, Dam pošilja zanimiv, kratek pregled naravnih za- kladov in vodnih sil na Dolenjskem, ki se bodisi že izrabljajo, ali pa še čakajo podjetnih mož, kteri so pa med Slovenci zelo redko nasejani. Pri tej priliki opozarjamo cenjene čitatelje na tozadevni „Poziv" „Preglednega odseka" v „ Klubu slovenskih tehnikov" v Pragi, ki ga prinašamo v današnji Številki. Vodne moči ob gorenji Krki na Dolenjskem čakajo še vedno primernih podjetij. Po več sto konjskih sil leži nerabljenih pri Zagrađen in Dvoru, kjer so bile še nedavno ražine; pri Žužemberku se tudi neprimerno tro3i moč za manjše mline in žage. Karol knez Auersperg, lastnik na Dvoru, misli baje vendar izrabiti ta mrtev kapital za ozkotirno železnico do Straže, obkončne postaje dolenjske železnice. Obenem hoče oddajati električno luč Toplicam, Novem mestu in drugim krajem ob progi, ter je tudi že stavil dotične ponudbe. • Tudi na dolenjem Kranjskem se počno dvigati zemeljski zakladi, kterih je v obilici. Št. Janžki premog bode konečno vendar provzročil železnico do Trebnja, ki se že pridno trasuje. Ta rujavi premog ima sicer nekaj manj gorilnih močij kakor kočevski, toda zato nima toliko škodljivih primesi, posebno ne žveplja, ter bode prav dober tudi za železniške stroje. Rujavi premog pri romantičnem Otočecu pod Novim mestom je sicer novejše forma-tije, a bode jako uporabljiv v industrijske svrhe, s čemer pride zopet na površje prometa bližnja železna ruda, glina i t. d. Ustanovila seje že oblastno „Premogarskadružba ©točec", nakar se napravi več sto metrov dolga železnica na žico do St. Petra, da se olajša in zniža izvoz. Kaj obljubuje Edison svetu! „Našel sem kovino, katero sem iskal in problem je rešen", je proglasil Edison obiskovalcu svojega laboratorija I. H. Adamsovu, ki poroča o obisku v „World. Mag.". „Leta vstraj-nega učenja a težkega dela in mnogo denarja sem izdal ali sedaj se je pokazal sad vseh teh naporov. S pomočjo kobalta sem napravil kovinsko zmes, ki popolnoma izpre-meni izdelovanje električnih akomulatorjevih baterij. Za nove baterije se stavi že tovarna, kateri bode ležeče na tem, da jih izdela tisoč aa dan." Edison si obeta od svojega izuma popolni prevrat na polju prometnih sredstev. S tem popolnoma zastarajo današnji električni automobili in lokomotive in konji izginejo iz ulic velikih mest. „Nihče si ne more predstavljati," je pravil Edison, „ka-kšno ogromno množino poskusov sem moral napraviti, predno sera dospel k uspehu, sedaj sem pa zelo zadovoljen in prihodnjo pomlad bode možno opremiti električne automobile z novimi baterijami. Moja nova sestava, v kateri sem k železu in niklu pridal novega vodnika se nerazmerno odlikuje od »tare svinčene baterije. Stara je tehtala sto fiber (50 kg.) in je postala še ne v dveh (etih neporabna; nova bode pri teži 30. liber 115 kg.), jednako delo tri- do šestkrat tako dolgo vzdržala. Nepretaka se, kakor baterija z žvepleno kislino iu ne proizvaja škodljivih plinov, kakor ta. Šlo se mi je zato, sestaviti : baterijo, katera dela ceneje kakor konjska sila in je zato vseobče pristopna. Električni automobil ima tudi to prednost, da vozi brez iropota in tresenja iu vsakdo se ga nauči obvladati popolnoma v nekolikih minutah, medtem ko more voditi gasolinovi ali parni voz le že nekoliko izkušen človek." Ali ne samo baterijo, ampak tudi novi stavbeni materijal je iznašel Edison in stavi za bodočnost vanj velike nade. Sezidal je v Stevvartsville v New-Jersey tovarno, katera izdeluje na dan 10.000 ton najfinejšega hvdrauličnega portlandskega cementa. To je .stavbeni materijal bodočnosti; nadomestuje kamen, a je mnogo cenejši, kakor vsaki drugi materijal. Ta cement zmešan s kremenom, peskom in vodo daje malto, katera, ko so strdi, klubuje tudi učinku dinamita. Ko bi bile hiše v San Frančišku pred potresom postavljene s tega materijala, bi jih stalo danes še devet desetin. Mislim izgotoviti za ne ravno veliko hišo popolno prenosljivo formo, katero bi pa moral izdelati izboren arhitekt. Ta forma bi se potem postavila, in čez eden ali dva dni bi se mogla do nje na-liti in stlačiti malta. Za teden dni bi jo bilo treba samo odstraniti in popolno kamena hiša bi stala tu z vsem potrebnim, tudi z ognjiščem in dimnikom, tako da bi jo bilo treba samo ometati in okrasiti, napraviti okna in vrata in postaviti pohištvo. Take hiše bi bile pripravne posebno za delavce blizu velikih tovaren. Bile bi po zimi toplejše, poleti hladnejše in mnogo cenejše kakor navadne hiše in bi ustrajale najmanj sto let " Poskuse z radijem, ki so imeli dobre uspehe je opustil Edison na prošujo svoje soproge, ker so zboleli nekateri njegovi delavci ,po vplivu te nevarne snovi. Končno je Edison svojemu obiskovalcu povedal presenetljivo novico: „Ko bodo vsi izumi, na katerih sedaj delam dokončani, mislim opustiti delo na obrtnih problemih in se posvetiti popolnoma proučavanju prirodnih skrivnosti, bistvu električne snovi, razvoju rastlinskega življenja po metodi slavnega gojitelja rastlin Lutbra Burbanka, pa tudi tajni pojav posebno neozdravljivih bolezni —- zlasti raka — to vse me zelo zanima in če sem dal ljudstvu fonograf, baterijo in novo stavilo, kar mu ima napraviti življenje lažje in ugodnejše, mislim da se moreni lahko popolnoma posvetiti ljubezni in privlačnosti do omenjenih ved. Poziv! Uredništvu ..Slovenskega Tehnika-' dohajajo dan za dnem med drugim tudi vprašanja o zadevah, ki se tičejo splošne domače industrije in sploh vseh tehničnih strok. Žal, da poznamo v tem oziru naše slovensko o-zemlje zelo nepopolno. Da je pa mogoče zadostiti vsem vprašanjem, sestavil seje v „Klubu slovenskih tehnikov" v Pragi „Pregledni odsek", ki ima nalogo zbirati statističen materijal glede na spodaj navedene točke. 1. Vodne sile. Kje se nahajajo? Ozna-čenje po možnosti visokost padca, velikost prereza pritekajoče vode, ali zamrzava po zimi in v koliko se spreminja množina vode tekom leta. Ali se že izkorišča in po kom, domači ali tuji tvrdki, oziroma če ima že kdo izključno pravico glede izkoriščanja in v katerem obsegu. Opis okolice, nje lego in značaj. 2. Rudnine, rudokopi i n p r o s t o-8 led i. Kakšne rude so in v koliki množini, kdo je lastnik ozemlja. Kdo je lastnik rudokopa, kakšna je ruda, koliko se je na leto proizvaja in zakaj se rabi izdelek. O bivših ru-dokopih. Kdaj in zakaj so se opustili. Kdo je sedaj pravni lastnik in kdo ima pravico eventuelnega izkoriščanja. Tehnično vodstvo in osobje in njih narodnost. 3. Les. Kakovost, množino in značaj. V čegavi lasti so večji gozdovi in če so naprodaj. Kako se izrablja les, kam se garaz-pečava in v koliki množini. Vsa tozadevna proizvajalna sredstva in naprave. Prometna sredstva v gozdu samem in v njegovi bližini. Tehnično vodstvo in osobje in njih narodnost. 4. Obrti, vel eo bit i i n industrijel-na podjetja. Kje se nahajajo, obseg in v čegavih rokah je vodstvo. Tehnično vodstvo in delavstvo, njih narodnost, socijalno in ekonomično stanje. Prej obstoječa podjetja, kaj so proizvajala, zakaj so se opustila in v čegavi lasti so bila. 5. Vremenske in prirodne razmere v za industrijo važnejših krajih. Prosimo vse cenjene bralce, da nam pomagajo v tem težavnem delu. Vsaka še tako majhna notica bo dobro došla, samo da bo v vsem odgovarjala resnici. Vsakdo naj se čuti poklicanega v to in naj se mu ne dozdeva nobena stvar premalen kostna, za vse bomo hvaležni. Nabrano gradivo bo vsakemu interesentu na razpolago. Vsa nadaljna pojasnila daje uredništvo „Slov. Tehnika" iu njemu naj se pošilja tudi vse tozadevne stvari. Pregledni odsek „Kluba slov. tehnikov" v Pragi. Narodno gospodarstvo. Prva Češka splošna delniška družba za zavarovanje na življenje v Pragi opozarja, vsled uveljavljenja novega zakona za zavarovanje penzije zasebnih uradnikov, na svoje zavarovanje na življenje, spojeno z zavarovanjem za slučaj onemoglosti. Edino to zavarovanje spopolujuje novi penzijski zakon v popolnem obsegu in zagotavlja zavarovano glavnico vsakemu zavarovancu tudi tedaj, če bi postal mogoče že v prvem letu zavarovanja nezmožen za zaslužek. To zavarovanje sicer še ni znano v naših krajih, med Čehi pa je že zelo razširjeno, ker priznava vsakdo njegovo neizmerno važnost. Tudi med Slovenci se to zavarovanje gotovo razširi, čim ga nekoliko spoznajo. Dotična pojasnila in cenike razpošilja dragevolje družbino glavno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu, ulica Torre bianca št. 21, 1. nadstr. Za pridobivanje bakra hočejo napraviti nekateri veletrgovci in veleindustrijci v Trstu tovarno. Pogajajo se raditega s podružnico avstrijskega kreditnega zavoda. Pogajanja sicer še niso končana, vendar ni dvoma na ustanovitvi tega podjetja. Rudo bodo dovažali iz prekomorskih dežel. Mogoče bode ta tovarna imela vpliv tudi na bakrene rudnike ob Goriško-kranjski meji. o katerih smo že poročali v našem listu. Zavarovanje na življenje spojeno z zavarovanjem za slučaj onemoglosti. Ta način zavarovanja je neizmerne važnosti za vsakega, pri katerem je odvisen zaslužek od njegovega zdravja, t. j. za onega, ki zasluži le toliko časa, dokler je zdrav in sposoben za delo. Ne dobi pa nikake plače in nima nikakega zaslužka tedaj, ko slučajno oboli, ali ko ga prisili katerakoli nezgoda da mora izostati iz službe ali svojega navadnega opravila in se mora še celo zdraviti, plačati zdravnika, zdravila i t. d. K tem prištevamo lahko vse inženirje, odvetnike, zdravnike, trgovce, obrtnike in privatne uradnike, pri katerih je odvisen zaslužek le od njihovega dela iii zdravja. Ako oboli u. pr. kak trgovec, ali se mu pripeti kaka nezgoda, da dolga leta mogoče ni sposoben za delo, tak trgovec gotovo ne more izpolnjevati vseh svojih obveznosti v taki meri, kakor jih je spolnjeval prej, dokler je bil zdrav in se mu vsled tega seveda zmanjša zaslužek. Vzemimo drug slučaj. Zasebni uradnik oboli za težko boleznijo in ostane brez zaslužka tri leta; po teh treh letih umre. Mož je bil oženjen, ima ženo in otroke, ki ne dobijo po očetovi smrti od nikoder nikake pomoči, saj so potrošili še ono malo, kar je bil pri-štedil, da bi ga ozdravili in si tako ohranili svojega reditelja še dolgo pri življenju. Kakor se lahko dogodi nesreča trgovcu in privatnemu uradniku, tako se lahko pripeti tudi očetom vseh drugih stanov, ki smo jih navedli zgoraj. Zavarovanje na življenje je velika pomoč rodbini v slučaju, da. jim oče umre po kratki bolezni. Nasprotno pa je za obitelj življenjsko zavarovanje veliko breme, ako oče oboli in leži bolan dolga leta. v katerih ne more, samo po sebi umevno, ničesar zaslužiti. Vpo-števajoč te nesrečne slučaje, ki se lahko pripetijo vsaki rodbini, so vpeljale nekatere zavarovalnice nov n a č i n z a v arov a n j a n a življenje, ki je spojen s zavarovanje m za onemoglost. Naj razložimo v kratkih besedah to novost, kije marsikomu še neznana. Kakor smo omenili že v začetku, je življenjsko zavarovanje velika ugodnost za obitelj, ker jej zagotavlja neko glav- nico, na katero lahko računa v slučaju doživetja, ali v slučaju zavarovančeve smrti. Ako pa oboli zavarovance, ali se kakorkoli ponesreči in postane vsled tega nezmožen za zaslužek, potem dostikrat nemore nikake zavarovalnine več plačati za svoje življenjsko zavarovanje in radi tega izgubi tako zavarovanje svojo prvotno vrednost in svoj prvotni namen. Pri tem načinu zavarovanja, ki ga omenjamo sedaj in ki je spojeno z zavarovanjem za onemoglost pa pridrži življenjsko zavarovanje vedno svojo popolno vrednost in izpolni namen, katerega je zavarovanec želel doseči, ko se je zavaroval. To pa vsled tega, ker zavarovanec ne plačuje toliko časa nikake zavarovalnine, dokler ne zasluži in ne postane zopet sposoben za delo. Ako zasluži samo polovico od tega, kar je zaslužil prej, koje bil zdrav, plača le polovico svoje zavarovalnine itd. Recimo, da se ponesreči zavarovanec, ki je bil zavarovan šele eno leto m kije sklenil svoje zavarovanje tako, da dobi zavarovani znesek po preteku 20 let Moz se je ponesrečil in je izgubil pri tem svojo desno roko, postal je popolnoma nezmožen za zaslužek in tudi ni upanja, da bi kedaj v svojem življenju zaslužil toliko, kot je zaslužil prej. Kako bi mu bilo te-' žavno, ah lahko rečemo, naravnost nemogoče plačevati svojo zavarovalnino Se nadal jnih J 9 let ako se ne bi bil zavaroval'tudi za. slučaj onemoglosti. Ker se je pa zavaroval ■ tudi za ta slučaj, ne plača zavarovanec čelik 19 let nikake zavarovalnine več in po- preteku 20. leta dobi vzlic temu celo zavarovano svoto, kakor če bi bil plačeval svoje* zavarovalnine celih 20 let. Kako je biP vesel, on m njegova družina, ko ji« je zavod izplačal, celo zavarovano svoto, akoravno je zavod, dobil komaj zavarovalnino za eno samo leto L V Avstriji vpeljejo v kratkem prisilno zavarovanje za penzijo vsean zasebnim uradnikom. kamor je vdarila strela je mogoče ceniti silo električnega toka na 30.000 kilovatnih ur. Ker velja proizvajanje ene kilovatne ure približno 45 vinarjev, znaša potemtakem Ttied-nost bliska okoli 13.500 kron. Potemtakem-nam pri vsaki nevihti z gromom in bliskom letijo ,tisočaki na zemljo — le žal, da jih dosedaj ne znamo še pobirati. Upajmo, da se posreči elektrotehnikom tudi bo divjo. silo> ukrotiti in jo zasužnjiti človeštvu v prid. Francija, je oddala v prvih devetih mesecih preteklega leta v tnjino avtomobilov v. vrednosti 103 milijonov frankov. Uvozilo LJUDEVIT BOROVMK puškar v Borovljah. fTertocb i na Koroiktm so priposoea v izdelovanje ^Rovrstnih puHk za'.lovce in strelec po najnovejših sistemih pod ««nSnhr.jamstvom. Tudi predeluje samokrcanice, sprejema vsakovrstna popra-SHiffS dobro izvršuje. - Vse puško so na c. fcr.preskuevaln.ci m od mei« prSkušeno. - Slovenske ali nemške cenike na uhtevame »artonj m w w»v i poštnine prosto. BROMOVSKV, SCHULZ & SOHR stroiniSkc tovarne, kotlarne, *ele7.ollvni.5e in izdelovalnice bakrenega blaga v Kraljevem Građen in Adamovem. BlMBormc, pire™ ; , nyozm j„ nepreml«ne lokomoMe. Blago iz mmE£, i«**-. »S« 1'd » ""**"' F se jih je na Francosko za t/ milijonof fr. Vsekakor ostanejo francoskim izdelovalcem lepi denarci kot dobiček. Preplačlla. Podpisano upravništvo hvaležno potrjuje naslednja blagohotna preplavila V priđ našemu temeljnemu zakladu in to naslednjim našim gg. naročnikom : Med. U. Dr. Pertot v Trstu .... K 8'8# Ingenieur Prelovšek v Ljubljani . . „ —--80 Julij Nardin v Idriji....... —-80 Stud. gymn. Mašić v Ljubljani . . „ —-m „ m (rogola v Ljubljani . . „ ---g* .Tur. U. Dr. Lavren>čič v Ljnbljani . „ —HB Janko Predovič v Ljubljani --S0 Med. li. D¥. Lapajne v Št. VMto . „ 2-S& Med. U. Dr- Jug v Gorici . . . . „ —•«» Janko Srnec v Celju..... 4-80 Ivan Munih, Jesenice......■ Tr l"jf> (Tand. ing. Vriovnik na Dunaju „ —tO Caind. phil. Steblovnik v Ttečici na T". ., —20 K 2.'$i60r v Dalje se nam je vročila zbirk*. „Sega-Hlava" v Pragi..... 140 in lrpravništvo :4irijansk«-,.Pomadew" * Pragi......... . . ,, K 11-40' Skupaj ... K 36— Upravnišrvo: Slovenski Tehnik Praga--Vinogradi, Puchmajsrova ut. 8jH. MALI OGLASI. V malih oglasih velja vsaka beseda 10 vinarjev Debelo* tiskane besede veljajo za tei drugo. Denar se ima poslati ob enem z naročilom. Upravndštvo si pridržuje pravico, o-gibse skraj-sati v razmerju s poslanim denarjem- in splošno z-nane besede pisati kot kratice. B. LANTRER v Prngi, Vdolavsko natm 22. Izdeluj« in prodaja muzikalne instrumente vsaht-vcat. Zahtevajte cen k! PERUTNINARJl! Pul m a jamčeno sredstvo, ozdravi vsako perutnino, k »obeša, perutnic«,- jie drisljava,. ima zapečene zadk® in vam včasih zalega do zadnjega komada pogime — Pošljite :ir,v 55, ali pai 100 vin. naprej in naročite Palme a navodilom, poštnine prosto. I. I-.;Wei«], tičjeklajni preparati, Maribor, Sofiji n trg 8. SLOVENCI, zahtevajte v. gostilnah, koroško planinsko kiselico! Odlikovana v Ino-mostn in na. Dnnaju. Razpošilja- .jo s slovenskimi etiketami Studenina uprava Tolsti Vrh, po>šta G u sta raj n a> K (roške m. 1 SorHoffl 9P% prVi razposiljeValui raVod u sitttrao blajo V JCuipok* Oeško. ■ SUKNA ■ Vzorci poštnin* prosio. Naslonite vednr* natančno J. Skorkovsky. EloK:tyQt;o3ta.xxloiaX zavod. - Izdelovanje, dinamov in enosmernih ter limeničnih motorjev. Razsvetljevanje mest, gledališč, tovaren in zasebnih poslopij. Obločnice, lestenci in električni aparati. Prenos iu raavod eneržije z enoamernimi in izmeničnimi toki. Električne naprave p« tovarnah in rudnikih, električna vadigala in Žerjavi. Električni tramvaji in železnice. ———— \ JUŽNOŠTAJERSKA = HRANILNICA = X V CELJU, „Narodni dom" za katero jamčijo okraji: Gorajigrad, Sevnica, Šoštanj. Smarie pn Jelšah, m Vransko za popolno varnost vlog in za njihovo po pravilih določeno obrestovanje do neomejene visokosti, ima sedaj čez štiri milijone kron hranilnih vlog. Hranilnica posluje s strankami vsak torek in petek dopoldne, za druga opravila pa je urad odprt vsaki dan ob navadnih urah. Hranilne vloge obrestuje po 4% in pripisuje obresti polletno h kapitalu, ter plačuje rentni davek hranilnica sama in ga ne odtegne vlagateljem tako, da dobe isti popolnoma nad 4% obresti. Izposojuje pa od dne I. prosenca 1905 na zemljiško varnost po4/^ odstotkov, občinam in korporacijam navedenih petih okrajev pa po 41/, odstotkov obresti. Izdajatelj in založnik: Konzorcij „ 7 ^544