Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica Govor Naquia dve leti prizadeval, daje ta program sanacije prišel v program PHARE. Programsko je bila sanacija Globovnika zajeta v programu PHARE že pred pol leta, finančno zagotovilo pa je dokončno dobila s podpisom tega finančnega memoranduma. Ni slučaj, daje ministrstvo za evropske zadeve izbralo za kraj podpisa tega memoranduma ravno Ilirsko Bistrico, saj je poleg projekta Globovnik med šestimi tudi projekt posodobitve signalizacije proge Pivka - Ilirska Bistrica. Slavnostnega podpisa finančnega memoranduma v občinski palači so se udeležili še minister za okolje in prostor Pavle Gantar, sekretar ministrstva za evropske zadeve dr. Rado Genorio, poslanec državnega zbora Republike Slovenije Vladimir Čeligoj ter gostitelj, župan Franc Lipolt. Tako pomembnega dogodka, kot je bil ta, Ilirska Bistrica ni imela že dolgo let. Upajmo, da bo takšnih in podobnih dogodkov še več ter da bo Ilirska Bistrica čedalje bolj pridobivala na svojem pomenu. 'ŽDig . J(,Va podpisanih listin { 3q . ’ V ; Julija sta veleposlanik evropske komisije Amir j ki zastopa Evropsko unijo v Sloveniji, in minister A Poj !°Pske zadeve Igor Bavčar v imenu slovenske vlade , *a Finančni memorandum za program PHARE J bo Navedeni program obsega šest projektov, kijih § Pf0j 1I)ancirala Evropska unija, med katerimi je tudi \\ sanacije odlagališča Globovnik. Bistriški poslanec _ Čeligoj sije s pomočjo resornih ministrstev dobri V ILIRSKI BISTRICI PODPIS Finančnega memoranduma ZA PROGRAM PHARE LSIF 99 A Društvo ‘VOJ TELEFON” 067/201 720 ysak delavnik od 14.00 do 18.00 za otroke, ‘Mladostnike in °drasle v stiski 14. z mia odr ' na dejavnost d.o.o. SlCeva 2. Ilirska Bistrica UVODNIK Nekako neopazno je to poletje zdrsnilo mimo nas. Ni bilo pretirane vročine (včasih nas je celo zazeblo). Gneča na cestah je bila razen nekaj redkih izjem sprejemljiva. Še DDV, s katerim so nam grozili vso pomlad, nas je pustil neprizadete. Pomembnejših dogodkov, ki bi lahko razburkali mimo gladino podeželskega utripa na Bistriškem, pa je bilo bore malo. ‘Ferari’ dirka je letos minila brez neljubih in tragičnih dogodkov. Organizatorji so letos dali izrazit poudarek na varnost gledalcev dirke. To pa marsikateremu zaljubljencu v bencinske hlape, hitro vožnjo in smrad po zažganih gumah ni bilo všeč, saj so dirko lahko spremljali s sicer varnega mesta, vendar so bili, po njihovem mnenju, odločno predaleč, da bi v dirki še lahko kolikor toliko spodobno uživali. Nekje med nihanjem zračnega pritiska in občasnimi padavinami so Bistrico obiskali politični velemožje iz Slovenije pa tudi iz Evrope se jih je nekaj našlo. Beseda je'tekla o PHARE programu, sanaciji Globovnika in mestni čistilni napravi. Več o tem boste našli na naših straneh. Bistričani z zanimanjem spremljamo gradnjo nove Mikoze in se sprašujemo, kaj je z začetkom gradnje tovarne pohištvenega okovja italijanskega vlagatelja. Opazili smo tudi, da so v Domu na Vidmu zaprli še eno trgovino, da imajo Ilirijine prodajalne končno na blagajnah računalnike in da je bazen še vedno prazen. Zato se pa povečuje število kopalcev na jezeru Klivnik. Klivnik je sicer že nekaj let priljubljeno poletno kopališče na Bistriškem. Če vas že ne zmoti kakšna kača, žaba ali kakšen podoben stvor, je zadeva lahko zelo prijetna. Kako je s kvaliteto vode, je druga pesem. Samoniklo divje kopališče prav išče nekoga, ki bi z njim upravljal, ki bi ga urejal in nadzoroval kvaliteto vode. Toda očitno je, da nas izkušnji z bazenom in smučarskim središčem na Sviščakih (pa še katera bi se našla) še nista izučili. Vse je prepuščeno stihiji in iznajdljivosti nekaterih posameznikov. Čas bi že bil, da bi od velikih besed (predvolilni govori so jih bili polni) - kako bomo razvijali turizem, da bi lahko kraje na Bistriškem vsaj za en kanček povzdignil iz popolne anonimosti in otopelosti - prešli k dejanjem. In Klivnik je lep primer. Samo obdelati in izbrusti gaje treba, goste pa itak že ima! K. M. VARNO V ŠOLO 1. september se naglo bliža. To je dan, ko se bodo marsikateri starši in otroci srečali s povsem novo situacijo in novim načinom življenja. V to bo vključena tudi pot v šolo, ki poteka ob in čez glavne ceste, zaznamovane in nezaznamovane prehode za pešce in podobno. Zato ob tej priložnosti dajemo nekaj napotkov tako staršem kakor tudi voznikom v cestnem prometu. Zakon o varnosti cestnega prometa v petem delu obravnava varstvo otrok v cestnem prometu, saj morajo biti le-ti deležni posebne pozornosti in pomoči vseh drugih udeležencev. Otroci smejo samostojno sodelovati v prometu šele, ko so se starši, posvojitelji, skrbniki ali rejniki prepričali, da so otroci sposobni razumeti nevarnost v prometu in da so seznanjeni s prometnimi razmerami na prometnih površinah, kjer se srečujejo s prometnom. Otroci morajo imeti na poti v vrtec in prvi razred osnovne šole ter domov spremstvo. Spremljevalci so lahko tudi otroci, stari 10 do 14 let, če to dovolijo starši otroka. Otroci, stari 7 let, lahko hodijo v šolo brez spremstva, če tako dovolijo starši, posvojitelji, skrbniki ali rejniki, vendar le v območju umirjenega prometa. Otroci morajo ponoči in ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti nositi na vidnem mestu predpisan odsevnik. Otroci, ki obiskujejo malo šolo in prvi razred osnovne šole, morajo na poti v vrtec oziroma šolo in iz nje nositi poleg odsevnika tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu. Če otrok ali mladoletnik prekrši predpise o varnosti cestnega prometa, se z denarno kaznijo, kije predpisana za storjeni prekršek, kaznujejo njegovi starši, posvojitelji oziroma skrbniki, če je prekršek posledica opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva nad otrokom ali mladoletnikom. Kadar je potrebno poskrbeti za varstvo otrok, posebno, če se pričakuje večje število otrok na enem mestu (prihod ali odhod iz šole, vrtca...), lahko šole, organizirane skupine staršev, sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ustanove, društva in druge institucije organizirajo in izvajajo varstvo otrok s predpisanimi pripomočki. Staršem svetujemo, da v vsakodnevno vzgojo vključijo tudi področje varnosti v cestnem prometu. Otroci posnemajo starše in ti so jim zgled, zato ne dopustite, da si boste nekega dne očitali, ker ste prečkali cesto izven zaznamovanega prehoda za pešce, pri rdeči luči in podobno. Poučite jih, da: * praviloma ne smejo hoditi po vozišču in ne postajati na njem. Zunaj naselja in v naselju, kjer ni pešpoti, pločnika ali kolesarske steze, morajo hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje drug za drugim in pri tem lahko uporabljajo največ‘en meter vozišča, merjeno od roba, izjemoma lahko izzven naselja in v naselju uporabljajo za hojo desno stran vozišča v smeri hoje, če je to zanje varneje (nepregledni ovinek ...); * prehodite z otrokom njegovo varno pot do šole in nazaj. V vsakem križišču ga poučite kako in kdaj ga lahko varno prečka, saj otroci še ne znajo prenašati znanja iz enega križišča na drugega; * preden gre čez vozišče, naj pogleda in se prepriča ali ne prihaja kakšno vozilo. Pogleda naj vsaj trikrat (levo in desno in ponovno levo). Pomemben element pri vzgoji otrok so poleg staršev vsi udeleženci v cestem prometu, zato: * vozite z zmerno hitrostjo, da boste lahko pravočasno ustavili tudi pri otrokovem nenadnem prečkanju. Posebno pozornost namenite primerni hitrosti vožnje v naseljih in pred zaznamovanim prehodom za pešce; * če vidite ob prehodu za pešce otroke, vedno ustavite in jih pustite mimo; * nikoli ne prekinjajte poti skupine otrok ali drugega organiziranega sprevoda, ki se premika po vozišču; * ne ustavljajte na zaznamovanem prehodu za pešce; * spremembo smeri vožnje VEDNO nakažite s smernim kazalcem, da bodo ostali udeleženci v prometu, vključno z otroki, vedeli za vaš manever. To je nekaj najosnovnejših napotkov, ki lahko ob upoštevanju rešijo življenje ali preprečijo poškodbo pešca - otroka. Otroci so naše največje bogastvo, zato ga ne zavrzimo zaradi izgubljene minutke, ki se lahko zavleče v celo življeneje. Voznikom želimo varno in strpno vožnjo, otrokom, posebno prvošolčkom, pa čim lepše spomine na vame poti v šolske klopi. Policijska postaja II. Bistrica /J . ODKUPUJEMO DELNICE: TELEKOM B, D, G; SAVA KRANJ G; PIVOVARNA UNION G; PIVOVARNA LAŠKO G; KRAŠKI ZIDAR vse serije; LIV POSTOJNA B, C, D, G; PIVKA PERUTNINARSTVO B, C, G; KRAS SEŽANA B in C; EMONA MERKUR vse serije; GORENJE VELENJE B in D in druge. * posredujemo na borzi * upravljamo portfelje ILIRSKA BISTRICA, Cankarjeva 2 Tel.: 067/41-935 OBČINSKI SVET Na 6. seji Občinskega sveta Občine II. Bistrica dne 22.7.1999 so občinski svetniki obravnavali STRATEGIJO RAZVOJA KMETIJSTVA v Občini II. Bistrica, ki jo je pripravila Kmetijska svetovalna služba. Problemi, ki pestijo kmetijstvo, so v neorganiziranosti kmetov, neugodni starostni strukturi lastnikov kmetij (maloštevilni mladi gospodarji), majhnosti kmetij in zato manjši sposobnosti investicij, razdrobljenosti in zaraščanju kmetijskih zemljišč in pomanjkanju strokovnega znanja. Za hitrejši razvoj kmetijstva je potrebno združevanje kmetov v zadruge, društva, ureditev kmetijskih zemljišč in povečanje kmetij, ustrezna davčna politika države (obdavčiti bi morali neobdelano zemljo), izbrati ustrezne kmetijske panoge ter ponovno priti na tradicionalno tržišče v Kvarnerju. Potem ko so sprejeli nekaj sprememb Pravilnika o POGOJIH, NAČINU IN KRITERIJIH ZA PRIDOBITEV SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE IN RAZVOJ DROBNEGA GOSPODARSTVA IN PODJETNIŠTVA v Občini II. Bistrica, so sprejeli sklep o razpisu posojila za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva, podjetništva in turizma v višini 40 mio SIT z obrestno mero T+2,0% in odplačilno dobo 5 let, katerega zagotovi Zavarovalnica Triglav d.d., OE Postojna na podlagi svojega depozita pri Banka VIPA d.d., Nova Gorica. Občina v celoti subvencionira realno obrestno mero in stroške izvedbe razpisa iz sredstev proračuna v višini I, 2 mio SIT. Nakar so svetniki sprejeli PREDLOG ZA RAZDELITEV SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA KMETIJSTVA v Občini II. Bistrica v višini nekaj nad 31 mio SIT, in sicer za subvencioniranje obrestne mere in stroške razpisa za posojilo, finančno pomoč kmetom za trajne nasade, travnike in pašnike (3 mio SIT že razdeljeno na začetku leta, 4 mio SIT razpis za 1999 leto), finančno pomoč društvom za izdelavo strategije razvoja kmetijstva (2 mio SIT), regresiranje nakupa plemenskih živali in subvencioniranje osemenitve krav in zaščito blagovne znamke (vsakemu lmio SIT) in republiška sredstva za obnovo poljskih poti (CRPOV) v višini 10 mio SIT. Poleg nepovratnih finančnih sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva je na voljo še posojilo v višini 30 mio SIT pod enakimi pogoji kot za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva, podjetništva in turizma. Oba razpisa sta bila objavljena v Primorskih novicah. Občina II. Bistica je pristopila k GARANCIJSKEMU SKLADU za Slovensko Istro, Kras in II. Bistrico, ki je organiziran v okviru Regionalnega razvojnega centra Koper in je namenjen spodbujanju malega gospodarstva v občini in regiji ter bo dodeljeval garancije za bančne kredite, ki bodo tako postali dostopnejši podjetnikom in obrtnikom. Regijski garancijski sklad pokriva občine Koper, Izola, Piran, II. Bistrica, Hrpelje - Kozina, Divača, Komen in Sežana. Iz proračunskih sredstev za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva se Regijskemu garancijskemu skladu1 nakaže sredstva v višini 2 mio SIT. Preostala sredstva v višini 4 mio SIT, ki so bila sprva tudi načrtovana, pa se rezervira ter bo o njih občinski svet naknadno odločalm, in sicer glede na izkoriščenost posojila v višini 40 mio SIT, ki ga občina dodeljuje v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav d.d., OE Postojna in Banko VIPA d.d., Nova Gorica, in zainteresiranost oziroma potrebe po dodatnih sredstvih iz garancijskega sklada. V primeru nenamenske porabe sredstev lahko občina zahteva razdrtje pogodbe in vrnitev teh sredstev. Občina II. Bistrica se zaveda, da je potrebno sektorju malega gospodarstva nameniti večjo finančno podporo in strokovno pomoč na vseh nivojih in področjih, zato se je skupaj s partnerji lokalne razvojne koalicije (Občina II. Bistrica, Obrtna zbornica II. Bistrica, Republiški zavod za zaposlovanje, Kmetijska svetovalna služba in svetovalno podjetje Suma) odločila, da ustanovi lokalni center za pospeševanje drobnega gospodarstva, s katerim bi vzpodbujali podjetništvo in odpiranje novih delovnih mest. Partnerji lokalne razvojne koalicije so predlagali, da se lokalni pospeševalni center organizira skupaj s turistično informacijskim centrom v RAZVOJNO INFORMACIJSKI CENTER (RIC) IL. BISTRICA, ki naj deluje kot posebna služba, organizirana kot nesamostojen obrat v pristojnem organu občinske uprave - Oddelku za gospodarstvo in finance (kar so svetniki tudi sprejeli). Lokalno pospeševalni center izvaja naloge, ki so namenjene razvoju malega gospodarstva, pripravlja in aktivira razvojne projekte, sodeluje pri razpisih in pripravi programov, svetuje in posreduje razne informacije za podjetnike, sodeluje s podjetji, razvojnimi in ostalimi institucijami, organizira oziroma sodeluje pri organizaciji prireditev, seminarjev, predavanj s področja gospodarstva, pridobiva sredstva za opravljanje nalog centra...Turistično informacijski center zbira in posreduje turistične informacije, sprejema obiskovalce, ugotavlja njihovo mnenje, sprejema in posreduje pritožbe, organizira in obvešča o kulturnih, zabavnih in drugih prireditvah, vodi statistiko v občini, kontaktira s turističnimi ponudniki, organizacijami in združenji, pridobiva sredstva za opravljanje nalog centra... RIC se financira z zagotovljenimi sredstvi iz občinskega proračuna, pridobljenimi sredstvi na natečajih za razne projekte in za opravljanje določenih nalog centra. Občinski svetniki so obravnavali tudi SISTEMIZACIJO DELOVNIH MEST V VVE OŠ A. ŽNIDERŠIČA IL. BISTRICA ZA ŠOLSKO LETO 1999/2000. S 1. 7. 1999 je javni zavod VVZ Jožefe Maslo II. Bistrica preoblikovan v enoto vrtca pri OŠ A. Žnideršiča II. Bistrica. Po vpisu otrok, ki je potekal meseca maja, je za šolsko leto 1999/ 2000 vpisanih 147 otrok, in sicer 26 otrok od 1 - 3 let (povečanje za 1 oddelek), 81 otrok od 3 - 5 let in 40 otrok v pripravo na šolo v sklopu dnevnega varstva. V programu priprave na šolo je bilo predvideno zmanjšanje otrok, saj bo OŠ A. Žnidaršiča vključila dva oddelka teh otrok v prvi razred devetletnega osnovnošolskega izobraževanja. V primerjavi s prejšnjim šolskim letom, se bo število oddelkov povečalo iz 7,5 na 8. Število zaposlenih se s tem povečuje za pol vzgojiteljice in eno pomočnico vzgojiteljice, določeno je tudi novo delovno mesto vodje enote, s čimer se ukinja delovno mesto ravnatelja zavoda. Hišnik se zaradi potreb po prevozu hrane in nabave za vrtec na osnovni šoli polno zaposli. Istočasno je bila sprejeta sprememba, ki odpravlja pomanjkljivost, ki nastaja pri obračunavnju odbitka stroškov živil za odsotnost otrok v vrtcu nad tri dni, in sicer se staršem poračuna v dobro neizkoriščeni del ekonomske cene živil, ki se izvede tako, da se ekonomsko ceno živil koregira z odstotkom, ki ga k ceni programa participirajo. Na nadaljevanju 6. seje dne 27.7.1999 pa so občinski svetniki med drugim obravnavali tudi SANACIJSKI PROGRAM KOMUNALNO STANOVANJSKEGA PODJETJA IL. BISTRICA. Dolgoletna zamrznitev cen večine komunalnih storitev od leta 1993 in način poslovanja v preteklih letih v tako omejenih pogojih je povzročila izgubo v višini 107,6 mio SIT. Dejanska izguba j e še večja, ker KSP ni obračunavala amortizacije in je izgubo pokrivala iz osnovnega kapitala in od prodaje zemljišč. Izguba kapitala se je doslej deloma nadomeščala iz občinskega proračuna bodisi za obnavljanje ali za dograjevanje komunalnih dejavnosti, predvsem vodovoda. Navedeni finančni rezultati poslovanja je posledica občutnega znižanja prodanih količin pitne vode (v letu 1998 le 77% prodane v letu 1991) - poraba v gospodinjstvu (najnižja cena) je narasla, poraba v gospodarstvu pa se je znižala -zadrževanja usklajevanja cen z rastjo ostalih stroškov, nepokrit dolg JLA, stečaj TOK-a, vnovčena menica “Kastela”. V kolikor hoče podjetje normalno poslovati, mora zmanjšati stroške poslovanja za 12,3%, ki se nanašajo tako na storitve kot na porabo materiala. Potrbno je povišati (uskladiti) cene pokopaliških in pogrebnih storitev s sosednjimi občinami za cca 18,5% in cene vzdrževalne skupine za cca 35%, zaračunati zamudne obresti nerednim plačnikom, izločiti stanovanjsko enoto iz KSP in prenesti ustanoviteljske pravece PGP Snežnik na Občino. SLKEPI IN ODLOKI OBČINSKEGA SVETA Občinski svet Občine Ilirska Bistrica je na sejah 29.04.1999, 23.06.1^ 28.06.1999 obravnaval problematiko podeljevanja koncesij zasebnim zdravst'1 delavcem v osnovnem zdravstvu na območju občine Ilirska Bistrica in sp1 I naslednje sklepe: Zasebni zdravstveni delavci, ki nameravajo zaprositi za koncesijo leta -morajo svoje vloge oddati najkasneje do 30.09.1999. Občinski svet bo vloge kandidatov za pridobitev koncesije v letu* obravnaval, če bo sprejeta strategija razvoja osnovnega zdravstvenega vab j Republiki Sloveniji. Dajani Frank se neposredno podeli koncesijo za opravljanje zasebne zdravi dejavnosti za področje fizioterapije v obsegu ene standardne ekipe. Koncesija se podeli pod naslednjimi pogoji: - koncesija se podeli za določen čas 10 let, - odpovedni rok j e najmanj 6 mesecev pred iztekom pogodbe koncesio®*1 ZZZS, - koncesija prične trajati s 01.07.1999, - koncedent iz naslova koncesije ne zagotavlja koncesionarju nikakršnih si* - pred podelitvijo koncesije sklene koncesionar pogodbo o opra' administrativno-računovodskih storitev z Zdravstvenim domom Ilirska Bistr‘ j sicer za čas trajanja koncesijske pogodbe brez možnosti predčasne prekinil j Sklepi stopijo v veljavo z dnem sprejema na Občinskem svetu. v ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD PREPOVEDANIH DROG m1 Od 1. marca letos v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica tudi uradno Ambulanta za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih Organizacijsko je ambulanta del Centra za preprečevanje in zdravlF'. odvisnosti s sedežem v Sežani, kamor paciente iz obeh občin (Sežana in h Bistrica) lahko zdravnik ambulante napoti še k psihiatm in psihologu. V ambulanti nudimo svetovanje in psihosocialno podporo odvisnik0 ^ staršem. Izvajamo predvsem zdravljenje odvisnosti od - v naši občini n3-1 razširjene nedovoljene droge - heroina. Kot zdravnik gledam na odvisno-'1 J na vsako drugo bolezen, ker odvisnost je bolezen, to je tudi neprosto bolezen, saj si ni nihče zbral, da bi postal odvisen. Gre za bolezen, ki11 kroničen potek, zanjo je značh111 tako kot mnoge druge bolezni recidivnost, torej lahko se ponavlja in tako kot druge bolezni se da z eh'1 Tudi za to bolezen na srečo obstaja zdravilo - metadon. V zvezi z meta1 M 0 obstajajo tako med strokovnjaki kot tudi med laičnimi poznavalci in upoh . različna mn,enja, včasih neupravičene hvale, drugič neupravičene kritike,v nihče ne more oporekati najpomembnejšim uspehom metadonske terapV * ZMANJŠANJE KRIMINALITETE, * VEČJA ZAPOSLENOST, * UREDITEV SOCIALNEGA STANJA PACIENTA, * MANJŠA NEVARNOST OKUŽBE S HEPATITISOM C, B, IN HIV (AIDS), * ZMANJŠANA UMRLJIVOST, OBOLEVNOST, * ZVIŠANA KVALITETA ŽIVLJENJA. Potrebno je vedeti, da zdravljenje z metadonom ni edini način zdra^ heroinske odvisnosti, je pa vsekakor najbolj dostopno velikemu j: odvisnikov in je za mnoge odvisnike zelo uspešno. Uspeh zdravljenja!6 če prizadevanju zdravnika in pacienta pomaga z razumevanjem in P°,.(; vsaj pa brez obsojanja njegova bližja in širša okolica: starši, sorodniki,11 jasC' delodajalci, sosedi... Tudi kadar so znaki zasvojenosti z mamili pri mladostniku dokaj J je pogosto šele takrat, ko drogo uporablja že dlje časa, starši včasih sall^p: ne želijo priznati, da ima morda njihov otrok probleme zaradi drog6, ^ pogosto reagirajo z občutkom jeze, ogorčenosti, iščejo krivdo v sebi 0*% imajo občutek, da niso bili uspešni kot starši. Če boste ugotovili, da v’3 uporablja drogo, je zelo pomembno, da se izognete samoobtožeV' poiščete vsako možno pomoč, le da bi problem premagali. Čim bolj problem uživanja drog v družini odkrijemo in se z njim soočimo, tem možnost, da se bo vašemu otroku lahko pomagalo. Vsako zdravljenje odvisnosti je boljše kot nobeno. Ivan Kauzlarič, dr. med., pediater in specialist šolske i,tl / JAVNA DELA POMEMBEN DAN ZA KRAJANE KS TOPOLC i MOTIVACIJSKE Delavnice v ilirski BISTRICI (ji v d ' mesecu juliju je v dvej /£ ^dnevnih terminih v prostorih Občir ^lrska Bistrica potekal semina ot'vacijske delavnice, ki s j Rodnica Informacijske pisarne. 1 A 0 ^vnice so bile namenjene vsei . arn> ki so trenutno vključene v prt ra ^ javnih del, katera potekajo p j, lcnih naročnikih, izvajalcih javni p naši občini. 0 Predhodnih temeljitih razgovori i pi cunoamn temelj mn razgovo deioajalci javnih del glede prilagodil vnih razporedov in čim manjše 'žPada pri opravljanju delovi "bvp 1-11 u^.av.juuju ’ - ^ Zn°sti smo oblikovali dve skup .S^a izmenično v dopoldansk N 'r°ma popoldanskem (prjs Pc. I (w„,°stvovali programu semim :lt M0p °Vali - - F ta|(v1Vacijske delavnice. _ . fi' pfe^e§a načina izobraževanj; ^vsem ta, da se oseba prime pij *“ vta 3V uavua pumv j Za umnkovito konkuriranj jx a Predavanjih v Motivacij 1 1 Vn*Cah so se zaposleni v progr; del seznanili z razmerami n ji^'ter 2 zaposlitvenimi možnostr oSv la ta ponuja. Tu so spozna tudi tehnike in metode isl ?an UQI tehnike m metode is p0cjr dve. Poleg tega so se prv dolžroblteje seznanili s pravica jav ^tmi, ki veljajo za zaposle Štev*. Dobili so odgovo d0|Q,na vprašanja, razjasnili kotaC£n* Pojmi. Tudi iz tega zn Posamezniki pridobili bistrili ‘ . . ri,„ snko o izvajanju javn d°da>1Tla 50 dobili potrditev ž ^ določenih informacij. Se: I s0 setuH [L Ql 2 namenom tovrstnih de da je S° Prenekatiri prišli do spo: ^ nivucKanri prisil oo spt 4 ob ^ ?0trebno ob izgubi zapot v,! « e2ni stresni situaciji, ki “pr 12gube zaposlitve, to s°- Prišli' i s° močno vezana na PotrebJO’ Prišli so do spoznanj sprej n° Po soočenju svoja tapre.’ *njih nikakor ne potlač ft>sa 1 Vase- Ravno javna del da 0^ku v nastali situaciji i Pt)g0vaja dovolj komunikativt ^Ušr,3^3 'n 'zmenjuje spozi Je s sebi enakimi. vloJitjJStv° Pade’ da mora pos hjen-V avt°trening v vsakoi Piko Vekko volje in enerj Prija 6 dviguje oziroma spre ^osf 3 Sebe’ sv°je sposi 'a nav*in znanja krutemu trgu nenehno povečc ;nost. Udeležence se je seznanilo tudi z osnovami komuniciranja, kar jih je dodobra razživelo. Skozi vaje so dokazali, da so podano snov na seminarju osvojili in da bodo lahko pridobljeno znanje s pridom uporabili pri zaposlitvenih razgovorih. Udeležencem delavnic so moderatoji agencije MADE d.o.o. predstavili možnosti za nove odločitve, za korak, ki vodi v nek nov poklic, ki bi ga opravljali z velikim zadovoljstvom. Morda se bo kdo izmed prisotnih na teh delavnicah odločil celo za izobraževanje ali pa tudi za samostojno podjetniško pot. Z veliko mero samozavesti, zaupanja v prihodnost, razdelano lastno vizijo oziroma velikim upanjem, da bodo dobili redno zaposlitev, in z dobro voljo so se udeleženci razšli v pričakovanju nadaljnega dela in druženja v Informacijski pisarni, ki bo začela delovati konec avgusta. KAJ JE INFORMACIJSKA PISARNA? Pod okriljem Ministrstva za delo, natančneje Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, v sodelovanju z Regionalnim razvojnim centrom Koper, se v okviru projekta “Kreiranje javnih del” vključuje brezposelne osebe v programe javnih del. Na ta način se brezposelnim osebam omogoča izboljšanje socialnega položaja, ohranjajo se delovne navade, ljudje z delom v programih pridobivajo nova znanja in izkušnje. Na ta način se jim znatno povečuje možnost za zaposlitev. Zelo pomembno in tudi neizbežno za hitrejšo ponovno redno zaposlitev oseb, ki so vključene v programe javnih del, je aktivno iskanje zaposlitve. Tega se osebe vključene v programe javnih del pod vodstvom mentorja - osebe s potrebno licenco za opravljanje tovrstne storitve - učijo in naučijo v Informacijski pisarni. Na teh delavnicah so omenjenim osebam na voljo oglasi o potrebah po delavcih iz dnevnega časopisja, ažurirani podatki o potrebah po delavcih pridobljeni s pomočjo preglednic, nudi se jim možnost telefoniranja kot tudi možnost uporabe računalnika. Poudariti velja možnost komuniciranja z moderatorjem, koriščenja njegovih nasvetov kot tudi pridobivanja ustreznih informacij pri razgovoru z udeleženci Informacijske pisarne. Marjan Čeligoj KS Topole, ki jo sestavljajo vasi Podstenje, Podstenjšek, Mereče in Topole, je skupaj s KS Šembije v letu 1998 opravila rekonstrukcijo vaške poti od Podstenj do Podtabra. Opravljeno j e bilo obsekovanje grmovja in drevja, razširitev celotne trase v dolžini 730 m, izdelava in obbetoniranje propustov, izdelava jaškov, na obeh straneh cestišča je bila opravljena drenaža iz kvalitetnega kamenja, ki ji je sledilo nasipanje celotne trase s tamponom. V letošnjem letu smo v vseh vaseh pripravili vsa potrebna soglasja in vso potrebno dokumentacijo in nato opravili v KS Topole obsežna dela: obsek ograj, strojne izkope zemljine in odvoz materiala, ureditev odvodnjavanja z ureditvijo propustov in lovilnih jaškov, ureditev izkopov ob železniškem prehodu in obbetoniranje štirih plastičnih cevi fi 110 mm 6 m in ene cevi fi 125*6 m za potrebe TK kablov. Opravili smo tudi odvodnjavanje, razgrinjanje materiala, utrjevanje bankin... KS Topole je iz občinskega proračuna pridobila del finančnih sredstev iz naslova preplastitve vaških * v vseh treh vaseh so krajani opravili preko 870 delovnih ur. Na posamezne odseke poti smo navozili skupno preko 450m3 kamenja, jalovine, tampona. Vzporedno z našimi deli so tudi od Mereč do Podstenjška potekala vsa pripravljalna dela za asfaltiranje omenjenega odseka, katerih investitorje bila občina II. Bistrica. Ostala pripravljalna dela na odseku Podstenj šek - Podtabor pa je opravila KS Šembije. V mesecu juniju 1999 pa je Cestno podjetje Koper za vse investitorje v KS Topole in KS Šembije opravilo asfaltiranje poti. Rezultate našega dela in truda, dela občine in dela KS Šembije, smo dne 24. 7. 1999 v kraju Podstenjšek proslavili s končno slovesnostjo in z otvoritvijo in blagoslovom nove asfaltirane ceste. Tako smo s svečanim prerezom traku tudi uradno predali asfaltirane poti v uporabo krajanom in drugim udeležencem. Na svečani otvoritvi j e g. Kaluža iz Postenj poudaril, da bo ta dan zapisan z zlatimi črkami. Prav tako so tudi ostali Novak, je g. župnik Bogdan Berce blagoslovil asfalt in s tem vsa naša skupna prizadevanja, ki so bila vzrok, da smo se v tako velikem številu zbrali na tej pomembni prireditvi. Simbolični prerez traku sta opravila g. župan Franc Lipolt in naj mlajši krajan g. Marjan Šabec. Po prerezu traku so vsi prisotni nazdravili in zaželeli srečno vožnjo vsem uporabnikom teh poti. V nadaljevanju programa je vse prisotne udeležence zabavala skupna trio Batista. Otvoritev asfaltirane ceste v Podstenjšku je za na? pomenila istočasno tudi otvoritev ostalih poti v KS Topole. Novoasfaltirana pot Mereče -Podtabor pomeni povezovalno cesto v širšem smislu, saj povezuje Šembije, Knežak in gornjo Pivko z dolino. Mnogo ljudi jo že uporablja, saj za kar lepo število kilometrov skrajša razdaljo do Vremenske doline, po kateri se vsakodnevno vozijo ljudje na delo v občino Sežana oziroma v Italijo. Urejena infrastruktura, urejene poti nam veliko pomenijo in upravičeno upamo, da se bo v prihodnje zaustavil trend zapuščanja vasi; morda se bo Simboličen prerez traku sta opravila župan g. Franc Lipolt in najmlajši krajan g. Marjan Šabec. poti in ulic, kar pa je bilo v veliki meri premalo za izvedbo vseh načrtovanih in opravljenih del. Bistveno večjo finančno udeležbo pa so za uresničitev zastavljenih ciljev prispevali krajani. Poleg finančne soudeležbe so bili krajani udeleženi z lastnim delom in traktorskimi prevozi pa tudi s strojnimi izkopi. Skupno je bilo v naši KS opravljeno: * preko 150 strojnih ur kopanja, * preko 500 traktorskih ur prevozov izkopanega in drugega materiala govorniki, predsednik KS Topole Ado Barbiš, župan občine II. Bistrica g. Franc Lipolt, poslanec državnega zbora g. Vladimir Čeligoj in g. župnik Bogdan Berce, poudarili, da je storjeno delo ogromna pridobitev za te kraje in ljudi. Vsi so tudi izrekli čestitke nad doseženimi cilji in vzpodbudne besede za v prihodnje. Po bogatem kulturnem porogramu, v katerem so sodelovali pevska skupina Sušeč, harmonikarja Andrej in Boštjan Barbiš, Tomaž Frank, recitator Tomaž zgodilo nasprotno, da v naše kraje pridejo novi in mladi ljudje. Kraji pridobivajo novo podobo, ki dajejo predvsem mladim ljudem novo upanje in vero v boljšo prihodnost. Za izvedbo in uresničitev naših načrtov in želja so ob tej priliki v imenu članov sveta KS Topole, vaškega odbora Topole in odbora za KČN Topole in v svojem lastnem imenu zahvaljujem vsem, ki so po svojih močeh sodelovali pri urejevalnih in asfalterskih delih, predvsem domačinom, občinski upravi, KS Šembije in drugim izvajalcem, kakor tudi vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izpeljavi prireditve. KS Topole, Ado Barbiš Snežnik Naslov uredništva: Bazoviška 40, 625O Ilirska Bistrica, tel. 0671400-320. taxi 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredniški odbor: dr. Ivica Smajia, Vojko Čeligoj, dr. Maksimilijan Modic, Ksenija Montani. Ivko Spetič /predsednik! Lektorica: Gabriela Boškin-Biokar Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: -GA Commerce" d.o.o. Ilirska Bistrica Naklada: 1300 izvodov DDV 8% je vračunan v ceno časopisa ČRNA KRONIKA V mesecu avgustu so policisti in kriminalisti obravnavali 14 kaznivih dejanj, od tega največ poškodovanj tuje lastnine, vlomov in tatvin. Na področju cestnega prometa se je zgodilo kar 22 prometnih nesreč, v katerih je bilo 7 oseb lažje telesno poškodovanih, 2 osebi sta bili huje telesno poškodovani, v 13 primerih pa je šlo le za materialno škodo. Tudi na področju javnega reda in miru so imeli policisti precej dela, saj so zaradi najrazličnejših kršitev intervenirali kar 16-krat, dve osebi pa sta bili pridržani do iztreznitve. Pri kršitvah prevladujejo sosedski spori in prepiri v zasebnih prostorih. Na področju varovanja državne meje so policisti PP Ilirska Bistrica v sodelovanje z PMP Jelšane pri ilegalnem prehodu zalotili skupno 21-tih ilegalcev (tujih državljanov), katere so po končanem postopku pri sodniku za prekrške izročili hrvaškim mejnim organom. Med drugim so se policisti ukvarjali še z izginotjem mladoletnika, ki seje po nekaj dneh dopusta na morju sam vrnil domov, obravnavali pa so tudi en požar in hujšo delovno nezgodo v Piami, kjer je žaga neprevidnemu delavcu hudo poškodovala nogo. Ker se bliža začetek šolskega leta, naj vse voznike in udeležence še posebej opozorimo na dodatno previdnost pri vožnji v okolicah osnovnih šol in ob prehodih za pešce. Policisti bodo v prvih 14-ih dneh šolskega leta, kot vsako leto, poostrili nadzor in zoper kršitelje prometnih predpisov dosledno ukrepali. Policijska postaja II. Bistrica PRIPRAVE NA MOJSTRSKE, DELOVODSKEIN POSLOVODSKE IZPITE Pred štirimi leti in pol je Obrtna zbornica Slovenije ob finančni podpori nemške vlade in strokovni pomoči Obrtne zbornice za Munchen in Zgornjo Bavarsko pričela z izvajanjem projekta uvajanja mojstrskih izpitov za predvidoma 55 mojstrskih nazivov. Obrtna zbornica Slovenije je preko območnih obrtnih zbornic izbrala svoje člane, strokovnjake za posamezne poklice, preko srednjih šol pa strokovnjake iz učnega procesa. To so tako imenovani multiplikatorji ali prenašalci znanj. Njihova naloga je priprava odredb za praktični in teoretični del mojstrskega izpita za posamezni poklic, priprava seminarjev in gradiv za kandidate ter sodelovanje pri izvedbi seminarjev za prvi -praktični del in drugi - strokovno-teoretični del mojstrskega izpita. Vsebine mojstrskega izpita bodo zajete v štirih delih: praktični del, strokovnoteoretični del, poslovodni del in pedagoško-andragoški del. Prva dva dela bosta specifična za vsak poklic posebej, zadnja dva bosta enotna za vse poklice. Usposabljanje multiplikatorjev za mojstrski naziv mojster kozmetične nege je v teku. Za področje cele Slovenije se za multiplikatorice za mojstrski naziv mojster kozmetične nege usposablja pet obrtnic. Eno izmed področij kozmetike je tudi pedikura. Obrtnica Emilija Prosen je že drugo mandatno obdobje članica izvršilnega odbora Sekcije frizerjev, kozmetikov in izdelovalcev dišav Obrtne zbornice Slovenije. Zaradi njene strokovnosti in dolgoletnih izkušenj na področju pedikure so se na Obrtni zbornici Slovenije odločili, da multiplikatoric za mojstrski naziv mojster kozmetične nege ne bodo pošiljali na izobraževanje v tujino, ampak bodo slednje opravili kar doma. Tako j e gospa Emilija Prosen letos spomladi pripravila 10-urno predavanje v Žalcu, izpiti pa so bili organizirani 6. junija v Pedikerskem salonu Milka v Ilirski Bistrici. DROBNO GOSPODARSTVO Po uspešno opravljenih izpitih in okrepčilu pri gospe Milki so se naše izpitnice odpravile na potep po Ilirski Bistrici in bližnji okolici. Gospa Vojka Lenarčič jim je orisala zgodovinski nastanek našega kraja in razkazala Hodnikov mlin, za slovo pa vsem obiskovalkam podarila rdeč nagelj iz papirja, ki vse bolj postaja naš razpoznavni znak. Po prašni cesti so se nato povzpele na Sviščake, kjer so zamenjale oblačila in se predale užitkom snežniških gozdov. Seveda jim nismo pozabili pokazati pred kratkim odprte gozdne učne poti Sviščaki, za Snežnik pa je žal zmanjkalo časa. V delno urejeni počitniški hišici Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica je naša tokratna kuharica, obrtnica Milojka Primc, poskrbela, da gostje niso bile lačne. Postregla je z rižoto Berni z gobami in dišavnicami iz okoliških gozdov, pravim snežniškim čajem, mesnimi izdelki mesnice Bubnič, ovčjim sirom ovčarstva Prosen, pekarskimi izdelki pekarne Drobtinica in sadjem in zelenjavo Sadja - zelenjave Godec Plač. Ker pa se po “Šilcu ta pravega” prileže tudi kaj manj alkoholnega, je Okrepčevalnica Danilo poskrbela za veliko, veliko mineralne vode. Za popotnico sta poskrbeli Emilija Prosen in Marika Mikuletič, Milojka Primc pa je za spomin pridala “poslikan glažič”. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo: Pedikerskemu salonu Milka, Ovčarstvu Prosen, Turističnemu društvu Ilirska Bistrica - še posebej gospe Vojki Lenarčič, Marketu Berni, Pekarni Drobtinica, Milojki Primc s.p., Mesnici Bubnič, Okrepčevalnici Danilo, Sadju - zelenjavi Plač, družini Čibej in gospodu Konradu. PREHODNI POKAL BISTRIŠKIH DNEVOV SMO DOBILI V TRAJNO LAST Letos sta se že tretjič zapovrstjo v finalni tekmi za prehodni pokal Bistriških dnevov pomerili ekipi Območne obrtne zbornice Ilirska t* ■ * ■ # I A J t . % J - v : ti 1 , jd, Zadovoljne izpitnice so si ogledale tudi Hodnikov mlin. ( Foto: D. Prosen.) Zmagovalna ekipa bistriških obrtnikov. (Foto: A. Penko.) Bistrica in ekipa Kočanskih Janežev. Ponovno so slavili obrtniki, ki so po treh zaporednih zmagah prejeli prehodni pokal v trajno last. V veliko veselje številnih gledalcev pa so za “štrik” poprijeli tudi najmlajši, kar kaže na to, da ta svojevrstni šport ne bo šel tako kmalu v pozabo. Klasične pohvale za prvo, drugo in tretje mesto v disciplini vlečenja vrvi so letos zamenjale lične košarice, za vsebino katerih j e poskrbela Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica. Turistično društvo Ilirska Bistrica pa je poskrbelo za domiselni aranžma. Košaricam so dodali živo rdeč papirnat nagelj in vejico svežega rožmarina. Piko na i pa je tokrat postavila gospa Jana Bajc (članica Turističnega društva Ilirska Bistrica, sicer pa žena našega obrtnika Oskarja Bajca), ki je z umetelno pisavo skrbno izpisala besede zahvale. Podelitvi priznanj je sledila pogostitev s tradicionalno mortadelo in odličnim kruhom Pekarne Slava iz Ilirske Bistrice, za kar se še posebej zahvaljujemo naši obrtnici Zorki Iskra. Zahvaljujemo se tudi delavkam knjigovodskega servisa Prins iz Ilirske Bistrice, ki so priskočile na pomoč in pa seveda številnim navdušencem, ki ste vzpodbujali naše tekmovalce. KAJ PA POČNEJO AVTOPREVOZNIKI? 16. februarja letos smo prejeli pismo tukajšnjega župana, v katerem opozarja na neurejena parkirišča v občini Ilirska Bistrica. Kritike so bili še posebej deležni prevozniki naftnih derivatov. Slednji so se zbrali 5. marca letos na Območni obrtni zbornici v Ilirski Bistrici in skupno ugotovili, da se problematika parkirišč tiče vseh prevoznikov. Seje sekcije prevoznikov Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica, ki je bila sklicana 3. aprila letos, se je udeležilo nekaj več kot trideset samostojnih podjetnikov. Na omenjenem sestanku so izvolili nov Izvršilni odbor sekcije za promet, ki mu odslej predseduje Miro Strle, v pomoč pa so mu člani: Aldo Samokec, Ro- Na pobudo Območne obrtne zbornice Logatec so se 13. julija 1999 zbrali v Hruševju predstavniki vseh območnih obrtnih zbornic s področja Primorske in Notranjske regije, Župani občin s tega območja, s strani Obrtne zbornice Slovenije pa gospod Igor Pipan. (Foto: Janez Gostiša.) V začetku meseca julija so se v okrepčevalnici Danilo v Ilirski Bistrici sestale članice Sekcije frizerjev, kozmetikov in pedikerjev Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica. (Foto: A. Penko.) bert Batista, Danjel Janežič, StA Pugelj, Voj mir Vičič in Sl*™1 Slavec. !u Beseda je tekla o problem3' °! parkirišč, ki s približevanjem 6. j n 2001 postaja vse bolj aktualna ' zadnjih Informacij Območne ol’,J°tl zbornice Ilirska Bistrica je bil namel1 0 prav temu vprašanju. Trenutn0 e poteka anketa na to temo. In kaj m6 . vi? V SESTALE SO SE «. ČLANICE v, SEKCIJE S FRIZERJEV, jj KOZMETIKOV l'( ob, PEDIKERJEV k Na seji so kritično spregovoril najaktualnejših problemih v bran3 j ^ se dotaknile cenikov osebnih st°*jl Izvolile so tudi nov Izvršilni ° J Sekcije frizerjev, kozmetik0'] pedikerjev v sestavi: Patricija (Studio Patricija, Pregarje), ^ Lazar (Frizerski salon Neda, Katarina Hrenovec (Frizerski* Estetica, Dolnji Zemon), Nives ^ (Frizerski salon Biserka, Podgr> Jožica Kavčič (Beauty ^ Ljubljana) in Emilija (Pedikerski salon Milka, Bistrica). Izvršilni odbor bo za enega leta vodila gospa Fb’o(l? Zjačič (Frizerski salon Lea, 1*' ’ Bistrica>- . A Članice sekcije so si za letosnj ^ zastavile dokaj ambiciozen pr°^ saj nameravajo podeliti pr>z^jj mentoricam v sistemu moj str 1 izboraževanja, ki so si že prlC\, potrdilo o verifikaciji obratoval1*,, sklopu prireditve “Moja dež^3 načrtujejo “frizerski show”. AVTOMEHANIK LAZAR 'i V sredo 28. julija letos je na K 45 v Postojni odprl avt° ^ pooblaščeni prodajalec in servis^, Fiat in Lancia Anton Lazar iz # ki je pred leti renoviral js m avtomehanično delavnico na J Vrata salona je odprl ilirsko^'5 , župan gospod F rane Lipolt, za P & počutje pa je poskrbela pevska Sušeč. j Lazarjevi so znam ko* j ak‘J, gostoljubna družina, zato ni na ^ da seje tudi tokrat miza šibila p različnih dobrot. ,i V novem avtosalon0 j postrežejo z rezervnimi deli znamke Fiat in Lancia. DOBIMO SE N> CELJSKEM SEJMU , ,v; pripravlja: Alenka Penko iJ C*!v,Wia , ',v" «0/7 ekipa, ki nas je leta 1998 zastopala na državnem prvenstvu v ^«c 'r'bniku Mačkovci pri Brestanici, prvi z desne je pokojni gospod Viktor Polje, kdo bo tebe ljubil, kadar jaz umrl bom... (A. Mihelčič) ZAHVALA ob izgubi naše drage hčerke, mame in stare mame MIRELE - GABRIJELE VOLK roj. POLH 18. 8.1934 - 15. 8.1999 zaj^ahval)ujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem Cene besede sočutja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala župniku *apetg v en °bred, domačemu cerkvenemu zboru in MPZ D. Kette za Za'ost*nke ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na L0g P0**- Še posebej se zahvaljujemo sosedom: Jadranki, Mileni in družini Ho§t' ’ s°delavkam Prinsa, dmžini Jaksetič iz Podgraj ter sorodnicam Mirjam Jančič in Nevenki Tomšič. Žalujoča mama Alojzija in hčerka Alenka z družino. “KAKO SMO SI KRAJŠALI ČAS NEKOČ IN KAKO SI GA KRAJŠAMO DANES” MEDGENERACIJSKI TABOR MAŠUN 99 -ZDRUŽEVANJE PRETEKLOSTI S •f-oCne obrtne zbornice se bodo letos a’[e(ktavili v novozgrajeni dvorani L j,UPaj s stanovskimi kolegi iz Izole, l3; °Pra in Območne obrtne zbornice j*žana. * im ^ So^oto> 11 • septembra, ko bodo športne igre zapokal MOS 99, ,el °rganiziran brezplačni avtobusni Cv°z iz Ilirske Bistrice. Športnikom se do zasedbe prostih mest lahko pridružite tudi ostali člani zbornice. Po lanskoletnem vzoru pa bomo v torek 14. septembra 1999, pripravili predstavitveni dan naših krajev, običajev in navad pod sloganom “Dežela Ilirskobistriška - od Brkinov, bregov Vjlke uode do snežniških gozdov”. Obiščite nas! VUCTOR HRABAR.... Il ^red časom smo se poslovili od našega upokojenega obrtnika Viktorja I abarja \z lirske Bistrice. Obrtno dejavnost, splošno zidarstvo, je opravljal od L'1980 do 15.1.1988 leta. Kljub upokojitvi seje še naprej zanimal za delo v v |' Vski organizaciji in aktivno sodeloval kot športnik. Nasploh je gospod Hrabar L (*el svojega življenja zapisal športu. Generacije srednjih let se ga spominjajo 1 ^strašnega golmana, v poznejših letih pa seje posvetil manj razburljivim rib rt°m’ k°t upokojeni obrtnik se je udeleževal državnih prvenstev v lovljenju k*0Vcem> ki jih vsako leto organizira Obrtna zbornica Slovenije. Zaradi 6l 2tl°sti v domači ribiški družini, kije imela istega dne tekmovanje, se letošnjega lskega državnega prvenstva v lovljenju rib ni udeležil, si je pa ves čas 2adeval, da bi sestavil ekipo. * branimo ga v lepem spominu. SEDANJOSTJO Medgeneracijski tabor - srečanje ene izmed skupin. Ljudje smo kot biseri - dragoceni in neponovljivi v svoji enkratnosti vseobsegajočega stvarstva zemlje. Ko se ostro zrnce morskega peska zarije v telo školjke, se oglasi bolečina, ko pa uzre svetlobo dneva postane, v mojstrovih rokah, dragocen kamen. Tako nekako, v simboličnem pomenu, je bilo doživeto naše prvo medgeneracijsko srečanje na Mašunu. Med nami so vzvalovale silnice na novo odkritih energij, ki so jim dajali moč starejši z izkušnjami preteklega, mladi z neustavljivim stremljenjem v jutrišnji dan in vsi tisti ostali, ki že stojimo sredi prehojene poti razpeti med včeraj, danes in jutri... Bili smo navidez različni, pa vendar dragoceni in neponovljivi v svoji enkratnosti, ki smo jo ta dan poklanjali drug drugemu. In resnično, drug za drugega smo kot biseri, ki nam bodo lepšali prihajajoče dni... V vozlu vprašajev in mnogih srečanj, ki jih tkejo “načrtovana naključja” smo se znašle voditeljice skupin starih za samopomoč že veliko pred dogovorjenim 17. junijem oz. Mašunom 1999. Že dolgo je namreč med nami tlela skrita želja, da bi tudi v Ilirski Bistrici uresničili medgeneracijski tabor - tabor generacij mladih, ljudi srednjih let in starejših. Iskrico našega razmišljanjaje z veliko žara, vzpodbud in podpore končno prižgala ga. Marica Šlenc-Zver, direktorica Doma starejših občanov, najprej s tem, daje to obliko druženja vključila v program dogodkov posvečenih letu starejših in pozneje pri oblikovanju in izpeljavi “Mašuna 99”. Ekipi voditeljic skupin starih za samopomoč, v kateri so bile: Sonja Maljevac, Marij a Počkaj, Marij a Primc, Emanuela Rebec, Vesna Bizjak, Mira Lenarčič, Jožica Matko, Nataša Renko, Marica Šlenc-Zver, Nada Čeligoj, Nadja Baša in Darinka Dekleva so se pridružile tudi delavke zdravstveno-negovalne službe Doma starejših občanov in harmonikaša ga. Vojka Pirih in g. Lojze Bajc. Ton celotnemu dogajanju pa so dali prav člani skupin starih za samopomoč iz Doma starejših občanov, Trnovega, Velikega Brda in mladi pomladkarji Rdečega križa iz Ilirske Bistrice. Dogodki na Mašunu so stekli in o tem “KAKO SMO SI KRAJŠALI ČAS NEKOČ IN KAKO SI GA KRAJŠAMO DANES?” smo si želeli čim več povedati. Našemu vabilu na medgeneracijski tabor seje odzvalo kar 69 ljudi vseh starosti in stanov, od najmlajše, ki je imela komaj 12 let in najstarejšega, kije odštel že 87 let. Voditeljice skupin smo se razdelile v pare in glede na število udeležencev tabora predvidele delo v petih skupinah, ki so jih označevale RUMENA, MODRA, RDEČA, ZELENA in VIJOLIČNA barva. V vsaki skupini so bili naključno izbrani predstavniki Doma, skupin iz Trnova, Bistrice in Velikega Brda ter po dva predstavnika mladih in po dva do trije predstavniki srednje generacije. Skupaj je bilo v vsaki skupini po 14 udeležencev tabora. Prvi stik s skupino je bil namenjen medsebojnemu spoznavanju. Pri tem smo si pomagali s klopčičem volne, ki je potoval iz roke v roko, od enega do drugega, kot prijazni posrednik, ki nas je vzpodbujal: “Vrzi me naslednjemu, naj me ujame v svoje dlani, da bo povedal zbranim KDO JE in OD KOD PRIHAJA?” Klobčič volne je krožil med nami in za seboj puščal niti, ki so se med seboj prepletale, zapletale in ustvarjale mrežo, v katero je bil ujet vsak izmed nas. Za trenutek smo postali ujetnik prepletenih niti, ki so v simboličnem pomenu ponazarjale prepletenost naših medčloveških odnosov. Dogajanje v skupinah je bilo v nadaljevanju namenjeno pogovoru o tem, kako smo si krajšali čas včasih in kako si ga krajšamo danes. Kaj vse so odkrivali ti pogovori? Starejše udeleženke tabora so se spominjale že zdavnaj pozabljenih družabnih iger, plesov, šal in modrosti. Na koncu smo še vsi skupaj nekaj iger odigrali in tudi zaplesali. Mladi pa so nas pritegnili v igre zdajšnjega časa. Dogajanje na taboru pa ni bilo samo oživljanje preteklosti, ki se je prepletalo s sedanjostjo, temveč tudi doživetje izkustva, da so starejši ljudje resnično neizčrpen vir modrosti in izkušnje za starejše, daje v mladih ljudeh toliko prijaznosti in prikrite radovednosti, ki ima redkokdaj priložnost, da se tudi izrazi. O tem nam govorijo glasno izražene misli nekaterih udeležencev tabora: -iz Doma starejših občanov “Všeč mi je bilo, ker so bili z nami mladi. Srečala sem se s svojimi znankami iz Velikega Brda.” Ivanka Kirn “Slabo slišim in težko hodim, zato nisem tako v dogajanju. Kljub temu mi je bilo zelo, zelo lepo. Opazovala sem ljudi in naravo. Na Mašunu sem bila prvič, čeprav sem iz teh krajev in sem stara že 87 let.” Štefanija Uljančič “Vse mi je ugajalo. To moramo še ponoviti, skupaj z mladimi in tistimi, ki še niso v Domu.” Cvetka Korene “Nama z možem je bilo lepo. Vse je bilo tako sproščeno, veselo ...” Ivanka Vovk “Lepo je bilo in hvala vsem, ki so nam omogočili to bivanje na Mašunu.” Alojz Božič - in predstavnikov mladih udeležencev tabora “Na Mašunu mi je bilo najlepše, ko smo se pogovarjali o preteklosti. Morali bi se pogovarjati o igrah nekoč in danes, aje pogovor večkrat zaneslo in smo se pogovarjali tudi o marsičem drugem.” Tanja “Na Mašunu smo se prav prijetno zabavali. Čeprav nismo bili s svojimi vrstniki, smo se imeli lepo. Spoznala sem, da se tudi starejši ljudje znajo zabavati in razvedriti svojega duha. Še vedno se spominjajo iger, ki so se jih igrali v svoji rani mladosti. Upam, da bom tudi jaz v svoji starosti moje izkušnje govorila mlajšim.” Martina Batista Čeprav je naše druženje trajalo le en dan, je bil dosežen zastavljen cilj, to je - medsebojno druženje treh generacij - pripadnikov mladih, ljudi srednjih let in starejših. Ob koncu smo se razšli z občutkom, da je vsak izmed nas prispeval delček sebe, zato da smo se počutili tako prijetno, veselo in sproščeno. Ob koncu smo si rekli - NASVIDENJE NASLEDNJE LETO NA DRUGEM MEDGENERACIJSKEM TABORU, MORDA PRAV TU, NA MAŠUNU! Mira Lenarčič P. S.: Medgeneracijski tabor - Mašun 1999je bil uresničen s pomočjo strokovnih delavk: - Doma starejših občanov - Centra za socialno delo - Občinskega odbora Rdečega križa in - Osnovne šole Antona Žnideršiča iz Il.Bistrice in z materialno pomočjo: - Združenja za socialno gečbntologijo in gerontogogiko Slovenije, Ljubljana - Doma starejših občanov - Občinskega odbora Rdečega križa - Občine Ilirska Bistrica - Pekarne Drobtinica, Mala Bukovina - Tiskarne Feliks - grafične storitve, II. Bistrica - I &1, Ilirska Bistrica za kar se vsem ISKRENO ZAHVALJUJEMO. ......--------------------------------------in GZS - Območna gospodarska zbornica Postojna v sodelovanju s CTU Ljubljana vpisuje v izobraževalne programe: 1. TRGOVEC - prekvalifikacija po poklicu PRODAJALEC - pogoj za vpis je končana IV. stopnja izobrazbe katerekoli smeri (izobraževanje traja 5 mesecev) 2. Prekvalifikacij a v EKONOMSKO KOMERCIALNEGA TEHNIKA - pogoj za vpis je končana V. stopnja izobrazbe katerekoli smeri (izobraževanje traja približno 6 mesecev) 3. Diferencialni program EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK - pogoj za vpis j e končana IV. stopnja izobrazbe - smer prodajalec (izobraževanje traja 1 leto in pol) Informacije in prijave na GZS - Območni zbornici v Postojni, Cankarjeva 6 in na tel. št. 067/200 110 vsak delovni dan od 8. do 14. ure. L .. .......... .............. NOVOSTI V KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA ZA MLADINO ETKO, M.: Vrbovška ljudska pravljica; LLAMAS Ruiz, A.: O notranji zgradbi živali; PLUT-Štraus, M.: Domače čarovnije; DOMAČE živali; HOLC, M.: Mične gospodične; LAINŠČEK, F.: Žlopi; LJUBEZNIVE živali; MASTNAK, G.: Lov za izgubljenimi rolerji; MOJ prvi živalski besednjak; POGUMNE živali; RADOVEDNI mladiči. LEPOSLOVJE ZA MLADINO BAKTER, N.: Zacvilila bom!; BAKTER, N.: Začivkal bom!; BAKTER, N.: Zalajal bom!; BERTINETTI, A.: Mirjam in Emanuel; BROWN, A.: Mala postovka; DISNEY, W.: Walt Disney’s Bambi in gozdne živali; FRANČIČ, F.: Ne reci luni, da sem sama; FRENCH, V.: Osatova princesa; GILCHRIST, C.: Carjevič Ivan in Žar ptica; GOSCINNV, R.: Nikec in prijatelji; HARGREAVES, R.: Mala sitnica; HARGREAVES, R.: Mali dobrovoljček; HARGREAVES, R.: Mali dvojčici; HARGREAVES, R.: Mali skopuh; JOHNSON, P: Pasja mora; KORMAN, J.: Babe. Pujsek v mestu; MARKOVIČ, S.: Teta Magda ali Vsi smo ustvarjalci; MAL, V.: Roko Rok; MILIČINSKI, F.: Pravljice; PETIŠKA, E.: Kako je krtek prišel do hlačk; POHL, P: Pogrešam te, pogrešam te; SMRKCI; SOPKO, E.: Beli vran in čma ovčka; ŠENICA Pavletič, V.: Skrivnosti zmajevega mesta; ŠIROK, K.: Polžja hišica; TRŠAR, M.: Zgodbe o psu Riku; WILSON, J.: Poredne punce; ZAVADLAV, I.: Tonček na luni. STROKOVNA LITERATURA ZA ODRASLE BROOKFIELD, K.: Pisave; GORIŠKA knjižnica Franceta Bevka; ADLER , A.: Smisel življenja; BURNHAM, S.: Knjiga o angelih; FIELD, L.: Kako si pridobimo samospoštovanje; HARRILL, S.: Ti si zvezda tvojega življenja; HAY, L.: Nikoli ni prepozno; JASPERS, K.: Filozofska vera; JURIŠIČ, B.: Zakaj mi to delajo?; MACGINNIS, A.L.: Samozavest; PIEPER, J.: Kaj pomeni filozofirati?; PIPHER, M.: Sodobna Ofelija; SELIČ, P: Psihologija bolezni našega časa; STRES, A.: Etika ali Filozofija morale; TRSTENJAK, A.: Filozofski spisi II.; VSAK dan je lahko nov začetek; ARNDT, K.: Denar ne pade sam z neba; ASH, T.G.: Dosje; BINDER, G.: Moj otrok vendar ni neumen!; DELETIČ, Č.: Nevami časi; DRŽAVA Slovencev, Hrvatov in Srbov. Narodna vlada; EVROPSKA socialna in zaposlovalna politika; KAMNAR, H.: Javni zavodi med državo in trgom; KOS, M.: Slovenska inteligenca; LEVINSON, J. C.: Popoln gverilski marketing; MEINERTS, E.: Hura, vnučke imam!; POLLAN, S.: Živeti bogato; POŽARNIK, H.: Proti toku; REGISTER pravnih predpisov Republike Slovenije; SLOVENIJA v Evropski uniji?; SLOVENSKI pravni register - 99; STANDARDNA klasifikacija dejavnosti; SUVERENOST Slovenije?; TWENTIER, J.D.: Pozitivna moč pohvale; ŽNIDARŠIČ Kranjc, A.: Investicijski skladi v Sloveniji; ARNUŠ, O.: Dodatni pouk matematike za srednje šole; GELLER, R.: Microsoft Office 97 v besedi in sliki; HARVEY, G.: Excel 97 za Windows za telebane; HOLY-Klančar, H.: Poslovna informatika. Urejevalnik besedil Word for Windows 6.0; KLJUČ za določanje vretenčarjev Slovenije; KOŽUH, V.: 1001 vprašanje iz fizike; MALA flora Slovenije; OKFORDOVA ilustrirana enciklopedija astronomije; TAYLOR, C.: Znanost; WANG, W.: Microsoft Office 97 za Windows za telebane; ARNOT, R.: S prehrano proti raku na prsih; BIGGS, M.: Zelenjava; CANDELLA Belelli, E.: Zlata knjiga za dom; DEKLEVA, B.: Ekstazi in plesne droge; GOOKIN, D.: PC za telebane; GOOKIN, D.: Word 97 za Windows za telebane; HOFFMAN, R: Netscape in WWW za telebane; IVANČIČ, A.: Radiestezija in škodljiva sevanja; KOSTREVC, L.: Računalništvo in informatika; KURJA juhica za dušo; LOWE, D.: Omrežja za telebane; NOVAK,V.: Ognjemet dišav; POCHERT, T.: Sam svoj mojster; RATHBONE, A.: Win-dows 98 za telebane; ROZMAN, S.: Sanje o rdečem oblaku; SEHER, A.: Zgodovina premogovnika Velenje; ŠOSTER Olmer, K.: Dojenje in materinstvo iz srca; ŠPILAK, Š.: Podjetniški priročnik; VRELEC mladosti 2; WALSH, A.E.: Java za telebane; BARKER, L.: Oživite staro pohištvo; BREZNIK, B.: Osnove tradicionalnega karateja; DE LAURETIS, T.: Film in vidno; LOTZ, J.: Naravna in kulturna dediščina. Rusija in Vzhodna Azija; MLAKAR, S.: Gabrijela Mrak, tolminska operna pevka; NEUBAUER, H.: Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji; SPACAL, J.: Grafika; ŠE eno si zapojmo; AVSEC, O.: Esperantsko-slovenski slovar; MURPHY, R.: English grammar inuse; MURPHY, R.: Essential grammar in use; REIMANN, M.: Grundstufen-Grammatik; SOARS,L.: New headway English course; SWAN, M.: How English works; WALKER, E.: Grammar practice for upper intermediate students; IVAN Pregelj; ATLAS sanjskih krajev; ESCOTT, J.: Prince William; FABINC, I.: Kompleksnost starega in novega sveta; FURNAS, B.: Leonardo DiCaprio; GRAY, C.: Bob Geldof; GRDINA, I.: Spomini Helene Kottanner; HOPKINS, A.: Diana; KUBLER-Ross, E.: Kolo življenja; RADOVANOVIČ, S.: Koroška; SUMMERS, A.: Uradno in zaupno; ŠTOLFA, F.: Zdravnik in skladatelj dr. Anton Schwab; TURK, R.: Clinton in Slovenija; ZASTAVE sveta. LEPOSLOVJE ZA ODRASLE B AKTER, N.: Zmagala bom!; BECKETT, S.: Novele; BROWN, P.: Mojemu ljubemu bratu; CLARK, M. H.: Razdrta zibelka; CORNWELL, P. D.: Dokaz; CVETAEVA, M. I.. Ujeti duh; GOETHE, J.W. von: Faust; HAILEY, A.: Airport; HARDY, T.: Jude the obscure; HIBBERT, E. B.: Nevesta; HUGHES, T.: Vran; JANČAR, D.: Konec tisočletja; JANČAR, D.: Zvenjenje v glavi; JOHNSON-Debeljak, E.: Tujka v hiši domačinov; KOBALT, A.: Teče Drava, teče; KORUN, B.: Ostrina miline; KOZAR, L., 1910- Moji konjički; KRAMBERGER, T.: Spregovori morje; KURJA juhica za krščansko dušo; MARGUERITE d’Angouleme, navarska kraljica; MERC, D.: Slepi potnik; MORGAN, M.: Sporočilo iz večnosti,; MRAK, A.: Drugačen od drugačnih; MRAK, D.: Labod; MRAK, D.: Nevihta; MRAK, D.: Svoboda; MRAK, D.: Življenje življenju; NA poti naprej - otroci sonca; 0’NEILL, R.: Dark streets; PATON, A.: Cry, the be-loved country, PEINKICHER, I.: Piromanka srca; POGELŠEK, A.: Pesmi pravljične sreče; REMARQUE, E.M.: Postaja na obzorju; STRLE, V.: Pesmi; STRLE, V.: Zelena ptica; SUHOV, E.: Jaz, boter; SVETINA, I.: Ojdip v Korintu; TOMANIČ, J.: Srobot; TRAMPOLIN; TUROW, S.: Presumed innocent; VILHAR, M.: Vrh skaline silovite; VILHAR, M.: Vrnitev Miroslava Vilharja; VSE najboljše za rojstni dan; WHITMAN,W.: Travne bilke; ZORMAN, L: Ko odletijo lastovke. DVIG SLOVENSKEGA BORZNEGA INDEKSA NAD 1850 INDEKSNIH TOČK V mesecu avgustu seje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev začelo nekoliko živahnejše trgovanje z delnicami podjetij, ki so bila že nekaj časa v ospredju pozornosti investitorjev. Slovenski borzni indeks je začel počasi, a vztrajno rasti in je proti koncu tretjega tedna dosegel že 1869 indeksnih točk. Razlogi za dvig so predvsem v večjem zanimanju investitorjev za delnice trgovskih in farmacevtskih družb. V ospredju borznega dogajanja so vsekakor delnice trgovskega podjetja Mercator, katerega enotni tečaj delnice je v slabem mesecu dni prebil mejo 10 000 tolarjev, se zvišal za slabih 19 odstotkov glede na mesec poprej in je znašal na dan 20.08.1999 okoli 11 200 tolarjev. Tej delnici sledi tudi veliko zanimanje za delnice podjetja Kovinotehna Celje, tako prednostne kot tudi redne. Slednjim seje enotni tečaj dvignil za dobrih 28 odstotkov glede na mesec poprej in se giblje okoli 900 tolarjev. Možnosti za špekulacije za tako velik skok tečaja in spraševanj kdo stoji za odkupom delnic je bilo konec, ko je trgovsko podjetje Merkur javno objavilo, da namerava prevzeti celjsko podjetje. Gibanje tečaja Kovinotehne v prihodnosti je dokaj negotovo, dejstvo pa je, da Merkur ocenjuje realno vrednost delnice Kovinotehne na 750 tolarjev. Močno se je povišala vrednost tudi delnicam Leka, ki je kljub zapozneli javni objavi o podpisu pogodbe z angleškim podjetjem za izdelavo in prodajo obližev, zadržala 10 odstotno povečanje tečaja glede na vrednost pred mesecem in seje oblikovala pri 38 800 tolarjih. Zanimive so bile tudi delnice Emona Obala Koper pri višjih 2 270 tolarjih, kar je 8 odstotno povišanje enotnega tečaja glede na mesec poprej in delnice BTC, katerih tečaj seje v mesecu dni zvišal za dobrih 6 odstotkov in je 20.08. znašal 13 920 tolarjev. Dosti bolj je bilo živahno dogajanje na prostem trgu. Veliko povpraševanje po delnicah pooblaščenih investicijskih družb, predvsem polnih, je krojilo oblikovanje PIX-a, ki je na dan 20.08 znašal 1 383 indeksnih točk. Največ trgovanja je bilo z delnicami Nacionalne finančne družbe 1, katere enotni tečaj se giblje pri 85 tolarjih za delnico. Veliko prometa je bilo tudi z delnicami Triglav steber 1 pri višjih 86 tolarjih. Visoko so tudi tečaji delnic praznih in polpraznih PID-ov, največjo rast med njimi so dosegle delnice Triglav steber 2, Atene in Kmečka družba. Lepo rast so dosegle tudi delnice nekaterih podjetij in sicer Gorenja, katere enotni tečaj seje dvignil preko 2 000 tolarjev, ter Heliosa iz Domžal pri okroglih 34 000 tolarjih. Glede na to, da se bodo investitorji počasi vrnili z dopusta, lahko pričakujemo zanimivo dogajanje na borzi, kjer vlada optimistično razpoloženje, zato je dokaj velika verjetnost, da se bo splošna rast tečajev delnic nadaljevala tudi v zgodnji jeseni. V Ljubljani, 23.8.1999 BlažSeražin, Ilirika BPHd.d. letnice netcaterm poajt Jm ILIRIKA ODMEVI TABORA NA KALCU LITERARNI VEČER TUDI V KNEŽAKU Knežak, 17. julija 1999: Le dobra dva tedna po veličastni proslavi 130-letnice tabora na Kalcu je delavno kneško kulturno društvo Piškotek pripravilo prijeten literarni večer, kjer so avtorji predstavili izbor Vilharjevih epskih pesmi izdanih v knjižni obliki s slikovitim naslovom Vrh skaline silovite. Omenjena knjižna izdaja je prva tovrstna izdaja kneškega kulturnega društva, o čemer je zbranim spregovoril predsednik društva Vojko Mihelj. Knjigo so posvetili tako Miroslavu Vilharju, kije nekoč bil tudi kneški župan in pobudnik taborskega gibanja, kot visokemu jubileju Tabora na Kalcu, gotovo najpomembnejšemu narodnemu dogodku na kneškem, ob zgornji Pivki in daleč okrog. Manj znane pa so gotovo izredno pomembne Vilharjeve epske pesmi, ki so trdno povezane z resničnimi dogodki in ljudskimi pripovedkami s pivškega. Predstavil jih je avtor izbora in študije prof. Silvo Fatur, tudi sam domačin iz bližnjega Zagorja. O izvirnih ilustracijah, ki jim študijski pristop daje tudi dragoceno dokumentarno vrednost časa, v katerem so Vilharjeve pesmi nastajale, je zbranim spregovoril avtor Romeo Volk. Prijeten literarni večer, ki mu je tokrat nudilo streho gostišče Štirna v Knežaku, je obogatil še glasbeni dodatek, ki gaje hvaležni publiki poklonil družinski trio Gregor, Nina in Romeo Volk. Tekst in slika: Vojko Čeligoj KINO Informacije: 81-569 FILMI V SEPTEMBRU nj! PAST (Entrapment), amer. barv., trik1 trajanje 100 min Režija: Jon Amiel Igrajo: Sean Connery, Catherine Zeta' Jones . 3.9.99 ob 20.30, 5.9.99 ob 18. in 20.3" PERDITA DURANGO (Perdita Durango), mehiški barv., trajanje 12”1 Režija: Alex de la Iglesia Igrajo: Rosie Perez, Javier Bardem 4.9.99 ob 20.30 GENIJ (Holly Man), amer. barv., j komedija, trajanje 114 min ® Režija: Stephen Herek Igrajo: Eddie Murphy 10.9.99 ob 20.30 $a. VI KVARTOPIRCI (Rounders), at«** v{ barv., triler, trajanje 120 min Režija: John Dahi Igrajo: Matt Damon, Malkovich j tu 12.9.99 ob 20.30 h r " John Torturro, 3" jj STUDIO 54 (54), amer. barv., ?■ trajanje 89 min | n; Režija: Mark Christopher st Igrajo: Ryan Phillippe, Salma Haye^ Neve Campbell 0] 19.9.99 ob 20.30 L SESUTI HARRY (DeconstructinK. Harry), amer. barv., komedija, trajati min |( Režija: Woody Allen ^ Igrajo: Woody Allen, Mariel ^ ' Hammingway, Demi Moore, Bill V b Kirstie Alley, Robin Williams 25.9.99 ob 20.30 J P' TANI, francoski barv., komedija, t""1 85 min - Režija: Gerard Pires ji Igrajo: Samy Naceri, Frederic Diefe B 26.9.99 ob 20.30 B I C PRIDRŽUJEMO SI P RA VICO DO \ SPREMEMBE PROGRAMA A 4 p UPOKOJENCI Upokojenci smo najrajši pri vinskem studencu. V studencu naj bo belina ali črnina, glavno je, da se dela slina. Čaše nalite s črnino, to presega vsako milino. Ko se nekaj tega posrka, kmalu v glavi trka, vendar korajžo da, če se spije do dna. Kozarček črnine slabe misli odrine. Popiti par kupic, misliš, da si veselja kupec, če pa popiješ še kaj več, je ti tečejo besede, kod da jihie iz vreč. Pogovori se kar zavlečejo, vso zgodovino ven privlečc} Anto* $ OTVORITEV RAZSTAVE WHERE ART JOINS SORCERV g. 23. junija 1999 je bila ob 19. uri v galeriji na Gornjem Zemonu 12 pri Ilirski ^ strici svečana otvoritev stalne razstave Where Alt Joins Sorcery umetnice Mirande. v°Htev seje začela z umetničino predstavitvijo osnovnih elementov - zemlja, voda, ogenj in zrak - ki ob pravilni postavitvi iniciarajo tudi peti element. Šamanski del predstave seje nadaljeval s predstavitvijo vaj Carlosa Castanede Tensegrity. Umetniški del predstave seje začel s humornim vložkom s publiko, ko je umetnica na izviren način ob zvokih digeridoo glasbe komunicirala z občinstvom. Skozi predstavitev steklenih objektov in sedemnajstih akrilinih reliefov, med katerimi je tudi zbirka ciklusa Rastlin moči, je umetnica predstavila tako svoje delo kot tudi hišo - galerijo. Po predstavitvi so se gostje, ki so prišli iz vse Slovenije (Štajerske, Gorenjske, Ljubljane i in Primorske), v prijetnem vzdušju zabavali ob *.ariJuavstralskega digeridoo izvajalca Mithoka in glasbi slovenskega enfant terriblea 1 Ena še pozno v noč, nato pa so izpolnjeni odšli domov. R posebnemu vzdušju galerije je nedvomno veliko prispevala energija pokrajine, V|0ji ilirskobistriška dolina na posebnem stičišču energij v Sloveniji, kjer se srečujejo iS.M e2uje krajinski [o! je^e* Snežnika, ki Ze*° mogočna saJ pove-aJe krajinske Aeje Slovenije. ^to je nujno, da s St^eni več sred-j0g’ Predvsem pa VolJ'e, za olto,nitev čistega deluJa v tem pre- ^ stai^"azstava je bila 14gt'° odprta do I nan/ 9^9, po predhodnem dogovoru pa si jo lahko ogledate tudi sedaj. V prihodnje sts e,rava lastnik galerije Patrice Monroe, ki vodi tudi podjetje Falgor, dejavnost njtje še razširiti, saj poslopje, katerega obnova še vedno poteka, nudi številne 2n°sti> med drugim tudi za seminarje, ekološke delavnice, biološko pridelavo hrane, 5 etn>ška srečanja, multimedijske performanse - odvisno tudi od sredstev, kijih bo .>a °b tej priližnosti pa bi se želel še posebej zahvaliti vsem, ki ste podprli projekt -^ ar°valnica Triglav, Banka Koper, GA Commerce, Steklarstvo Omahen in Fastram Brelludi tistim, ki so pomagali pri prenovi galerije - Livarna Maribor, RT Razgoršek, |g>Cerknica, Avtotehna Canon, Digital Logic, družina Rolih, KLI Logatec, MK O0,en,ring, KSP Ilirska Bistrica, Unitas, Kolpa San, Erik Blake, družina Login, Kereni.sba Banka, Matej Rozman, Bogomir Kovačič, Marles, Gorenje, Gorenje ^"jka, Dragan Pažin, Jernej Gerbič, Milko Križman, Kamnoseštvo Kunovar. 4qq s' Usti, ki bi si radi ogledali galerijo, se lahko dogovorite za ogled po tel. 067/ pre, če pa želite več informacij o Mirandi ali galeriji, si lahko ogledate tudi wStavitvene strani na internetu http://www.mirandaishereagain.com in http:// W'falgor.com. Patrice Monroe ¥ # Radio 94 d.o.o. Kolodvorska 5a 6230 Postojna Telefon: 067/25-123 in 24-150 y a Radiu 94 že od samega začetka mislimo tudi na najmlajše poslušalce, p sredo nakaj minut po 18. uri se z osnovnošolci dobimo v Sredinem rom sva Fornu- Ob začetku je bila ekipa precej večja, kot je danes. Od petih članov Pet ]°Sta*‘ Špela in Nina, ki sva ob oddaji rasli in si nabirali izkušnje skoraj pa .^ičajno se zabavamo s kvizom, dobro glasbo in pogovori s poslušalci, vsem hje najljubši del oddaje tisti, v katerem podelimo nagrado našega sponzoja Dke -p-pj Da . °biš“ Fa se nas poslušalci ne naveličajo, se včasih odpravimo na teren m večkemo kakšno osnovno šolo s področja, ki ga radio pokriva. Tudi v studiu tpep.at gostimo tako zanimive mladostnike kot tudi čisto prave slovenske Sna-1JS^e zvezde. Z nami so že bili Vili Resnik, Anja Rupel, Foxy teens, Janja dja in drugi. °drRSak° Poloti6 si sicer privoščimo oddih, vendar sezono končamo s posebno b0 J0 0,° obletnici radia, v kateri se zvrsti več mladih gostov, podelimo pa tudi Einikino nagrado. ^slu' m r°m Pom P0™ si je v preteklih letih nabral veliko število mladih p0sebSalcev, s katerimi smo se ob tedenskih druženjih spoprijateljili in tega prav t\[aj neSa prijaletjstva v prihodnosti nikakor ne nameravamo zanemariti. Njna . toreJ tudi to sezono ne boste ostali brez svoje oddaje na Radiu 94, hajjj. 'n ^pela pa pripravljava presenečenje. Pustite se presenetiti in bodite z 'tudi v prihodnje! Špela Bratina PRED 100 LETI JE TUDI POŠTA ILLYRISCH FEISTRITZ POSTALA ILIRSKA BISTRICA O 190-letni tradiciji pošte v Ilirski Bistrici so se bralci Snežnika že seznanili. Manj pa je znano, kako hude boje so bili naši predniki s tedanjo oblastjo za slovenski naziv kraja tudi v vseh uradnih navedbah. V vseh uradnih listinah je bilo Trnovo Dornegg in Bistrica Feistritz ah Illirisch Feistritz. Če je oblast postopoma popuščala pri uporabi slovenskega jezika, je pa neverjetno trmoglavo vztrajala prav pri nemški obliki imena kraja. Lep primer takega odnosa je zapis vknjižbe Narodne čitalnice v Ilirski Bistrici v register glavarstva v Postojni, 3. junija 1864. Takole piše: “Narodna čitavnica in Feistritz”. Na stavbi naše železniške postaje je še vse do prihoda Kraljevine Italije stal napis DORNEGG -FEISTRITZ. Kot posebno hrabro in odločno dejanje lahko štejemo zahtevek bistriških mož, kot so bili župan Anton Žnideršič in njegov namestnik Albert Domladis, v letu 1910, ko so zahtevah od dvorne službe na Dunaju, da jim napiše listino o proglasitvi našega kraja v trg Ilirska Bistrica v slovenskem jeziku. Ustrašili se niso niti visokega denarnega plačila za takšno izjemo. Podobno je bilo tudi v poštnem poslovanju. Avstrijska oblast je vztrajala z nemškim imenom Bistrice - Levo: žig bistriške pošte iz zadnjih desetletij prejšnjega stoletja. Na žigu je le nemški napis: ILLIR. -FEISTRITZ. Desno: Nemško-slovenski dvojezični napis na poštnem žigu pošte v Ilirski Bistrici, ki ga je pošta uporabljala od leta 1899 pa še vse do 1923, torej še v času italijanske okupacije. FEISTRITZ od ustanovitve poštne postaje v letu 1809. Sredi prejšnjega stoletja je k imenu dodala še pridevnik ILLIRISCH, pisano tudi ILLVRISCH. Pa vendar, slovenskim narodnim pritiskom je morala popuščati tudi nemškutarska oblast. Na poštnem žigu, kjer je devet desetletij stalo le / J. j 'V*v Gornji kraj, najstarejši del Ilirske Bistrice s pozdravi in podpisi na razglednici, s katero se je ohranil (verjetno) eden najstarejših odtisov poštnega žiga bistriške pošte z navedno tudi slovenskega imena Ilirske Bistrice. (Iz zbirke avtorja). nemško ime Bistrice, seje konec stoletja vendarle pojavilo tudi slovensko ime Ilirska Bistrica. V roke nam j e prišla stara razglednica - tudi ena prvih domačih razglednic - ki je bila odposlana “Blagorodnemu gospodu Karlu Štefinu” iz Bistrice na Rakek 1. oktobra 1899, kakor je moč prebrati na poštnem žigu, na katerem je poleg nemškega tudi prvič slovensko ime Ilirska Bistrica. Kmalu bo torej okroglih sto let od te - morda na pogled neznatne - pa vendar pomembne narodne zmage. Takratne razglednice so nudile le malo prostora za sporočila naslovniku, saj je bila ena stran razglednice v celoti namenjena naslovu in frankaturi, na strani s sliko kraja pa je bilo prostora komaj za pozdrav in podpis. Kljub temu najdemo na omenjeni razglednici podpise mnogih pomembnih domačinov iz tistega časa, kot da se tudi sami veselijo uspeha in želejo to sporočiti prijateljem po svetu. Tu preberemo imena: Anton Žnideršič, K(ristjan) Hodnik, I(van) Valenčič in dmga. Tako, za seboj imamo še eno stoletje od dogodka, vrednega, da se ga spominjamo vsaj ob njegovem jubileju. Vojko Čeligoj % Ker žmjenje potrebuje varnost n e «■— > O) g***** to '*/ni o* ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE TTT7T ????? f TTff ŽIVLJENJSKI KROG NA POTOVANJIH V TUJINI Z ASISTENCO Izleti in potovanja v tujino so bistveno brezskrbnejši, če prej poskrbimo za spremljevalca v obliki zavarovalne police iz Življenjskega kroga Zavarovalnice Triglav, d.d.. Ta vam nudi: * finančno varnost v okviru dogovorjene zavarovalne vsote za kritje stroškov nujnega zdravljenja in stroškov prevoza zaradi bolezni ali nezgode; * brezplačno pomoč oziroma asistenco, ki jo zagotavlja naš poslovni partner Mercur Assistance. Storitve te asistenčne družbe so vam na voljo 24 ur dnevno, sporazumevate pa se lahko v angleškem, nemškem in francoskem jeziku. Če torej v tujini potrebujete nujno medicinsko pomoč, vam Zavarovalnica Triglav s pomočjo svojih partnerjev organizira ustrezno zdravstveno storitev, priskrbi zdravnika ali zdravila, organizira potrebne prevoze in položi denarni depozit. Prednost tega zavarovanja je v tem, da vam ni potrebno skrbeti, kdo bo poravnal stroške zdravljenja. Plača jih Mercur Assistance ali pa vam jih na podlagi predloženih računov takoj po vrnitvi domov povrne Zavarovalnica Triglav. Zavarovanje lahko sklenete na vseh poslovnih mestih zavarovalnice Triglav, d.d. in pomembnejših pooblaščenih turističnih agencijah tudi tik pred potovanjem. Za vse informacije smo vam prijazno na voljo na območni enoti v Postojni, na vseh predstavništvih in zastopniških pisarnah ali pri vašemu zastopniku. J VPRAŠANJA IN POBUDE POBUDE 1. Predlagam, da se uredi dostopna cesta, ki poteka od Ulice 7. maja do nogometnega igrišča. Menim, da bi bilo tudi potrebno urediti parkirišče med dostopno cesto in obodnim zidom kompleksa kasarne. Obrazložitev: Dostopna cesta j e v dokaj slabem stanju, saj ni urejena osnovna odvodnja meteornih vod, ki ob vsakem deževju uničuje cesto. Sočasno s to ureditvijo bi lahko uredili parkirišče in tako rešili pereč problem parkiranja v času športnih prireditev, ki se odvijajao v športnem centru Trnovo. 2. Predlagam, da se zagotovi potrebna sredstva za obnovo visečega mostu čez reko Reko, ki vodi v smeri proti Zarečici. Obrazložitev: Omejeni most služi za prehod reke Reke in je zadnja leta v dokaj klavrnem stanju. Ker ga za prehod uporabljajo starejši občani (sprehajalci, rekreativci, starejši ribiči) in otroci, bi na ta način preprečili morebitne nesreče in vzpostavili njegovo osnovno funkcijo. 3. Predlagam, da v rebalansu proračuna zagotovimo 2 mio sit za investicijo v mrliško vežico na pokopališču v Harijah. Obrazložitev: Predlagana sredstva so bila zagotovljena že v prejšnjem proračunu, a žal neporabljena. Ker gre za objekt, ki je prepotreben, bi bilo treba čim hitreje pristopiti k tej investiciji. Na pokopališče gravitira velika populacija, zato menim, da bi bila investicija smiselna. Tudi zakonska regulativa in arhitektura novejših hiš ne dopušča več, da bi svojci imeli pokojnike v stanovanjskih hišah. 4. Predlagam, da se v čim krajšem času zagotovi priključitev stanovanjskih enot na kanalizacijo “Sušeč”. Predlagam tudi, da se na reguliranem potoku uredijo pregrade, ki bi zagotavljale osnovne življenske pogoje za ribji živelj. Obrazložitev: Kljub izgradnji kanalizacije še vedno tečejo fekalije in gospodinjske odplake v potok, kar je nedopustno! Pri regulaciji potoka Sušeč je bila izvedba v stilu “betonske drče”, kar onemogoča zadrževanje rib v vodotoku , saj jih ob vsaki večji vodi odnese. Predlog se nanaša na ureditev nizkih pragov, ki bi omogočili razvoj in obstoj vodne flore in favne. 5. Predlagam, da se v naslednjem letu zagotovi sredstva za čiščenje potoka Bistrica in Sušeč. Obrazložitev: Strugi obeh vodotokov se nahajata v mestnem središču in sta ena izmed prvih sramot naše občine. V zadnjih desetletjih se je v njunih strugah nabrala veliko odpadkov in mulja, tako da so nekateri predeli v sušnem obdobju suhi in zaraščeni. Kaj to pomeni za turističen izgled mesta ni treba posebej poudariti. Sredstva j e moč zagotoviti iz republiškega proračuna. 6. Predlagam, da se ponovno postavi spominsko obeležje ob vhodu Parka Nade Žagar. Obrazložitev: Spominsko obeležje je pred leti “skrivnostno izginilo”. Ker je opredeljeno z občinskim odlokom, predlog lahko realiziramo in sicer iz proračunske postavke vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov. 7. Predlagam, da se v rebalansu proračuna zagotovijo sredstva za poglobitev dna ribnika v parku Nade Žagar. Obrazložitev: Dno ribnikaje polno mulja, ki gaje potrebno strojno izkopati in odstraniti. 8. Predlagam, da se sanira most, ki vodi z magistralne ceste čez reko Reko v Smrje. Obrazložitev: Omenjeni most ne zagotavlja osnovne prometne varnosti, saj nima zaščitne ograje. 9. Predlagam, da se sanira struga potoka Kozlek. Obrazložitev: Pred leti je bila izvedena regulacija potoka Kozlek in sicer zelo nestrokovno in v nasprotju z zakonsko regulativo. Ker v času nizkega vodostaja teče voda med špranjami betonskih elementov, je struga praktično suha na dolžini 200 m . Gre za nujne posege in minimalne stroške. Sredstva je moč zagotoviti iz republiškega proračuna. 10. Predlagam, da se proda zemljišče nogometnega igrišča Kampo in sredstva nameni za dokončanje športnih objektov. Obrazložitev: Občinski proračun bo težko zagotavljal sredstva za vzdrževanje tudi tega igrišča, zato bi bilo to zemljišče najbolje prodati najboljšemu ponudniku. Na ta način bi prišli do prepotrebnih sredstev za dokončanje nogometnega igrišča v Trnovem. 11. Predlagam, da OS sprejme ustrezen odlok, ki bi bil podlaga za zbiranje namenskih sredstev za adaptacije stanovanjskih blokov. Obrazložitev: Lastniki večine stanovanjskih enot v blokih so prejšnji nosilci pravic solidarnostnih stanovanj. Ker so ti nezmožni zagotoviti potrebna sredstva za nujne adaptacije (nimajo dovolj velikega vira dohodka), se omenjeni posegi ne morejo izvajati. Posebno težavo predstavljajo tudi objekti, ki so v mešani lasti (individualni, občinski, last podjetij). Na predlagan način bi solidarnostno z minimalnim mesečnim prispevkom (1000 sit) zbrali potrebna sredstva za obnovo dveh do treh stanovanjskih blokov letno. Z zbranimi sredstvi bi gospodaril stanovanjski sklad . Če se ne bo našla ustrezna rešitev, se bo občina v nekaj letih znašla pred velikimi tovrstnimi problemi in bo verjetno v končni fazi morala sanirati propadajoče objekte na svoje stroške. 12. Predlagam, da se najde ustrezna rešitev (tehnična ali poostren nadzor) za omejevanje hitrosti na mestnih in vaških ulicah. Obrazložitev: Kljub večkratni tovrstni zahtevi občanov in svetnikov ni opaziti nobenih znakov izboljšanja razmer! 13. Predlagam, da se ukrepa v smislu preprečevanja in sankcioniranja vandalizmov, ki se odvijajo v nočnih urah po mestnih ulicah. Obrazložitev: Vsak začetek tedna smo priča posledicam pravega razdejanja, saj se neznanci redno izživljajo nad smetnjaki, lučmi, znaki, reklamnimi tablami... Pri vsem tem me zanima tudi vloga in delo Policijske postaje Ilirska Bistrica. 14. Predlagam, da se pristopi k ureditvi parkirišča ob avtobusni postaji. Obrazložitev: Omenjeno postajališče oziroma parkirišče za avtobuse je v neurejenem stanju in je potrebno najmanj asfaltne prevleke. 15. Predlagam, da se v čim krajšem času pristopi k ureditvi športnih igrišč ob soseski Rozmanove ulice. Obrazložitev: Na omenjeni lokaciji je možno urediti igrišča za otroke iz blokovskega naselja, ki nimajo na razpolago nobenih igralnih površin (razen ceste!). Sočasno bi na ta način tudi zaključili projekt zunanje ureditve OŠ A. Žnideršiča. VPRAŠANJA 1. Kdaj nam bo posredovana informacija o poslovanju javnih zavodov? 2. Kako poteka izvajanje podeljene koncesije za gradnjo ob mejnem prehodu Jelšane in Starod? 3. V kakšni fazi je izgradnja nakupovalnega centra Merkator? 4. Čigava skrb je vzdrževanje spomenika na Hribu svobode? 5. Ali naša občina lahko vpliva, da se v nadalje ne bi uničevalo kostanjevega drevoreda ob cesti v smeri proti Kosezam, in prepreči nestrokovno obrezovanje dreves, ki vodi v njihovo odmrtje? 6. V kakšni fazi je ureditveni načrt za zemljišča ob akumaulacijskih jezerih? Svetniška skupina ZDRUŽENE LISTE SD Zlatko Jenko ZA RADOSTNO ŽIVLJENJE V HARMONIJI Z ZDRAVJEM FULL POINT je mednarodno podjetje, ki deluje v Švici, Italiji, Veliki Britaniji, na Hrvaškem, v Španiji, Grčiji in od maja 1990 tudi v Sloveniji. Osnovni namen in moto podjetja je dejansko realizirati preventivno zdravljenje. Vedeti moramo, da človeški organizem ne more normalno zaživeti brez osnovnih naravnih energij, ki jih dobiva iz okolja. Vsem je kristalno jasno, da ne moremo živeti brez svetlobe, zraka, vode in hrane, precej manj pa smo seznanjeni s tem, da človeški organizem potrebuje tudi zemeljsko magnetno polje. Včasih pa so pogoji bivanja takšni, da ne uspemo dobiti vseh naravnih energij v potrebni meri in s tem problemom se ukvarja veda, ki jo imenujemo geobiologija. Naše podjetje ima lastni znanstvenoraziskovalni oddelek, ki se ukvarja z geobiologijo, v njem pa sodelujejo zdravniki, fiziki, elektroniki, bioenergetiki, radiestezisti. Geobiologija je veda, ki vključuje medicino, arhitekturo in fiziko in se ukvarja s povezavo med človekom in okoljem, s strukturo zemljišča, na katerem je zgrajen objekt, z njegovo orientacijo in materiali, iz katerih je zgrajen. Vse to je zelo velikega pomena za ljudi, ki tam živijo. Pomembno je, da vemo, v kolikšni meri j e naše telo izpostavljeno izvorom pozitivnih ali negativnih energij, saj so slednje pogosto vzrok za energetske nestabilnosti in s tem zdravstvene težave. Moto podjetja Full Point je: “V naravi, z naravo in za naravo za zdravo, srečno in dolgo življenje.” “Zakaj?” se boste vprašali. Živimo v času, ko je tempo življenja izredno hiter in ko smo ljudje zelo obremenjeni z različnimi stvarmi. Pojavlja se vse več želja po različnih materialnih dobrinah (dober avto, lepo stanovanje, lepa obleka, razkošen dopust, dobra zabava...). Velikokrat se zgodi, da nam po napornem dnevu za svoje najbližje zmanjka moči in energije. “Ali iz tega začaranega kroga ne najdete poti ven?” Dovolite, da Vam pomagamo. Se zavedate kakšen pomen ima za nas dober spanec oziroma nočni počitek? V postelji človek preživi tretjino svojega življenja. S kvalitetnim oziroma mirnim spanjem si čez noč pridobimo energijo, ki jo potrebujemo ves dan. Kaj pomeni kvalitetno spanje? Ljudje si vsak bivalni prostor pa tudi spalnico opremimo tako, daje lepa za oči in to je tudi prav. Pa vendar! Ko kupujemo vzmetnice največkrat sežemo po tistih nižjega cenovnega razreda ali pa jih niti ne zamenjamo. “Kdaj ste nazadnje zamenjali vzmetnice?” “Zakaj, saj so še dobre, “ boste rekli. Na zunaj že, kaj pa v natranjosti. Čez noč človek odda en liter tekočine, ta pa pronica v ležišče, ki se postopoma spreminj a v pravo skladišče virusov, bakterij, glivic, prahu, pršic in njihovih iztrebkov. Zaradi slabega pretoka zraka v ležišču se v vzmetnicah lahko pojavlja tudi plesen. Večina ležišč, odej in vzglavnikov je iz sintetičnih materialov, ki delno ali pa v celoti preprečijo kroženje zraka v postelji. Koža je naš naj večji organ, ki nam prav tako omogoča dihanje in ravno zato je pomembno, da za svoje spanje uporabljamo izdelke, ki so izklučno iz 100% naravnih materialov. Prepričan sem, da se v bombažnih oblačilih bolje počutite kot v sintetičnih. Posledica slabih materialov v postelji pomeni pregrevanje našega organizma. Ali se ponoči zbujate, ker Vam je prevreče in ste prepoteni? Se odkrijete in čez čas zopet pokrijete, ker Vas je zazeblo? Zaradi tega se velikokrat pojavijo določene bolečine v sklepih, zjutraj se prebudite utrujeni in razdraženi zaradi slabe noči. Za svojo utrujenost nikar ne krivite noči ali lune, temveč svoje ležišče. Poleg tega, da je ležišče iz naravnih materialov pa vam mora tudi anatomsko odgovarjati. Hrbtenica mora imeti med spanjem naravno, sploščeno lego, k temu pa pripomore tudi anatomski vzglavnik. Napete mišoce v hrbtenici lahko primerjamo s 7 umo hojo brez počitka. Mišice na nogah so najbolj obremenjene in bolečine v nogah bi se pojavile še isti ali pa naslednji dan. Poseben proces se dogaja s hrbtenico med spanjem vsako noč, če se ležišče ne prilagaja anatomiji našega telesa. Rad bi vas opozoril na še en dejavnik - sevanje, ki ravno tako vpliva na naše spanje. Ne bom Vam govoril o radioaktivnih sevanjih ampak o čisto drugih škodljivih energijah, ki pa lahko naredijo nepopravljivo škodo našemu organizmu. Delimo jih na sevanja naravnega in na sevanja tehničnega izvora. Slednjih je z vsakim dnem vse več. Prisotnost naravnih sevanj nas spremlja tako rekoč že od obstoja človeka, medtem ko je prisotnost tehničnih sevanj iz dneva v dan večja. Čez dan se srečujetH0 ,č različnimi stvarmi, ki imajo ffl°l tehnično sevanje (telefoni, računal111 ^ radijski aparati...), zvečer pa, ko w ^ se spočili, smo ravno tako pod vpHv‘ M, tehničnih sevanj. Kako, se b°' Mi vprašali. V bližini naših domov j6' več visokonapetostnih objel1 (daljnovodi, transformatorji, oddaj11' vlr-radarji...), ki tudi čez noč delujej1'% spalnici imate najverjetneje tek1 3SR radiouro, TV in ogledalo, po$ polno kovinskih delov (kovh1 ^ mreže, vzmeti, kovinska ogrodja)’ elektromagnetna sevanja še dod3l vlečejo nase. Vse to pa vpliva na k' y tetno spanje oziroma dobro zdravj počutje vsakega posameznika. A V postelji preživimo povprečn11 ;,j:° 8 ur na dan in prav toliko časay tIJ#( izpostavljeni škodljivim energirlta sevanjem. To so sevanja, kijih s svdi1 jfr j j j j j pj petimi čutili ne zaznavate, občuti*1 jih na drugačen način: zvečer ne ^ zaspati, ponoči se velikokrat zbUl' Jtj zjutraj imate občutek vrtoglavice, 7' krče v nogah ali drugih delih ^ pogosto Vas boli trebuh, želod61, tijt( „1____ ______• ----c.tV' “ah, glava, zjutraj vstanete utrujeni, & It Ji ste brez posebnega vzroka ' J utrujeni, razdražljivi, brez volje ne morete se koncentrirati... do*' :li*| d>k t; lili Naštel sem le nekaj težav, s ka*1 Vas Vaš organizem opozarja, ležiščem nekaj ni v redu. Bi s‘ , prpričali, s kakšno prisotnostjo deH pri Vas naravna in tehnična sev’ , ji Pokličite me, sem Tomaž “E svetovalec podjetja Full Point iz V, tč na telefon 067/444-316 ali 041M 7 S ali pošljite spodnji * -- , , kupon Č j*!i zagotovite brezplačno radioste^ meritev spalnice. Kupon za brezplačno radiostezijsko meritev spalnice Ime in priimek ....................................... Ulica, hišna št...................................... Pošta, kraj .......................................... Telefon:............................................. Izpolnite čitljivo in pošljite po pošti na naslov: Tomaž Ribič Podgrajska 26. 6250 Ilirska Bistrica. k % h d ki Ki i? ! itd v ZAHVALA sponzorjem, ki so finančno prispevali za Vizito 99- S) ! k 1. TARSEL, Trgovina II. Bistrica 2. “KIVI”, Trgovina, Dejan Orač Podgraje 3. PEDIKERSTVO, Milka Prosen II. Bistrica 4. SIMON PROSEN, Gradbena mehanizacija, Trpčane KOČANSKI VIZIT1 S h h ZAHVALA Rada bi se zahvalila vsem, ki mi v trenutkih moje bolezni stoji)0 j strani. Sem namerč 24-letna študentka Fakultete za pomorstvo in pr°^o doma iz okolice Ilirske Bistrice, ki sem pred meseci prosila za den: ki 7 I 'a k hi h pomoč za nakup zdravil v boju proti raku. Zaradi velikih stroškov, ■■■ t) imam z zdravljenjem, sama finančno ne bi zmogla začeti niti nadalj^ s terapijo. Zato se vsem iz srca zahvaljujem za vsakršen prisp6^ , podporo, predvsem pa sorodnikom, prijateljem, sošolcem in sovasc ^ ter vsem, ki ste za mojo bolezen le slišali a vseeno pomagali. Brezv j.; takšen način zdravljenja ne bi bil nikoli omogočen. Dali ste mi upa*1-1 ji mi bo v prihodnje le uspelo premagati to težko preizkušnjo, ki k|f zadalo življenje. Hvala vam! Katja Vrh, DolnjU^y' UPORABA DEŽEVNICE PRI OSKRBI Z VODO 100 150 do do 200 300 L Podaje temeljni pogoj za obstoj ljudi, živali in rastlin. Poraba pri nas in L,etu stalno narašča in sicer zaradi naraščanja števila prebivalcev, dviganja L J^jskega standarda, pospeševanja namakanja obdelovalnih površin, 1' taMoče industrializacije. jO I "° grobi statistični oceni je dnevna poraba na prebivalca naslednja: 01 ,,VRSTA NASELJA PORABA NA PREBIVALCA (1 / dan) 40 do 50 ffl uCsto z manj kot 20.000 prebivalcev 50 do 70 jvi uesto °d 20.000 do 50.000 prebivalcev 70 do 120 |C; Lesto od 50.000 do 100.000 prebivalcev , esto z več kot 100.000 prebivalci Mč^°raba iz zgornje tabele se nanaša na porabo čiste - pitne vode. Ker je jjOmamo v izobilju, so potrebni ukrepi za varčevanje. Tako je potrebno .jo, Ivanje pri količini, prav tako pa ni nujno, da vsa voda, ki jo rabimo, po p v°sti ustreza pitni vodi. |£: Zahtevane lastnosti pitne vode flSgL^a Pitno vodo obstajajo stroge zahteve glede njenih lastnosti. Glavne j),| CVe so zbrane v naslednji tabeli: m •n^ra-C m S 1o St s ^ (mg/pallJev' Permanganata K. ™ji|i ofi> ib* «F DOBRO ZADOVOLJIVO KOMAJ SLABO do 12 °C 12 do 14 "C nad 15 "C brez lahek zmeren močan brez lahek zmeren močan brez rahlo mlečna mlečna rjava prozorna skoraj čista malo kalna kalna 6,8-7,5 do 8,0 9,0 kisla ali alkalna 3,0-8,0 8,0-18,0 nad 18,0 nad 56,0 manj 4,0 (mg/l) 4,0-12,0 12,0-16,0 nad 16 več 2 več 2 več 2 manj 1 sled 0,2-0,5 0,5-1,0- nad 1 brez 0,1-0,2 nad2 brez sled manj 1,0 več 1,0-2,0 brez sled nad 10,0 nad 20,0 brez sled rahlo navzoč navzoči brez brez brez brez brez brez 0,20 nad 0,20 0,0-20,0 20,0-50,0 nad 100,0 nad 100,0 brez v 200 cm3 v 100 cm3 v manj 100 cm3 b zahtevane lastnosti deževnice kovnica, ki jo lovimo preko streh in drugih naprav, mora v higienskem, efti in tehničnem smislu zadoščati naslednjim zahtevam : . 'ti mora higiensko neoporečna (npr. brez bakterije coli), Pri^6 sme povzročati korozije, kar pomeni, da ne sme imeti agresivnih ne sme vsebovati snovi, ki povzročajo motnost, maščobe in pene. d ^"deževnico je značilno, daje mehka, ker za razliko od podtalnice, ki v it' Pri J1 Staplja minerale, ne vsebuje nobenih mineralov. Zato ima prednost ofs Saj bi v pralnih strojih, predvsem z ekološkega stališča; razen tega ne j! 'č v°dni kamen, zmanjša se poraba pralnega praška, v pralnem prašku ' *SvllTl0 snov> za mehčanje vode (polifosfatov), ki so okolju škodljivi. 11, Sza'llca-ie primernejša od podtalnice tudi za zalivanje vrtov, ker ne vsebuje ifl Sij]!-{®an§ana in drugih kovin. Z njeno uporabo v WC splakovalnikih -Xa ’ kopalnih kadeh in grelnikih ni problemov pri nastajanju vodnega ■S e^eVnica lahko prinese s seboj v sistem listje, vejice, prašne in druge Sja'1 Sejih navzame med preletom skozi ozračje ali ob stiku z neustrezno Sij "Ji* materiali sistema. Proti večji nesnagi (vejice, listje) si pomagamo 1 manj fino mrežo, nato pa s filtri, ki vsebujejo aktivno oglje, kar zadošča, saj bi vgradnja peščenih filtrov močno podražila izvedbo. Za Sev uP°rabo mora deževnica biti neoporečna. Ne sme vsebovati trdnih Mestih snovi in maščob. Ne sme vsebovati različnih kemikalij in 1,1 alg r£.amzmov. Da se izognemo težavam z legionelo, drugimi bakterijami Sljuj.*’ 1° shranjujemo v neprosojnih hranilnikih. Hranilniki so lahko i *z nerjavne pločevine, plastike ali iz fino obdelanega betona. VR1f'BAV0DE \lat.d 3 Vode Je odvisna od navad ljudi, klimatskih razmer, življenjskega | *\b0 a "d-, zato j e težko določiti konkretne vrednosti. Ponavadi določamo v°de na osnovi statističnih podatkov. *‘6vpre*a v°de v stanovanjskih objektih. na Poraba vode v stanovanju za 1 (eno) osebo na dan je: S* X'uJe Posode litrov 35 8 7 3 53 litrov skupina B litrov izplakovanje WC-ja 18 pranje perila 18 čiščenje 4 zalivanje vrta, pranje avta 5 »nje A Saj 53 litrov skupaj 45 ,,t 0set)O ^'n' A rabimo higiensko neoporečno pitno vodo in sicer 53 litrov , g °ge, p "a dan, v drugi skupini B, kjer zahteve po kakovosti niso tako 61 Mio je v ^ *'trov na dan. V skupini B je predvsem važno, daje voda čista, 1,1 k 1,1 B z_Se’ tieje mehka. V tem primeru lahko uporabimo deževnico. Skupaj it Mji0 ,se ali-lahko rečemo-100 litrov na dan na osebo. Iz gornjega j e -ti 0b ■ a 'ahko ob uporabi deževnice prihranimo skoraj 50 % vode. tyn i , ^di podatki o povprečni letni porabi vode na osebo: Wc pt iček (varčevalni) *a*ivanje°vrta SX“°DEŽBVN,CE 'c°, ki odteka s strehe, vodimo po zbirnih ceveh (žlebovih) do 8 m3 / osebo leto 14 m3 / osebo leto 6 m3 / osebo leto 6 m3 /100 m2 leto vertikalne cevi, ki vodi v hranilnik. Od tu jo črpamo (včasih) v dnevni hranilnik, nato pa po omrežju do posameznih potrošnikov. Glavni sestavni deli sistema so: • lovilna površina, • zbiralne cevi, • dovodna cev v hranilnik, ■ filter, • hranilnik, • preliv hranilnika, ■ (dnevni hranilnik), • dovod pitne (vodovodne) vode v hranilnik, • sesalna cev, • tlačna črpalka, ■ razdelilno omrežje, • iztočne armature. Lovilna površina (streha') Najugodnejše so gladke površine, torej glineni strešniki, umetne snovi ali skrilavci. Neprimerne so strehe, krite z betonskimi grobimi strešniki, bitumenskimi strešniki ali t.i. zelene strehe. V teh strehah se zadržuje prah in druga nesnaga. Če imamo kovinske strehe, moramo računati z večjo vsebnostjo kovin v vodi, ki je zato manj primerna za zalivanje vrta. Zbiralne in dovodne cevi Pri izbiri in izvedbi moramo upoštevati tehnične predpise npr. DIN 1986, veljavne za odvodnjavanje meteorne vode z objektov in terena. Enako velja za materiale, iz katerih so cevi izdelane. Upoštevati moramo veliko spremenljivost pretoka ter nevarnost zamašitve in zamrzovanja. Cevi morajo biti po čim krajši poti usmerjene proti hranilniku. Če potekajo v zemlji, morajo biti pod zmrzovalno gladino (najmanj 80 cm globoko). Njihov minimalni premer je 100 mm. Filter V vertikalnem žlebu, ki vodi s strehe, imamo dva filtra. Najprej je t.i. zbiralnik listia. To je sito v žlebu z loputo. V situ se ustavljajo večji delci, kot so listje in vejice. Filter čistimo ročno: odpremo loputo in smeti odstranimo z roko. Drugi filter, separator. je nameščen pred vstopom v hranilnik. V žlebu je mreža, voda ki vstopa v hranilnik, gre lahko samo skozi mrežo, ostala voda s smetmi pa gre naprej v odtok. Separator je samodejni čistilni element instalacje. Nameščen je pred vstopom v hranilnik in predstavlja filter in obenem točko, kjer se voda, ki teče v hranilnik loči od vode, ki teče naprej v odtok. Separator deluje na principu prelivnega polja. Voda teče po vertikalnem žlebu navzdol, del vode teče na filtemo mrežico, del pa mimo nje po sredini žleba. Tisti del vode, ki teče na mrežico, se tu očisti, čista voda se zbira v spodnjem delu separatorja, od tu gre po stranski cevi v hranilnik. Nečistoče pa skupaj z deževnico, ki pada v mrežico, odtekajo v odtok. Tako je omogočeno samodejno delovanje separatorja (čiščenje vode in filtra ter ločevanje vode). Čeprav je v sredini žleba razmeroma velika odprtina, ki vodi v odtok in kjer bi lahko prišlo do večjih izgub deževnice, to ne moti delovanja separatorja. Do motenj ne pride zato, ker naj večja količina vode priteče po obodu žleba in se žleba oprime. Vodo, ki priteče po robu žleba, pa filtriramo preko mrežice. Delovanje separatorja je preizkušeno. Pred vstopom v razdelilno omrežje potuje voda še skozi filter z aktivnim ogljem. Tako se vodi oporečnost močno zmanjša, vendar je kljub temu ne upoštevamo kot pitno vodo. To je pomembno predvsem tam, kjer imajo do iztočnih mest dostop tudi otroci. Hranilnik Nalogo hranilnika lahko opravljajo: • opuščene jame za odpadno vodo (greznice) po predhodnem čiščenju in higiensko ustrezni notranji prevleki, • v zemljo vkopane cisterne iz plastike, • opuščene cisterne za kurilno olje, po čiščenju in z notranjo prevleko iz plastike, • plastične cisterne nameščene v kleti, • betonske cisterne, ■ rezervoarji iz nerjaveče pločevine ipd. V praksi moramo upoštevati specifičnost objekta. Pri novogradnji so priporočljivi hranilniki vkopani v zemljo. Tako so zaščiteni pred sončno svetlobo in toploto, voda ima ustrezno nizko temperaturo, kar zavira razmnoževanje legionel in drugih organizmov. Obseg zemeljskih del se v tem primeru bistveno ne poveča. V obstoječe objekte nameščamo hranilnike iz plastike ali iz drugih materialov v klet. Tuje ugodneje kot v različne lope ali garaže, ker j e v kleti nevarnost zmrzovanja manjša in vode preko zime ni potrebno izpuščati. V kleti ni niti direktnega sončnega sevanja niti visokih temperatur, kar bi povzročilo nastanek alg in razvoj nekaterih mikroorganizmov. Priporočljivo je, da so hranilniki prebarvani s temno barvo. Redkeje nameščamo hranilnike na podstrešje, ker obstaja nevarnost visokih temperatur poleti, zmrzovanja pozimi, lahko pa nastanejo tudi statični problemi v objektu. Pri hranilnikih, zakopanih v zemljo, moramo upoštevati vse varnostne predpise, pa tudi elemente (črpalke, cevi, itd.) moramo zaščititi pred zmrzovanjem. Pri prvotnih izvedbah je bil velikokrat uporabljen tudi dnevni rezervoar, kar sedaj večinoma opuščamo. KONSTUKCIJSKE ZAHTEVE PRI HRANILNIKIH • Dovodna cev do hranilnika mora biti speljana tako, da lahko brez težav odstranimo ev. večje delce iz vode. Dovodna cev se mora končati tik pred dnom hranilnika. Odvod iz hranilnika pa mora biti speljan tako, da nastaja čim manjša turbolenca. ■ Izogibati se moramo raznih pragov v hranilniku. • Odvodna cev mora biti vsaj 100 mm nad dnom hranilnika. • Vse hranilnike moramo občasno čistiti, to mora omogočati že sama izvedba. Kontrolirati moramo tudi armature (plavač, ventile,..). Zato mora hranilnik imeti ustrezno odprtino (po DIN 1986). • Vse stene in elementi morajo biti za vodo nepropustni. ■ Dimenzije hranilnika morajo biti takšne, da omogočajo enostaven transport. • Hranilnik mora biti statično varen in primemo fiksiran na podlago. • Stene in cevi ne smejo prepuščati svetlobe, da ne nastajajo alge. PRELIVNA CEV HRANILNIKA Preliv mora biti izveden tako, da ni možno nekontrolirano iztekanje deževnice. To je pomembno predvsem ob nalivih, zato mora : • premer prelivne cevi biti večji kot premer dovodne cevi, • biti omogočeno pronicanje ali odtekanje iztekajoče deževnice iz hranilnika, voda ne sme zastajati, ■ prelivna cev naj bo po možnosti priključena na kanal ali odtok, pomembna j e zastojna gladina • pri v zemljo vkopanih in kletnih hranilnikih biti prelivna cev priključena nad zastojno gladino kanalizacije, • pri priključku prelivne cevi na kanalizacijo biti vmes smradna zapora -sifon. DOVOD VODOVODNE VODE Na iztočnih mestih, kjer (v glavnem) uporabljamo deževnico, moramo zagotoviti kontinuiran dovod vode. To je v daljših sušnih obdobjih lahko problematično, zato si v tem primeru pomagamo z dovodom pitne vode v hranilnik deževnice. To ni pravilo ampak izjema, oz. izhod v sili. Pri tem je zelo pomembno, da v nobenem primeru deževnica, ki higijensko ne ustreza pitni vodi, ne pride v stik s pitno vodo. Zato direktna povezava med obema sistemoma ni dopustna (DIN 1988 / 4). Imamo dvoje možnosti: 1. Prosti iztok pitne vode. V tem primeru se dovodna cev za pitno vodo konča nad lijakom cevi, ki vodi v hranilnik. Razdalja med dovodno vodovodno cevjo in najvišjo možno gladino v hranilniku mora biti vsaj dvakrat večja od premera dovodne cevi vodovodne vode, toda najmanj 20 mm. Priporočljivo je, daje iztok vodovodne vode opremljen z magnetnim ventilom, ki ga vodi ni vojno stikalo v hranilniku, ki se vklopi takrat, ko nivo doseže nek določen minimum. Možno je tudi odpiranje in zapiranje ventila z roko, vendar to ni popolnoma zanesljivo, je tudi nepraktično. 2. Dovod pitne vode do vseh porabnikov deževnice. V tem primeru imamo npr. do WC kotličkov dovod deževnice in dovod pitne vode, v kotličku pa dva plavača; drugega, ki služi dovodu pitne vode, aktiviramo s pomočjo magnetnega ventila, ki začne delovati ob pomanjkanju deževnice v hranilniku. Ta sistem j e manj ekonomičen pa tudi higiensko j e manj ustrezen, saj voda v vodovodnem omrežju lahko stoji dalj časa in se pri tem množijo različni mikroorganizmi. SESALNA CEV IN TLAČNA ČRPALKA Sesalna cev povezuje hranilnik s tlačno črpalko oz. z napravo za povišanje tlaka v sistemu. Možnih je več vrst izvedb. Povezava med hranilnikom in črpalko j e lahko z togo ali gibljivo cevjo. Ker deževnica v hranilniku ni pod tlakom, ki je potreben za njeno dovajanje do posameznih iztokov, moramo imeti sistem za povišanje tlaka. Obstajajo kompletni agragati, sestavljeni iz centrifugalne črpalke, gnane z elektromotorjem, tlačnim rezervoarčkom in tlačnim regulatorjem (minihidrofor). Sestavni deli morajo biti iz plastike ali iz nerjavnega jekla, črpalka mora biti zaščitena pred suhim tekom - torej ne sme potegniti zraka v sistem. Paziti je treba tudi na šumnost, ki ne sme biti prevelika. Celotna naprava mora biti pravilno dimenzionirana, da se črpalka ne bi prepogosto vklapljala ali da ne bi bil tlačni rezervoar prevelik. Med črpalko in hranilnikom mora biti vgrajena protipovratna loputa. CEVNO OMREŽJE Material in izvedba omrežja (dovodne, odvodne in izpraznjevalne cevi) mora ustrezati DIN 1986. Dimenzioniranje omrežja je enako kot dimenzioniranje omrežja za pitno vodo (DIN 1988). Omrežje mora biti jasno označeno, da se loči od omrežja za pitno vodo ne samo med montažo in uporabo, ampak tudi pri kasnejših popravilih. IZTOČNA MESTA Najmanj kar je potrebno, je vidno označevanje iztočnih mest za deževnico z opozorilom, da voda ni pitna. V kolikor so pipe dostopne otrokom, je priporočljivo, daje možno sneti zgornji del pipe, s katerim odpremo iztok. Posebno moramo paziti: • pri WC izplakovalnih kotličkih smemo uporabljati samo varčevalne (z majhno porabo) kotličke, nikakor pa ne tlačne, ker ti porabijo preveč vode, ■ vse iztoke moramo opremiti z znakom, da voda ni pitna, ■ pri iztočnih pipah snamemo zgornji del, da preprečimo otrokom pitje deževnice. Ločimo več sistemov uporabe deževnice in sicer za individualne obj ekte, za večje objekte in druge sisteme. Pri sistemih za uporabo deževnice je važno, da se vgrajuje visokokakovostne in zanesljive naprave za povišanje tlaka. Zelo pomembno je filtriranje. Fini filter je hitro nasičen, zato pade tlak v omrežju. Zato mora biti zanesljiv in enostaven za čiščenje (patrone za zanenjavo). Zanesljiv mora biti tudi grobi filter. Hranilnik naj bo volumna 5 m3 (za 4-člansko družino). Priporoča se, daje sistem čimbolj avtomatiziran, ker v tem primeru v veliki meri odpade vpliv človeškega faktoija. V povprečju ocenjujemo, daje dnevna poraba pitne vode na prebivalca 100 litrov. Iz navedene dnevne porabe pitne vode lahko nadomestimo z deževnico polovico celotne količine, predvsem tam, kjer ni zahtev po higienski neoporečnosti: za izplakovanje stranišč, pranje perila in avtomobilov, zalivanje vrta ter čiščenje stanovanj. Deževnica je razmeroma čista, predvsem pa mehka, zato se obloge iz apnenca ne nabirajo, pri pranju perila pa ni potrebno dodajati sredstev za mehčanje vode, Enostavno in učinkovito lahko varčujemo z vodo tudi s spreminjanjem svojih življenjskih navad, tako med posameznimi opravili, kot so pomivanje posode, pranje perila ali med umivanjem zapirajmo vodo, vgradimo si ročke ter regulacijske nastavke za pipe in prhe, ki uravnavajo pretok in tlak v sistemu, ob nakupu gospodinjskih aparatov izberimo takšne, ki imajo varčne programe. Če si ogledamo gibanje cene pitne vode v obdobju zadnjih nekaj let, bomo opazili, da se ta vztrajno povečuje. Predlagamo vam, da zberete stare račune za energijo (elektrika, ogrevanje, plin, voda), v tabelo nato vpišete za posamezni mesec porabo in ceno. Če se vam bodo zdele nekatere številke prevelike, se nam pridružite, skupaj nam bo mogoče kakšnega uspelo zmanjšati. Vse, ki bi radi dobili strokoven, neodvisen in brezplačen nasvet v zvezi z racionalno rabo energije, vabimo v energetsko svetovalno pisarno, pri nas boste prejeli tudi publikacije v zvezi z varčno rabo energije. In kje se dobimo? V Energetsko svetovalni pisarni Ilirska Bistrica, vsak torek in četrtek med 17. in 19. uro, v provizoriju Občine, soba št. 6. Energetski svetovalec Miran PENKO DOGODKI NA SNEŽNIKU SREČANJE IN POŠTA, V ČRNEM DOLU SLOVESNOST B V spomin na 12. avgust 1907, ko so tedanje avstrijske oblasti potrdile pravila domačega planinskega društva, slavijo bistriški planinci ta dan kot svoj društveni praznik. Leta 1951 so na ta dan na Sviščakih odkrili spominsko piramido vsem padlim v zadnji vojni na področju Snežnika in odprli Cankarjevo kočo, leta 1989 so v spomin na nesrečnega pilota Josipa Križaja postavili spominsko krilo na Jarmovcu, lani so slavili 30-letnico Planinskega doma in letos... Slovesna je bila tudi letošnja tretja nedelja v avgustu. Planinskega vzdušja niso pokvarili niti megla, ne močan veter, niti nizka temperatura, ki ni in ni zmogla skoka nad osem stopinj Celzija. Vsaj tisoč planincev je ta dan obiskalo “Prvič na svetu, na Snežniku! ” V planinski koči na Snežniku je med planinskim srečanjem delovala občasna pošta (z občasnim poštarjem), vendar tokrat prvič s posebnim dnevnim poštnim žigom. (Foto: Janez Žibert) Slovesnost v Črnem dolu ob 85-letnici Vilharjeve koče v nedeljo, 15. avgusta t.l.. Domači taborniki skrbno ohranjajo kočo pa tudi letnico 1914 na strehi koče, ki priča o letu otvoritve koče in tedanjem delovnem uspehu bistriških planincev. (Foto: Vojko Čeligoj) KNIJGA O SNEŽNIKU PRED IZIDOM V našem časopisu smo že pisali o tem, da v Planinskem društvu Snežnik pripravljajo izdajo obsežne monografije o našem Snežniku. Gora, ki je nesporen simbol našega kraja in naših ljudi, bo v knjigi vsestransko opisana tako s svojega naravnega vidika kakor tudi kot vzpodbuda za stoletje planinske dejavnosti pod njo in kot izziv številnim mojstrom pisane besede, slikarjem, glasbenikom idr. K sodelovanju so v planinskem društvu povabili nad trideset avtorjev, tudi vrhunske strokovnjake raznih področij. Pisno gradivo bo pospremilo nad dvesto fotografij, številne bodo tudi barvne. Takšne edicije na bistriškem še ni bilo. Snežnik pa si jo gotovo že dolgo zasluži. Pokroviteljstvo nad edicijo je prevzel župan občine Ilirska Bistrica g. Franc Lipolt, dipl. ing.. Ker bodo stroški tiskanja precejšnji, se planinsko društvo obrača na vse, ki lahko po svojih močeh podprejo tisk te izjemne knjige. Podjetja in podjetniki lahko vplačajo ustrezen oglas in tako poslovno sodelujejo pri izidu knjige. Vabljeni so tudi posamezniki, številni ljubitelji Snežnika, planinske družine in planinski prijaletlji. Z vplačilom zneska 5000 SIT (ali več) bodo vsi darovalci zapisani v spisek sponzorjev v knjigi, omenjeno knjigo pa bodo prejeli brezplačno s posvetilom in zahvalo za podporo društvu. Prispevek je moč vplačati na sedežu društva v Bazoviški ulici 8 vsak torek med 17. in 19. uro ali nakazati na žiro račun društva štev. 52210-678-90756 s pripison ZA ZBORNIK. Planinsko društvo se že vnaprej zahvaljuje vsem za naklonjenost in podporo. (Iz pisarne PS Snežnik Ilirska Bistrica) Dolgoletni oskrbnik koče na Snežniku JOŽE MATETA je 15. avgusta 1999 slavil svoj 80. rojstni dan. S šopkom planinskega cvetja mu domači planinski prijatelji namenjajo tudi najlepša voščila. vrh Snežnika in ga zapuščalo, res da rdečih in prepihanih lic, vendar pa nasmejanih in zadovoljnih. Pozdrav udeležencem tokratnega 31. zaporednega srečanja je društveni predsednik Janez Žibert namenil zbranim kar v planinski koči na vrhu in z drobnimi darili, kot je običaj, je nagradil vse, ki so izstopali po starosti, teži, oddaljenosti in podobno. Tako je družina Bratovič, doma sicer iz bližnje Zarečice, prišla na Snežnik celo iz Avstralije. Posebno pozornost so bistriški planinci izkazali tudi dr. Tonetu Wrabru, velikemu prijatelju Snežnika in raziskovalcu snežniškega cvetja, ki je v mesecu dni posvetil Snežniku kar pet svojih delovnih obiskov in tudi tokrat prišel na Snežnik v družbi dveh hrvaških kolegov. Novi dnevni žig pošte 6259 SNEŽNIK z menjajočim datumom, s katerim bo odslej odpremljena vsa pošta, oddana v koči na Snežniku. V slovenskih planinah ima tak Žig samo enaka pošta na Triglavu. Kar Trigalav, torej tudi naš Snežnik! Slovesnost na Snežniku je tokrat obogatila tudi Pošta Slovenije. Od leta 1975 je ob podobnih prilikah na Snežniku delovala občasna pošta s priložnostnimi poštnimi žigi, tokrat pa je poštna uprava dala prvič v uporabo še redni dnevni žig POŠTE 6259 SNEŽNIK. Čeprav je bila pošta “odprta” tokrat le nekaj ur, je opravila kar nekaj sto poštnih storitev. Sprejela je velik kup planinskih razglednic in pisem, mnoge tudi s posebnim poštnim poslovanjem od priporok, ekspresnih do vrednostnih pošiljk. Nekatere poštne pošiljke so bile poslane s Snežnika celo na druge celine, tudi na Kitajsko. Odslej bo vsa pošta, oddana v poštnem nabiralniku na Snežniku, odpremljena s tem novim rednim poštnim žigom. Domači filatelisti pa so za to priložnost pripravili še dvoje dotiskov na poštnih dopisnicah, s katerimi so trajno obeležili uporabo dnevnega žiga in 8 5-letnico koče v Črnem dolu. Slovesno je bilo tudi na Sviščakih, kjer se je v organizaciji oskrbniške družine Lopuhovih pri kapelici sv. Gabrijela opravljala sv. maša. Živahno pa je bilo po vsej dolini, posebno pa pred planinskim domom. Udeleženci planinskega srečanja, še posebej domači planinci, pa so se popoldne zbrali še v Črnem dolu pred staro Vilharjevo kočo, ki prav letos slavi 85-letnico otvoritve. Kočo je zgradilo domače planinsko društvo davnega leta 1914 in je bila prva slovenska planinska koča na področju Snežnika. Burno preteklost koče in njen velik narodnostni pomen v svojem času sta zbranim prestavila Vojko Čeligoj in dr. Tone Wraber. Za kočo sedaj že tri deseteltja vzorno skrbijo domači taborniki in so tudi tokrat gostoljubno odprli njena vrata. Obiskovalci Črnega dola so obiskali še Rus in grob v bližini koče, položili nanj simbolični š°f' planinskega cvetja in nedeljski pop0*1. 0 zaključili v prijetnem planinski 1 vzdušju. Vojko ČeH Fivr Nagovor dr. Toneta Wrabra v Črnem dolu v nedeljo, 15. avgusta 199“ OB 85 LETNICI ČRNODOLSKE KOČE Plmiiuko/taborniško zavetišče, pred katerim stojimo, je častitljiv, zdaj ze S8 star spomenik slovenskega gorništva in slovenske narodne zavesti. Vemo, da zgradila ilirskobistriška podružnica SPD in ga slavnostno odprla 5. julija 191U je bilo pomembno dejanje slovenskega planinstva na območju, ki je bilo že a°‘ poprej predvsem področje delovanja neslovenskih ljudi in tujih gorniških organih 13.6.1853 je velik del snežniškega sveta na dražbi za pol milijona tedt^l avstrijskih goldinarjev kupil nemški knez Otto Viktor v. Schonburg. Do svoje S"1. 16.2.1859, svoje posesti nikoli ni videl. Podedoval jo je sin Georg, po njegovis"1 29.10.1900, pa Georgov sin Hermann. Oba sta mnogo storila za obnovo snezn graščine, prizadevala pa sta si tudi za umno gospodarjenje v snežniških gozdovi < se kaže v še danes priznanih gozdnogojitvenih dosežkih in gozdnih cestah. Pome fi ^ zasluge za to je imel šolani gozdarski strokovnjak in pozneje tudi upravnik snežnišR gospostva Heinrich v. Schollmaer-Lichtenberg. Ta je, tudi kot sin slovenske delavke Kornelije roj. Costa, seveda znal slovensko. Leta 1899 je v Planms | vestniku podpsevdonimon Strninski opisal svojo pot na Snežnik. Šele lani (199 >F je izšel slovenski prevod njegove (1923 izvirno v nemščini napisane) rokop ,1^ Zgodovine gospostva Snežnika na Kranjskem: Snežnik in schonburški vladali ' njej piše, kako so si Schonburgi že od 10. stoletja naprej prizadevali v novoprisv°!L f dežele vnesti nemško dostojanstvo, omiko in civilizacijo in s takšnimi prizadel'1 ^ nadaljevali tudi v 19. stoletju, ko so pridobili snežniško gospostvo. J lb0r Tako ni bilo nobenih težav, ko se je Primorska podružnica Nemško-Avstrij^ planinskega društva 1874 odločila, da zgradi planinsko zavetišče na Snežniku- ; cde, Georg je na “najljubeznivejši način ” dovolil gradnjo koče na svojem svetu na . V Kračini ter tudi odobril brezplačen les za ostrešje in kamen za žganje apna in z-U , lp( Koča je bila odprta 19. julij a 1874. Pozneje je obisk na Snežniku omejil, poveda1 je treba, da to ni veljalo samo za slovenskega človeka, temveč tudi za /to/i/5'1,. 1,0 obiskovalce z Reke. Člani SPD in A Ipskega kluba na Reki so na Snežnik lahko h° vendar le po markiranih poteh in s potrjeno planinsko izkaznico. i Slovenskemu človeku, edinemu pravemu domačinu na Snežniku, pa niso g‘ olUVcriSl\,crnu cluvcd-u, cumcrnu yru.vc.rnu uurnucmu uu unc^iurvu, ^ pod prste samo Nemci. Za upravljalce planinske in tudi še drugačne dejavno njem so se čutili tudi reški Italijani. Leta 1909je izšlo v nemščini napisano b°tal> delo o snežniški flori, ki ga je laški ocenjevalec z Reke ocenil kot pomemben prEP,, k “tej naši največji gori’’ in k naravoslovnemu poznavanju “naše hiše’1 ^aS v tej zvezi seveda pomenilo le “laški/italijanski". . Slovenskemu človeku, ki se je v vseh pogledih bolj in bolj prebujal, vse to Se ni moglo biti všeč. Najprej so se zganili v Ilirskobistriški podružnici SPDkj jj kmalu po njeni ustanovitvi (1907) začeli zbirati sredstva za snežniško kočo, Jj kupili kočo v Črnem dolu, a jo 1914 podrli in še istega leta zgradili in odprli ti Vilharjevo kočo. t To se je zgodilo že nekaj dni po atentatu v Sarajevu, ki ni povzročil le 1. Sve J vojne, temveč vse do danes vplival in še vpliva na potek svetovne zgodovino- jJ je bila v planinskem smislu za Slovence mrtvorojeno dete. Po določilih London" ,, ^ sporazuma (1915) in Rapallski pogodbi (1920) je Snežnik postal del °2e J italijanske države, kar je seveda pomenilo kar najugodnejši veter v jadraj ^ planincev, ki so si Snežnik planinsko povsem prisvojili. Leta 1925 so odprli veli^.., ^ Zavetišče Gabriela d 'Annunzia na Sviščakih, 14. septembra 1928, torej pred j ^ pa odprli prenovljeno Vilharjevo kočo, ki so jo seveda preimenovali. Eden od te^%. 1^ vodilnih reških planincev jev govoru ob odprtju dobesedno rekel tole: “Tozav n„ ki je že pripadalo nekemu planinskemu društvu, a ga je razsodba zmage naN , V tuje, (...) danes posvečujemo kot italijansko." Vedeti je treba, da reški IN H jjld, svojem tisku Snežnika že pred prvo svetovno vojno nikoli niso imenovali po slov ^ J. nmristlr rl-v/o itnliinncL-i in ortrt vtorvivh-n rtnimpvirFvnnip AH Dl i , 1 ampak so zanj uporabljali dve italijanski in eno nemško poimenovanje. Ali bi -j CimpuK, SO ZClnJ upUrClUlJClll Clvc uuujunztu in criu nerriMiuyuuucnuvunjc. . da se pisec članka o zimskem vzponu na Peščino, ki jo tako sicer tudi imenuj \|j;- ^ Ji 1928 opravičuje zaradi “strašnega imena in mnogih strešic", in da s° imenovali “skrajno vzhodno razgledišče Italije/l 'estrema vedetta orientale d 11 ^ ^ novah skrajno vznoano razgieaisce uauje/i esirema veaeua orienium « ^ Seveda nimam namena preveč govoriti o minulih dneh. Povedal sem ‘e y y dokumentiranih dejstev, ki dokazujejo, kako zelo so se časi v nekaj več ko f ^ UUtvUI nemil urun ucjaicv, rvi /vvt/vcy ocv u v vvtut v / ~ stoletju spremenili. Snežnik ni več gora Nemcev in Ilatijanov očitno, Slovei , samo pritajeno, ampak je že dolgo povsem slovenski, seveda pa vabi in Pfl'1 sprejema tudi vse dobromisleče tujce. y Ko razmišlajm o povsem spremenjenih današnjih političnih raz'n i snežniškem svetu, se spomnim na Franceta Avčina, ki je 1946 v Gorah 1,1 ^ (=tedanji naslov Planinskega vestnika) v imenitnem, doživeto napisane^ J ^ 'Ob Kolpi na Notranjski Snežnik ” napisal: “Polomljene so na tleh ležale iN J f i) lis napisne table ‘Al Nevoso - al Monte Gasparo ’. Nikdar več se ne bodo dv‘%ny 'tj, nas ne bo nihče več pestil. ” In ob tem mislim na malce skromno spominsko ij na Svinščakih, ki priča o osvobodilnem boju slovenskega človeka, na ^ne2^jt, ’ ^li seveda tudi drugod na Slovenskem. Ta boj je bil kar najbolj upravičeno p° ,/ i| sa le vzporedna revoluciia sicer do neke mere onečastila, ne more pa ° -J „ Jt ga je vzporedna revolucija sicer do neke mere onečastila, ne more pa U.,,* S razvrednotiti. Ali ni boj za pravico do uporabe lastnega jezika v šoli, pr‘ ^ ^ imenih, pri molitvi in na vseh drugih področjih, za pravico do upravljanj0 ^ zemljo, nekaj dobrega, upoštevanja in spoštovanja vrednega? Zdaj takšno P^jf imamo, sprašujem pa se, ali jo znamo v celoti uporabiti in se tako izkaza E prizadevanj svojih prednikov. ^ To je bilo le nekaj mojih razmišljanj ob jubileju prvega slovenskega p N gf % zavetišča na Snežniku in ob prazniku društva, ki ga je zgradilo. Naj bo nJe° se i/ 90-letno delovanje enako in še bolj uspešno tudi v času, katerega letnic0 ^ j)'. % začenjale z 2! Dr. Tone H raber, v Črnem dolu, 15. avg 'iisN1' J\ Bistriški taborniki zaposleni 125 let prve snežniške koče IZ MEININGENA CELO POLETJE . bistriških tabornikih se zadnje čase 1 veliko pisalo, pa to ne pomeni, da Postali kakšna izumrla vrsta. Nikakor! 'n nekaj mesecev smo bili tako da časa za pisanje sploh ni bilo in vrstna opravila pustili za konec Šolskih seveda. Kajti pred nami e večji akciji. Ilaj>nlajši na likovnih delavnicah. I Lr^r|'J je vsako leto tisti mesec, ko po Sloveniji pokažemo, kaj vse ttlel)e,^re^0 leta naučili na naših rednih V k - sestankih. Potekajo namreč rtjpo °i'" taborniška tekmovanja, katerih /V^bnejše pravilo je medsebojno Tekmovalnost pa je bolj ia čeprav se po koncu Zveza tabornikov Slovenije je v Posočju organizirala solidarnostno akcijo “POSOČJE”. Namen te akcije je bil pomagati pri obnovi Posočja. Trije tabori, ki so se odvijali pri Bovcu od 19. 7. do 9. 8., so “gostili" čez 250 otrok iz popotresnega območja in okrog 100 prostovoljnih tabornikov iz Slovenije in Raznobarven krst-vsak nav tabornik mora skozi celodnevni krst. nekaterih evropskih držav. Prostovoljno osebje je bilo razdeljeno na tri skupine. Eni so skrbeli za otroke, drugi so izvajali program, tretja skupina pa je kot delovno osebje pomagala pri obnovi v občini Bovec. Na tej akciji je sodelovalo 8 tabornic, ki so prišle domov s polnim nahrbtnikom novih prijateljev. Popotniške ekspedicije na Bavarsko, ki je potekala od 16. - 26. avgusta, se je udeležilo 9 tabornikov. Na svoj tabor sojih povabili tamkajšnji skavti. Kako so se imeli in kaj so zanimivega počeli, nam bodo razkrili v naslednji številki. 27. in 28. 8. bomo bistričani organizirali zdaj že tradicionalni Totem - taborniško odbojkarsko tekmovanje na mivki. Po lanski številčno veliki udeležbi smo letos seveda še bolj optimistični, kajti dober glas seže v deveto vas in akcije, ki smo jih dosedaj organizirali, so prinesle veliko pohval. In najbrž so se na Zvezi tabornikov Slovenije ravno zaradi tega odločili, da prav Ruševcem zaupajo soorganizacijo ROT-a, naj večjega, najbolj atraktivnega, najresnejšega in najtežjega taborniškega orientacijskega tekmovanja. Tako se bodo od 24. - 26. 9. 1999 slovenski taborniki pomerili v orientaciji, ki bo potekala po Snežniških gozdovih. No vidite! Taborniki smo še živeča vrsta. In verjemite, da boste o nas še brali, ker spet prihaja jesen in z jesenjo novo taborniško leto, v katerem bomo počeli še več zanimivih stvari in hodili na enkratne izlete in hike. Prisrčno vabljeni vsi tisti, ki vas zanima, kako se imamo pri tabornikih. Pridite, ne bo vam žal! Lep taborniški pozdrav! Taborniki Roda Snežniških ruševcev P.S. Lepo se zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so nam kakorkoli pomagali pri uresničitvi naših akcij. NA SNEŽNIK Davnega leta 1874 je Primorska podružnica nemško-avstrijskega planinskega društva v Trstu pod vrhom Snežnika zgradila prvo planinsko postojanko v slovenskih gorah, “Kočo na Kranjskem Snežniku” (Krainerschneeberghutte). Pri zbiranju sredstev, zidavi in ob svečani otvoritvi 19. julija 1874 je dejavno sodeloval tudi nemški pesnik Rudolf Baumbach, ki je Slovencem znan po upesnitvi ene najlepših slovenskih planinskih pripovedk, Pripovedke o Zlatorogu.. (Glej: dr. Tone Wraber, Umetnine pozabljenega mojstra, PV 3/1999.) Muzealci iz nemškega mest Meiningen, kjer je pesnik Rudolf Baumbach živel in umrl, so konec letošnjega julija obiskali številne kraje na Primorskem povezane s spominom na svojega rojaka in skoraj prav na dan 125. obletnice otvoritve snežniške koče obiskali ostanke te koče pod vrhom Snežnika. Iz Meiningena je na Primorsko prišlo kar petdeset izletnikov, vendar se je na Snežnik povzpel le del skupine. Na Snežnik in do ostankov stare koče sta jih pospremila dobra poznavalca Snežnika, domači planinec Janko Muha in znani slovenski botanik dr. Tone Wraber. Od nekdanje planinske koče so resda ostali le še kamniti temelji, vendar dovolj, da so prisotni lahko podoživljali napore graditeljev, ki so za tisti čas na zelo odmaknjenem kraju, na višini skoraj 1500 m zmogli zgraditi planinsko kočo. Kronisti tega dogodka so opisali svečanost otvoritve in delež pesnika Rudolfa Baumbacha, kije poskrbel, daje ves program potekal v recitiranju nalašč za to priliko sestavljenih pesmi. Zapisano pa je tudi ostalo, da so tedaj prisotni zaključili prireditev s prepevanjem nemških, slovenskih in čeških pesmi. Večji del skupine nemških izletnikov so člani bistriškega planinskega društva, Društva za krajevno zgodovino, Muzejskega študijskega krožka in turistični delavci popeljali na i Kočevju pa so vse nase etape ''' Isf 6 Oceno zelo uspešno. Gozdovniki Ni 2i ,e^’ Popotniki (16-21 let) in grče Ni 2] |6N’ Popotniki (16-21 let) in grče /idovs-- pa smo odšli kar na državnega ?Se r , ln°- Bistričani smo spet dokazali, fNteij■ *. Užitno na takšnih akcijah s Ni, iN se3y*a razglasi zmagovalca. Najprej t1 X,obil> na področnih mnogobojih. 'Nš0, !in čebelice (7-10 let) ter murni ’ Ngoh • otroc*) 50 odšli na področni ’' rSgob v Portorož, na državnem i' /N j*u v Kočevju pa so vse naše ekipe 'Ce> ki so sodelovale pri akciji Posočje. Najstarejši vod na taborenju - Čokoladice. nekatere zanimive kraje v snežniških gozdovih in jim predstavili številne znamenitosti. Še posebej jih je pretegnila pripoved g.Franca Poklarja o raziskavah prazgodovinskega Gradišča nad Ilirska Bistrico. Tu jih je pozdravil tudi predstavnik bistriškega Turističnega društva in jim z vabilom za nove obiske razdelil številne prospekte o Ilirski Bistrici in okolici, ki jih je prispeval tudi Turistični informativni center. Jezikovno prepreko je pomagala premagati ga. Vanda Volk in tako obilno pripomogla k prijetnemu počutju izletnikov iz Nemčije. Obisk Snežnika in okolice so gostje zaključili na slikovitem Mašunu. Prihodnje leto, ko v Nemčiji slavijo 160-letnico rojstva pesnika Rudolfa Baumbacha, bodo stekle številne prireditve v mestih, kjer je pesnik deloval, tako tudi v Trstu, Gorici, Bohinju, Trenti in Ilirski Bistrici. Tekst in slika Vojko Čeligoj . ,‘jate);' ■ uzlmo na taksnih akcijah s , 12 cele Slovenije, saj nas je v i V^. *no odšlo kar 25. Bili smo zelo t \i’Sea-J smo odnesli domov kar 3 prva i, V’"®n°'drugo, tf°rjenj et™ julija smo odšli na letno i ■K ha Kolpo. Vendar nismo imeli ■Nev "CII|cnom. Nepretrgano j; ii. No n° deževje in njegova posledica vremenom. Nepretrgano ■t _ J'- UU1V11U VCU1I1U IdUUlllCgd j l\0 v dpovedati smo morali drugo (>0tnvteri naJ bi taborili gozdovniki 1111 Dr* ■*’ ‘n se vrnili domov kar cel fcNadih VSeVeda ,.smo izgubljeno I;1 tla 0k _onec julija smo za en teden j k iitw, ra2je jezera Mola in ugotovili, 1,1 0 cisto blizu prelepe kraie za “ Vrie6je°p'St° blizu prelepe kraje za i i t»boriXn’.:kiuT g,a izvajal1 na ,l ^jD°val • nJlh’ Je bil zelo zanimiv, M %x,i- 1 Je Vse. r»rl j Ufi 'dl ’ 1 J v w i w turnim i ^ j' iSJV* °d likovnih delavnic, trie gg1 bivakov do vožnje s čolnom i %t''0ram n°8°meta in odbojke. Seveda d VNih ° povedati, da so na obeh j ijNaga|2 nami uživali taborniki iz rodu J !-:ihelujeme a'z Kopra, s katerimi uspešno ikNatau °.2e nekaj let. Obeh izmen N ^nja seje udeležilo okrog 100 NOVA GOZDNA UČNA POT NA SVISCAKIH Področje Sviščakov in Snežnika že dolgo predstavlja priljubljeno izletniško točko, tako občanov Ilirske Bistrice kakor tudi prebivalcev Primorske, Notranjske in, lahko rečem, cele Slovenije kakor tudi zamejstva. Ker sem želel izkoristiti naravne danosti, ki nam jih ponuja gozd, obenem pa ta gozd predstaviti čim širši javnosti, sem prišel na zamisel, da bi v predelu Sviščaki -Grda draga postavili gozdno učno pot. Na samo pobudo za tako pot sem naletel pri svojem delu, ko so obiskovalci Sviščakov večkrat spraševali o posebnostih in zanimivostih okoliških gozdov, poleg tega so učitelji osnovnih šol v občini večkrat prosili za strokovno vodenje skupin učencev po snežniških gozdovih. V letu 1996 smo skupaj s sodelavci izbrali najprimernejšo traso, v okviru svoje diplomske naloge pa sem pripravil tudi opise tematskih sklopov na poti, kakor tudi okvirni predračun stroškov. V letošnjem letu je izdelava poti prišla v program dela Gozdarskega društva Postojna in Zavoda za gozdove RS, območne enote Postojna. Vodstvo celotnega projekta je prevzela univ. dipl. inž. Špela Habič. Lani jeseni in letos spomladi so potekale aktivnosti pri izdelavi poti, tako usklajevanje tekstov za posamezne tematske točke, kakor tudi pregled trase poti in določitev mest za posamezne panoje na trasi. Vzporedno s tem delom je bilo potrebno zbrati tudi finančna sredstva za samo izvedbo. Sredstva so prispevali ZGS, GG Postojna, Uprava za varstvo narave RS, Obalne lekarne Koper in Banka Koper, domače podjetje TELES je izvedlo vsa dela pri izkopih in betoniranju, znaten del sredstev so zbrali tudi lastniki počitniških hišic na Sviščakih, ki so s tem dokazali, da jim ni vseeno, kaj se dogaja v tem prostoru. Pri postavitvi jasli za seno so pod budnim nadzorom delavca gojitvenega lovišča Jelen sodelovali tudi bistriški gozdarji. Pot nas pripelje na idilično gozdno jaso Grdo drago. Otvoritev poti smo izpeljali 16. junija letos, ob prisotnosti številnih obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice. Pot je po krajšem kulturnem programu odprl podžupan občine gospod Vitomir Dekleva. Začetek gozdne učne poti je na Sviščakih, pot nas vodi skozi gozd do Grde drage in od tam nazaj na izhodišče. Ob poti je 10 tematskih točk z gozdarsko in naravoslovno vsebino. Na panojih ob poti je predstavljena pestra in zanimiva naravoslovna in gozdarska tematika. Ob poti so za predstavitev postavljeni tudi lovski objekti, kot so jasli za seno, visoka preža in solnice za divjad. Pot poteka skoraj v celoti po že obstoječih gozdnih vlakah in cestah, zato za njeno vzpostavitev niso bili potrebni nikakršni večji posegi, razen čiščenja obstoječih poti in postavitve tematskih panojev. Celotna dolžina poti je nekaj nad 4 km in jo lahko prehodimo v dobrih dveh urah. Obisk poti lahko opravite brez vodstva, saj je celotna trasa markirana z markacijami, ki predstavljajo stiliziran odtis medvedje šape, za večje skupine pa na Krajevni enoti Zavoda za gozdove v II. Bistrici lahko organiziramo tudi strokovno vodenje. Vabimo vas, da se sprehodite po novi gozdni učni poti, se nadihate svežega zraka in pri tem spoznate nekaj zanimivosti iz vsakdanjega utripa gozda. Tekst in fotografije Ivan Česnik Izletniki iz Meiningena pod planinskim domom na Sviščakih s svojimi spremljevalci tik preden so se podali na obisk 125 let stare planinske koče pod Snežnikom. NA MLADIH SVET STOJI MLADINSKE DELAVNICE SO SE IZVAJALE NA SESTIH OSNOVNIH ŠOLAH V šolskem letu 1998/99 je Center za socialno delo Ilirska Bistrica izvajal na skoraj vseh osnovnih šolah v naši občini preventivni program »Mladinske delavnice«. Glavni namen projekta »Mladinske delavnice« je najstnikom pomagati, da bi lažje premagovali probleme, s katerimi se srečujejo v obdobju adolescence. Tu se učijo vzpostavljanja, razvijanja in ohranjanja medsebojnih odnosov; učenja, soočanja in reševanja življenjskih težav... Delavnice jim nudijo tudi kvalitetno in pravočasno informiranje, ne samo o možnih negativnih posledicah rizičnega obnašanja (alkoholizem, narkomanija, samomorilstvo...), ampak tudi o razvojnih in socialnih možnostih za progresivno rast in razvoj. Mladinske delavnice so obiskovali učenci sedmih in osmih razredov osnovnih šol. Programu so se priključili prostovoljno, kljub temu pa je bila udeležba velika, saj se nam je pridružilo približno 90 učencev. Srečevali smo se enkrat tedensko po pouku ali v popoldanskem času. Delavnica je trajala dve šolski uri. Teme (komunikacija, starši, šola, prijateljstvo, ljubezen, spolnost, droge, AIDS...) so bile določene po programu in smo jih obravnavali skozi vse šolsko leto. Teme za 20% programa so učenci lahko izbirali po lastnih željah, tako smo včasih imeli športno obarvano delavnico s košarko, nogometom ali odbojko. Skupaj smo se včasih odpravili tudi v kino. Namen delavnic je tudi, da bi mladostniki spoznali zdrav način zabave, srečali nove ljudi in s tem navezali nova prijateljstva, zato smo v prednovoletnem času organizirali za vse delavničarje in delavničarke prednovoletni ples. Med zimskimi počitnicami smo pripravili počitniški program, ki smo ga izvajali v Sončku. Imeli smo delavnice na temo prijateljstvo. Zaključili smo ga v soboto, ko smo se odšli vsi skupaj na Sviščake smučat in sankat. Maja smo se odpravili na enodnevni izlet na Kozlek. Po prihodu v dolino smo odigrali tekmo nogometa, po krajšem počitku smo odšli proti Črnim njivam. Ob koncu šolskega leta smo pripravili dvodnevni tabor, ki smo ga izpeljali v Črnem dolu 19. in 20. junija. Čeprav nam vreme ni bilo preveč naklonjeno, smo se imeli lepo. Vedeli pa smo, da smo zadnjič skupaj - vsaj v tem šolskem letu. Zato smo bili v nedeljo, ko smo se morali posloviti in kreniti vsak proti svojemu domu, malce žalostni. V nas pa tli upanje, da se prihodnje šolsko leto spet dobimo na Mladinskih delavnicah. Petra Rutar, Inštruktorica MD Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ilirska Bistrica je pred začetkom novega šolskega leta sprejel določene aktivnosti, ki bodo olajšale prvošolčkom prve korake v svet prometa, starše in voznike pa opozarjale na male razigrance in brezskrbneže. September mesec bo posvečen povečani skrbi šolarjev. V letošnjem letu se bodo na najbolj izpostavljenih mestih policistom prvih 10 dni pridružili tudi prostovoljci - člani ZŠAM. Vsi prvošolčki bodo prejeli zloženko “V šolo”, brošurico “Prvi koraki v prometu” ter kresničko. Zavarovalnice bodo poskrbele, da bodo prejeli rumene rutice. Svet je letos pripravil še dodatne mobilne table “Vama pot v šolo”, ki bodo mesec dni opozarjale voznike na dodatno previdnost. Staršem in voznikom pa Svet namenja sledeča sporočila: 1. Voznikom! Brezskrbne počitnice so minile in šole ponovno odpirajo svoja vrata. Bodite pozorni do mladih udeležencev v prometu, upoštevajte prometno signalizacijo in napotke policistov ter varnostnikov. Upoštevajte, da so otroci nepredvidljivi v svojem obnašanju. Zgradimo otrokom prijazen svet prometa. 2. Staršem! Vsak otrok je enkraten, neponovljiv, vreden vseh vaših naporav in prizadevanj. Pomagajte svojemu otroku s svojim zgledom in pravilnim ravnanjem spoznati vame poti v šolo. Opozorite ga na nevarnosti, pripravljajte ga na samostojno sodelovanje v prometu. Vedite, da prometno vzgajate otroka vsak trenutek, ko ste z njim v prometu. Vam in vašim otrokom želimo srečno v prometnem vsakdanu. Vsem šolarjem želimo uspešen in varen začetek šolskega leta. Predsednik SPV: Nada Čeligoj NEKAJ BESED O OŠ DRAGOTINA KETTEJA Naša prihodnost nedvomno temelji na spremembah, ki nas spremljajo povsod. Zaradi težnje po boljši in lepši prihodnosti se mnogi želimo učiti, torej spreminjati sebe. V OŠ Dragotina Ketteja se zavedamo, da je osnovnošolsko otrokovo učenje pogoj za uspešno delo v vseh nadaljnjih oblikah razvijanja osebnosti, zato skušamo vsako leto povezati učence, starše in učitelje v nezlomljiv trikotnik, v obliko, ki bo omogočala izživeti različnost otrok, hkrati pa bo dajala temelj za iskanje novega, skupnega in tudi možnost za optimalno življenje in delo vsakega učenca in delavca v šoli. In kako smo bili uspešni v šol.letu 1998/99? Bili smo zelo uspešni, predvsem pa smo bili z doseženimi uspehi zadovoljni. Naj navedem le nekaj dejstev. Šolo je obiskovalo 447 učencev, 130 je bilo odličnih. Med 84 osmošolci je bilo 19 odličnjakov. Učenci: Nika Jenko, Luka Valenčič, Kristina Čeligoj, Andreja Gombač, Boštjan Kurent, Eva Kavčič in Sara Valenčič so za svoj 8-letni odlični uspeh prejeli šolsko značko. Zunanje preverjanje znanja osmošolcev je pokazalo, da smo učence dobro pripravili za start na srednjo šolo. Tekmovali smo skoraj v vseh predmetih, svoje moči smo merili na zelo različnih področjih in dosegli veliko število bronastih (112), srebrnih (27) in zlatih priznanj, diplom in pokalov. Ponosni smo nate dosežke, saj dokazujejo, daje vsakoletna načrtovana smer dela pravilna. Pomembnejše uspehe izven šole so dosegli naslednji učenci, ki so za pridobitev najvišjih priznanj morali preseči znanje, ki ga mora učenec doseči za odlično oceno: - Zlato Cankarjevo priznanje v znanju slovenskega jezika: Andreja Gombač, - Zlato priznanje v znanju zgodovine: Boštjan Kurent, Kristina Čeligoj, Andreja Gombač, - Srebrno Čankarjevo priznanje iz znanja slov.jezika: Kristina Čeligoj, Anja Udovič, - Srebrno Vegovo priznanje v znanju matematike je prejelo 11 učencev; 1.mesto sta zasedla Andraž Polak (6 .raz.) in Jernej Čeligoj (7.raz.), kije s tem izpolnil normo za državno tekmovanje, Doris Komen (7.raz.) pa 2.mesto. Zelo upešnaje bila dramska skupina, pripravila j e igrico Lahko noč, Hudoba in z njo razveselila sošolce in druge bistriške otroke. Tudi pevska zbora sta bila odmevna, z melodijo svoj h glasov sta navdušila sošolce ter bistriško in pivško občinstvo. Cela šola je živela z nekaj projekti, ki pomenijo dragocen člen v verigi izobraževanja in njegovo nadgradnjo. Zelo bogat in odmeven v širši javnosti je bil projekt Praznični december. Daje knjiga naša prijateljica, vedo tudi naši učenci, saj so zelo pogosti obiskovalci naše in mestne knjižnice. Knjiga jim podarja krila in jim odpira pogled v svet. V tem letuje 11 učencev osvojilo Zlato Kettejevo pohvalo za 8-letno branje. Pa ne samo knjige, tudi druge revije so nam dobro poznane, za to nam tudi tekmovanje Vesela šola PIL-a ne predstavlja velik problem. Vsako leto smo udeleženci državnega tekmovanja. Letos si je pogoje zanj zagotovilo 5 učencev: Tina Zidar, Jani Muha, Anja Udovič, Nika Jenko in Katarina Dekleva. Vso pohvalo in pozornost si zaslužijo ekipe, ki so pod vodstvom učiteljev - mentorjev ponesle glas naše šole daleč iz domačega kraja: - učenci: Maja Hrvatin, Klemen Čeligoj in Tadej Tomažič so državni zmagovalci televizijske oddaje Male sive celice, - zgodovinski krožekje prejel Zlato priznanje za raziskovalno nalogo Obrt v našem kraju - žganjekuha, - ekipi 6.razreda sta osvojili 1. in 2.mesto na občinskem tekmovanju OŠ -Prva pomoč, - šolska planinska skupina za državno tekmovanje Mladina in gore, -računalnoštvo - nekaj letno delo z računalniki je opazno tudi v šolskem delu. Zaključek tega delaje bila letošnja predstavitev šole na INTERNETU -spletna stran. Najdete nas na naslovu: http:// www2.ames.si odkilbistrpo/. Veseli smo tudi številnih športnih rezultatov. Bilo jih je dosti in na različnih področjih. O njih ste v medijih DRUŽENJE DELAVNIČARJEV IN DELAVNIČARK 8. maja smo se inštruktorice in osnovnošolci, ki smo v letošnjem šolskem letu obiskovali projekt Mladinske delavnice, katerega je na naših šolah izvajal Center za socialno delo Ilirska Bistrica, odpravili na enodnevni izlet na Kozlek. Zbralo se nas je 23 in skupaj smo se odpravili proti vrhu. Kmalu so nastale posamezne skupinice in vsaka po svoje je nadaljevala pot po stezi. Pot je bila zanimiva. Na vrhu smo se slikali, pomalicali in se nasmejali raznim šalam, ki so kar deževale okoli. Kasneje smo pod Kozlekom odigrali še igro nogometa, ki se je iztekla kar dobro - z izenačenim rezultatom. Za zaključek letošnjega projekta pa smo se odpravili v Črni dol na mini tabor za dva dni. Tabora se nas je, kljub ne preveč naklonjenemu vremenu, udeležilo 24. Avtobus nas je v soboto zjutraj odpeljal proti Črnemu dolu. V koči smo odložili svoje torbe in vsak je izžrebal svojega skritega prijatelja, katerega je moral v dveh dneh z nečim presenetiti. Čeprav j e lilo kot iz škafa, smo se vseeno zabavali. Sestavili smo tudi seznam gospodinjskih del. Pripravo obrokov smo večinoma prepustili našemu kuharju, ki seje izvrstno odrezal. Zvečer smo zakurili velik ogenj in se zbrali okrog svetlih plamenov. Povedali smo si kakšno šalo in ob spremljavi dveh kitar zapeli nekaj pesmi. Ko smo zjutraj vstali, seje začel še en zanimiv dan. Med drugim smo razkrili svoje skrite prijatelje. Vsak udeleženec/ka mladinskih delavnic pa je dobil tudi priznanje za sodelovanje. Potem smo vsi skupaj počistili kočo in se peš odpravili proti avtobusu, ki nas je odpeljal v Ilirsko Bistrico. Tu smo si privoščili še sladoled in se prijetno utrujeni po dveh čudovitih dnevih odpravili vsak proti svojemu domu. N.R. udeleženka MD -------------------------------------------------------J že brali, zato ne bi vseh še e, naštevali, pa čeprav bi si to zas11* Omeniti pa moramo Anjo Kim, ** je v finalu atletskega pokala Sl°' v teku na 60m pritekla 4. mesto. Učencem, ki so se udeRz številnih tekmovanj in dosegli ur iskreno čestitamo. Čestitke in zahvalo za vložek01 pa namenjamo tudi učiteljem in01. udi': zaposlenim. Zahvaljujemo se tuoč zunanjim sodelavcem, ment0. ki so bili pripr®'! :(< številnih ID, . _ ( popeljati naše otroke v različna in^ področja in tako zadovoljiti to s čutno in vedoželjno otrokovo d*1 In še nekaj mojih misli ob * pouka: Ker je na pragu novo želim vam učenci obilo prijetnih dni. Želim vam, da bi se zavedeli1' pomemben drobec v družbi in do preplesti svoje želje in cilje z1 družbe in tako odnesli od šolec . Naj vam letošnje šolsko lej0 -sproščeno, med igro in učenjef1, prijatelji in vrstniki. d Z vami starši si želim čitn°0.^ sodelovanja; prijetno počutje v ,, doma je osnovni pogoj za dobi0 . Vam učitelji in delavci š°^: neusahljivi vir energije in idej -j mladimi. Delo z njimi je ^ zahtevno. Biti učitelj ni samop0 tudi poslanstvo. . Uspeh šole je odvisen od n in je rezultat nas vseh. Ravnateljica šole Sonja Čeligoj P \ I" Vs TUDI »SONČh1 GREDO N> POČITNlCf it \ Tu je poletje, vroči dnevi ifl potepanja. Počitnice, katere slll°;;' prislužili, pa uživamo tudi °tr°gj/ med šolskim letom obiskovali» jjl skupino za učno in pomoč, ki deluje v okviru . socialno delo II. Bistrica. Tu šolsko leto sestajali vsako p°P°.,j;i! 11. in 18. uro. Najprej smo nato pa smo s pomočjo mentoiJ ^: domače naloge in opravili obveznosti. Naša spričevala o ^ da smo se vsi »Sončki« dobr° Poleg tega pa smo počeli se _ jj1 se P zanimivega. V jeseni smo jjv izlet po slovenski obali, si ogl£^ j zanimivih razstav (RazsD J predmetov v Domu starejših 0 v in se udeleževali raznih srečaOJ' (l» ge*1,, na Osnovni šoli Dragotina j-Tudi sami, v Sončku, smo sjn$ pravo novoletno zabavo, puS „1 in veliko rajstnodnevnih Pr^ji Spomladi smo obiskoval* \i | srečali z ilirskobistriškimi 8aS ^e* Inu Rdečega križa Sloven ji6 natečaju RK Ilirska Bistr*c®: na šolskega leta smo p odelitig/ najboljšim bralcem v °kv*r® jčJ: bralne značke, izdelali čist°Pr,.j[jL z naslovom Sonček in si priv°s J izlet po Gorenjski. * - v Aq Sedaj pa nas čaka se^ kolonija v Puntiželi pri *’u**’0čitČ’( samo še zavpijemo: »Hura, P $ 'lii >i 'ti t \ V fx S OGLASI ^PIRNJC/l *O><5250 II. Bistvi ^ ^/VOVA 2, 067\& h/iVn* F* EF T F? O L TRANSPORT \ ^PPlama-pur ProVITA* Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41-820 ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA Gregorčičeva 8 6250 Ilirska Bistrica Hišna centrala: 067/41-198 Uprava - Direktor: 067/81-475 xZ FIZIOTERAPIJA ;ferfe:IPiTRGOVIM 'V* *•***/ Rozmanova ul. 1 A *»*e* 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 067/41-156 ILIRSKA BISTRICA Prešernova ~7 X: DODATEN PROGRAM: i drenaža 'E*0 terapy"a t '°a masaža Akupresuro V- • refleksna masaža stopal • podvodna masaža • aroma terapija py primorje BB ajdovščina ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. GRAFIČNI ATELJE ^MA ZEJNULOV1Č s p UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK ^0viška 40, tel. 067/400-320, fax. 067/41-124 Magdalena Požar Bazoviška 19, 66250 Ilirska Bistrica, 067/41-916 PUR^TEK Gradišče 51 6243 OBROV PE PODGRAD Podgrad 110 6244 PODGRAD Telefon: 067/85-031, 85-210 I I Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV IZDELAVA'OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU o___ojlo |oiC Trnovo^ • Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica ^jjteVfax/06WO62^^£ ^7 ) oj Lt TO1A1S Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica Najem in prodaja prostorov za: - proizvodnjo - skladiščenje - in pisarne Informacije: tel. 067/81-188 \ 3REZA d,o.o, AVTO SOLA Bazoviška 4a, tel.: 41-584, 41-799 -VPISUJEMO V TEČAJ CCP, KI ZAČNE V SEPTEMBRU - POPUST PRI VOŽNJI ZA DIJAKE, ŠTUDENTE IN AKTIVNE ŠPORTNIKE - NAJNIŽJE CENE ZA C in E kat. Vabljeni PremA PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE .1 o.o. VOJKOV DRLVORLD 14, 6250 ILIRSKA BISIRICA TEL/FAX: +586 (0)67/81-612, GSM: 041/750-641 © ■ GOSTILNA • TRGOVINA • “DISKONT 6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 067/42-372, fax: 067/41-207 10 ARTIKLOV TRAJNO NIŠKE CENE! VABLJENI TRGOVINA IN PAPIRNICA um Tomšičeva 6 6250 Ilirska Bistrica tel.: 067/42-215 ..VSE ZA ČISTEJŠE OKOLJE .. VSE ZA PISARNO IN ŠOLO TRGOVINA ANA K GREGORČIČEVA 2, ILIRSKA BISTRICA - DOM NA VIDMU TEL: 067/42-239 ■ KAVBOJKE NA ZVONEC ■ OPRIJETE MAJČKE ■ OTROŠKA OBLAČILA ■ PLETENINE OBLAČILA ZA MOČNEJŠE POSTAVE ZA VSAK NAKUP PREKO 5.000 SIT ZAHTEVAJTE KARTICO ZVESTOBE. 12. NAKUP - DARILO. \ hem trgovina in zastopstva d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 14, Slovenija Tel.: +386 67 41-913, Tel./Fax_: +386 67 41 -927 Poslovna enota: 1000 Ljubljana, Stegne 31, Slovenija Tel.: +386 61 1592-729, Tel./Fax.:+386 61 1592-741 www.plastochem.com / e-mail: plastochem@siol.net PRODAJNI PROGRAM: GRANULATI: * POLISTIREN * POLIPROPILEN * POLIETILEN * POLIAMID * ABS ... Surovine in polproizvodi za kemično industrijo Karateisti Karate kluba Samurai iz Ilirske Bistrice in Sežane smo za zaključek spomladanske sezone obiskali tradicionalni karate camp BALATON 99 na Madžarskem. Skupaj s preko 100 udeleženci iz Hrvaške, Madžarske, Romunije in Slovaške smo prebivali v bungalovih ob Blatnemjezeru, prosti čas pa smo temeljito izkoristili za razne druge športne dejavnosti, od namiznega tenisa do iger brez meja ter seveda kopanja v jezeru (Blatno jezero v resnici ni blatno), ki se razteza v dolžini 70 km. Ob večerih smo si imeli priložnost ogledati staro mesto Siofok, oddaljeno samo nekaj km od kampa. Ob tej priliki se zahvaljujemo staršem, ki so nam s svojim prevozom omogočili sodelovanje na karate campu Balaton 99. V jutranjih urah smo karateisti opravili 90 minut teka in raznih fizičnih vaj, medtem ko nas je v večernih urah čakal klasičen karate trening pod vodstvom karate mojstrov in sicer g. Veljka Kajtazi, 5.dan, ter gostov iz Romunije g. Duma in g. Fordova, oba 3. dan. S tem strokovnim seminarjem smo karateisti Karate kluba Samurai zaključili redno vadbo. Vsem želimo lepe počitnice ter se veselimo snidenja v jeseni! KARATE KLUB SAMURAI ILIRSKA BISTRICA Obveščamo zainteresirane otroke, mladino in starše, da bomo v mesecu septembru organizirali vpis začetnikov, ki bo možen vsako sredo in petek od 19. do 20. ure. Če si želite resne in kvalitetne vadbe, športno vabljeni! MALI NOGOMET ILIRSKA BISTRICA CARINIKOM OLMN 1989/1999 STRELSTVO - TRAP PONOVNO USPEŠNA SEZONA Bistriški trap strelci so letošnjo sezono v državnem prvenstvu izpeljali zelo uspešno. Z ozirom, da v poletnem obdobju nismo objavili rezultatov, seje teh nabralo kar nekaj, tako bomo v tej številki našteli le najboljše. Članska ekipa se je v prvem delu tekmovanja državne lige - zahod uvrstila na 2. mesto med osmimi ekipami. V finalu najboljših ekip in posameznikov 7. in 18. 7. na strelišču Gaj -Pragersko se je bistriška ekipa v postavi Sandi Rolih, Igor Dekleva in Tamara Matko uvrstila na 3. mesto med devetimi ekipami s pravico nastopa. Zanimiv je izid zadetkov prvih treh ekip: 1. mesto Š. Kovač, M. Sobota (329), 2. mesto Koptex, N. Gorica (329) in 3. mesto II. Bistrica (328). V posamični konkurenci j e bila Tamara Matko najboljša posameznica med bistričani z odličnim 6. mestom, Igor Dekleva je bil na 8. mestu in Sandi Rolih na 22. mestu. Poletni del sezone so strelci zaključili s področnim prvenstvom v II. Bistrici dne 31.7. 1999. Domači strelci so prepričljivo (z 198 zadetki) ugnali ostale ekipe - 2. Koptex, N. Gorica (183); 3. Svoboda, Sežana (167) in 4. TILS Dolomiti, Vrhnika (148). Dejansko se bo letošnje domače nastopanje za strelce končalo z DRŽAVNIM PRVENSTVOM za člane v II. Bistrici, ki bo med 16. in 19. septembrom na Črnih njivah nad II. Bistrico. Ker bistriške reprezentante čaka še nekaj tekmovanj, bomo o teh poročali v naslednjih številkah Snežnika. Z. D. ŠPORTNE PRIREDITVE V MESECU SEPTEMBRU 1999 I I KOŠARKA - rekreacija POLETNA KOŠARSKA LIGA 1999 vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek septembra dalje ob 18., 19. in 20. uri v Športnem parku Nade Žagar, II. Bistrica MALI NOGOMET - rekreacija OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 1999/2000 vsak četrtek in petek1’-septembra dalje ob 17. in 18. uri v Športnem parku Nade Žagar, II. Bistrica LOKOSTRELSTVO DRŽAVNO PRVENSTVO - 900 KROGOV, kategorije: MLADINCI IN VETE^j soboto, 4. septembra od 9.30 ure dalje na igrišču Kampo na Partizanskem hribu v fl- ° ODBOJKA NA MIVKI - šolski šport OBČINSKO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL za dečke in deklice v četrtek, 9. in 10. septembra od 10. ure dalje na igrišču za odbojko na ŠC Trnovo GORSKO KOLESARJENJE - AKCIJA Z GORSKIMI KOLESI OB MEJI OBČINE - 150 km v soboto, 11. in v neder septembra od 8. ure dalje Zbor: Športni park Nade Žagar, II. Bistrica • Informacije: Športna zveza II. Bistrica tel./fax 067/ 444 177 in Gorsko kolesar^1 Snežnik, Bazoviška 26 “MESEC ŠPORTA” od 18. septembra do 18. oktobra 1999 ODBOJKA NA MIVKI - rekreacij a ODBOJKARSKI TURNIR - MEŠANE EKIPE absolutno moški in ženske v sob0' Z septembra od 15.ure dalje na igrišču ŠC Trnovo Prijave in informacije: Športna zveza II. Bistrica tel./fax 067/ 444 177 STRELSTVO - TRAP , DRŽAVNO PRVENSTVO v TRAPU za ČLANE od 16. do 19. septembra od 8.u,e '0| na strelišču TK II. Bistrica na Črnih njivah GORSKO KOLESARJENJE - rekreacija IZLET Z GORSKIMI KOLESI 25-40 km v soboto, 18. septembra od 9. ure dalj« Zbor: Športni park Nade Žagar, II. Bistrica j v Prijave in informacije: Športna zveza II. Bistrica tel./fax 067/444 177 in Gorsko k«e' . 6] klub Snženik, Bazoviška 26 KOLESARJENJE - rekreacija za upokojence IZLET S KOLESOM V DLETO 25 km v soboto, 25. septembra od 10. ure dalj« Zbor: O. Š. A. Žnideršiča, II. Bistrica Informacije: Športna zveza II. Bistrica tel./fax 067/ 444 177 NOGOMET ( Razpored tekem članske, mladinske in kadetske ekipe bistriškega kluba v mesecu s«r - tekme doma: ČLANI, 3. SNL - ZAHOD 5. 9. ob 16.30 IL. BISTRICA : TELMONT 19. 9. ob 16.30 IL. BISTRICA : KOMEN MLADINCI, KADETI, 2. SNL - ZAHOD 4. 9. ob 15.00 in 17.00 IL. BISTRICA : FLOK KOMENDA 18. 9. ob 14.30 in 16.30 IL. BISTRICA : BELA KRAJINA Športna zveza Ilirska i[Z' v POLETNA ŠOLA V NARAVI 1999 VEC KOT 70 NOVIH PLAVACEV Letošnji program poletne šole v naravi za 3. in 4. razrede osnovnih šol je bil zaključen v začetku julija v Fiesi. Tudi letos so za organizacijo poskrbele osnovne šole in Športna zveza, programa pa se je udeležilo 145 otrok od 163-ih zajetih v program oziroma 89%. Učenci iz OŠ R. Ukoviča so konec maja program izpeljali v termah Čatež, ostale udeležene šole pa v Fiesi. Starši so krili stroške bivanja: v Termah Čatež 21 000 SIT za sedem dni in v Fiesi 23 000 SIT za osem dni. Za nekatere otroke iz socialno šibkih družin je tudi letos občinski proračun zagotovil pomoč in tako so se lahko udeležili programa. Organizacijski stroški so pokriti iz proračuna, vendar bo večino stroškov refundiralo Ministrstvo za šolstvo in šport (10 500 SIT na otroka). Dejanski organizacijski stroški so bili v Termah okrog 14 500 SIT, v Fiesi pa okrog 12 500 SIT na otroka. Plavalno znanje je bilo na začetku slabo, kot je to že vsa zadnja leta. Med plavalce seje lahko prištelo le 30% udeleženih učencev. Kljub izredno neugodnim razmeram v prvi izmeni v Fiesi pa je bilo končno med plavalce vštetih 83% otrok. Splavalo je torej več kot tri četrtine neplavalcev (101) štetih ob prvem preizkusu znanja. Ob zaključkih programov je bilo podeljenih 79 diplom plavalcem po kriterijih bronastega delfinčka, 38 diplom srebrenega Vii '§aj Vi ‘eli Npi 'go, sPe > '»ve, :Wt, \ '»dri K g. ] h, »ve > L%; gl Si \ Sa Fiesa - ena od skupin v 2. izmeni ftm delfinčka in celo 3 diplome zlatega delfinčka. Primeru« r ^ pa so prejeli tudi vsi otroci, ki so še ostali med Ki neplavalcev. Tekst m Občinska liga malega nogometa za sezono 98/99 je postregla z novim prvakom. Po triletni dominaciji ekipe Kočanija je prvenstvo po 18-ih krogih zasluženo osvojila ekipa ŠD CARINIK, ki je bila za odtenek boljša od ekipe EURO MB. Končna lestvica pretekle sezone je tako naslednja 1. ŠD CARINIK 18 16 1 1 88 : 28 49 2. EURO MB 18 15 2 1 86 : 29 47 3. KOČANIJA 18 12 3 3 64 : 31 39 4. KOSIČ ŠULNI 18 11 1 6 66:46 34 5. BRKINI 18 7 3 8 50 : 57 24 6. KOSEZE 18 6 2 10 64 : 70 20 7. LAJSK V.S.E 18 4 2 12 38: 77 14 8. ZLATOROG UTD 18 4 2 12 58 : 82 12/-2 9. KL. ŠTUDENTOV 9 3 0 6 19 : 23 9 10. PRASLOVAN 001 18 2 0 16 32 : 105 6 11. VOJAŠNICA 9 1 2 6 18 : 35 5 Za zaključek sezone je bila na Betuli dne 23. 6.1999 pripravljena tudi podelitev pokalov in priznanj za ligo. Še prej pa je bila odigrana tekma med zmagovalci OLMN ŠD Carinik in zmagovalci občinskega pokala v malem nogometu ekipo Kočanije. Po razburljivi tekmi, ki se je v rednem času končala z izidom 3:3, so bili tudi tokrat boljši igralci ŠD Carinik, saj so boljše izvajali kazenske strele in zmagali z izidom 7:6. Septembra se ekipe in igralci vrnejo na igrišča. Organizator pripravlja nekaj manjših sprememb v pravilih tekmovanja, tudi letos pa pričakuje enako velik odziv ekip, ki se bodo pomirile v tekmah že 6.sezone - OLMN 1999/2000. Z.D. AEROBIKA OfflfflllP ... za /?r//'e£/7o /zočuč/e /zr fro/f&o for/tro /,'t//? aerobika r A 6250j 4l P Tel: 06/ Postani in ostani naša članica v sezoni ‘99 /2000 olsk^ ;/ Vse, kijih ta zvrst vadbe veseli in zanima obveščam, da bomo s pričetkom šots ^ nadaljevale z redno aerobno vadbo in sicer za starejše ženske vsak torek od I$‘ za mlajšo generacijo pa vsak torek in četrtek od 20h-21h v telovadnici OŠ Dragotin Kette v II. Bistrici. * k K Če si želite kvalitetne vadbe ter prijetnega druženja, športno vabljene! Vojka Šestan z: K Je, m m